TRST, sobota 26. marca 1955 Let0 XI. - št. 72 (3001) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnin* plačana v gotovini Tel. 94-638. 93-808, 37-338 St,RE37-338T—°k, UL- MONTECCHI St. S, III. nad. — 1ELEFON 93-10* IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tel. uWavni lniT AS,: °d 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, fmančno- a— ’ osn>rtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, poiietna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat, ljudska republik* Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 t»tn. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaloZba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tieka D. ZOZ - Tr« i SPOMENIK PADLIM BORCEM JLA | Fačictirnp mnrilrp nrprf »inflišrpl JPOhnnmim in Mnniinnllj 1 na vojašKem pokopališču pri Sv. Ani raSISllCne mOlllCe prtSO bUUIbUB. n ■■ i«.i ......i.m.....mm Svobodo škedenjsRim antifašistom! insHi sporazum Jrozum predvideva izmenjavo za skupno 60 milijard lir - Obrnil- ,r®oviDQ znašala 4 milijarde za tržaško področje in 2 Soriško področje - Pogajanja o ribolovu se nadaljujejo Rim, 25 . ?JU«, so -L J K-ot poroča Ta- a juensi es v Rimu kon- l0War^rVansko-it Pijanska ? , Rajanja, ki so °Srad'j ■ decembra v ?uarja v i1? se nadaljevala ja-Ie Wl0 ski»m^' ^ed Podajanji il®iov j- ,eniemh več spora-^“'Mrenciji in sicer; Vl' konvpn r®0V1nski izmenja-vi)i, DlačiV3 0 trSovini in ra*um o j Pl sPorazum, sporazum ^ alskem prometu, *PorazUm „ oestnem prometu, nted trž einetn prome-°?*0Variaif5iS Področjem in •nejno jugoslovansko l Prometu"0 sP°razum ?odroči ?d tržaškim l0®0 jUBnlf„m in odgovarja-0 in ansko obmejno gori5t°razum 0 prometu Jai°čo ju«-0, con° in odgovar-c"* pa zavzt Z™ ?&,!: 'B”s”d Q°vanskem bv°, X imenu jugo-z an Ir- Jade podpisal ^eznne Karabegovič, član V 30. malZVrsnega sveta- k’ »J^ijansk.3 prisPel v Rim- *^azuanskem imenu pa bo -u*anj0 tro« Plsa' uainister za »tlij, trS°vino Mario Marti- , Kot m aPw«°a ageueija ANSA. Sporazum podpisan 31. S'ncija n PJ?cl CRigi. Ista atija ‘da-la-. d« se bodo idolovi resitev vpraša- nadaljevala. .— Jutri bo ^^aUjanskagradUve^f°nS‘0r: ij?*''onv^ck'’ k‘ bo zame" C«alei,Xnc‘3° o preprečevali Koni^ bo'ezn‘ iz leta m. ^edsek nciia’ Iti Ro ure-C'h izd*??1 Promet živine. vai siteea ? kov. in surovin Zji?, k iztlz.'!?ra. bo prispe- 8a taw-Xlka za tisk dr-ililb°v Vri(p0Vratk!? Xrst0 PO 1 socinin:‘ Par*es so Ss-* Ze poročali. 'S?* z a ,2aiu. ,v se- V*.’ hjem°lglm slavnS°luciia tiN. Jenirn °sedan,, eVom Politilr« >eha0ampr p°Rtik r,l°.Cialhem ,PX po“-vCQ>j"atQ zah"evpodrobJU, 1,1 nPa Platf dnih ’ ,aj se % 1Pr°grai!t,,°rmo t„, s,rank lstahovmkega b0!R,>ega ■« ,grozi v vladnriazuiPa '* ■ Cav'zi."a,apro‘hem kpali«' havi P^.V1ia Y'ad> kot ^'ova- P* ’*« od Pnstanek mars ''tič^tii^manje t«-. 'Csa J ma-.V. Stališč a 'n- a Popop ’ da „ valca M« Vo- Se z» .‘hogj hjinr skri- va določen moralni pritisk Socialistične internacionale, ki že dalj časa kritično gleda na polcžaj v Italiji in na politiko PSDI, ali pa vsaj želja socialdemokratskega vodstva, da se «izkaže» pred internacionalo, zlasti odkar postajajo vse bolj očitni Nennijevi poskusi, da samostojno naveže stike z internacionalo. Socialdemokratska resolucija obravnava tudi položaj glede na politiko liberalne stranke, pravi, da poskuša «gospodar-ska desnica, ker se n: mogla vsidrati v politično vodstvo dežele, pridobiti za svoje teze liberalno stranko in del demokristjanov«, in obljublja «odločno borbo« proti «tem manevrom, k;i jih olajšuje politika PSI«. Avtokntično ugotovitev. da je v primeru zemljiških pogodb, petrolejske politike itd. prav politika PSDI pomagala desnici do pridobivanja novih pozicij, bi bilo morda preveč pričakovati. Senat je po Vanonijevem gospodarskem poročilu začel razpravljati o Romitovem načrtu gradnje avtomobilskih cest in ureditve ostalih državnih ceBt. Načrt predvideva v desetih letih 100 milijard lir za gradnjo avtostrad in 20 milijard za ureditev državnih cest; izdatki bi bili kriti z zvišanjem taks na motorna vozila in zvišanjem davka na bencin. Scelba in Martino sta današ-uji dan v Kanadi prebila v Montrealu, opolnoči pu sta se odpeljala v Ottavvo, kjer ju bo jutri sprejel predsednik vlade, v Montrealu sta obiska- šli že nocoj v prestolnico v rožitve Nemčije, toda dejan-lcčenih skupinah, tako da bo- sko gre za zahodno zavezni-do jutri pripravljeni na pod-!štvo. Zgrešeno bi bilo misliti, lugi navodil, ki jih bodo do- da se mora Francija sedaj iz- bili od klerikalnih organiza-cij zadnji trenutek. Katoliški rudarji v bazenu Campine so sklenili prekiniti delo. Prosvetni minister pa je odredil, naj bodo jutri vse šole na področju Bruslja zaprte. Sergei Kraigher o neiešetish vprašanjih ŽENEVE. 25. — Formiranje gospodarskih odnosov na osnovi politike blokov nujno vodi k razdružitvi Evrope in on-slabšanju njenega gospodarskega položaja, je izjavil danes na desetem zasedanju evron-ske gospodarske komisije vodja jugoslovanske delegacije Sergej Kraigher. Zavzel se je za mednarodne akcije, da bi se z mednarodnim sodelovanjem olajšalo reševanje nerešenih gospodarskih vprašanj. Kot primer koristne regionalne akcije, je navedel akcijo štirih držav južne Evrope, ki skušajo odstraniti gospodarsko zaostalost. Po Kraigherjevem mišljenju se mednarodno sodelovanje na področju nuklearne energije ne more več omejiti na samo znanstveno proučevanje, temveč je potrebno začeti akcijo za uporabo te energije v miroljubne namene. Ko je govoril o gospodarski politiki Jugoslavije, je Kraigher poudaril, da je Jugoslaviji jasno, da je jugoslovansko gospodarstvo del svetovnega gospodarstva in da se je zato Jugoslavija ,v skladu z osnovnimi načeli svoje politike vedno trudila, razširiti gospodarsko sodelovanje z vsemi državami, ki so na tako sodelovanje pripravljene. Kot primer dobrih gospodarskih odnosov je Kraigher navedel sodelovanje z Grčijo in Turčijo m Verino boljše gospodarske odnose z Avstrijo in Italijo. Zaključil reči za ali proti oborožitvi Nemčije. Ce še ta oborožitev ne izvrši z nami se bo izvršila brez nas in morda proti nam«. Zatem je Pinay poudaril, da bi v sedanjem mednarodnem položaju vsako zavlačevanje pomenilo zavrnitev sporazumov. Glede oborožitven* agencije je izjavil, da se bo ustanovila postopno in da je ameriški državni tajnik Dulles obljubil, da bodo ZDA sodelovale tesno ne samo s svetom ZEZ, pač pa tudi z vsako drugo agencijo ah organizmom na področju oboroževanja. Poudarjal je nato potrebo nemškega sodelovanja pri zahodni obrambi in je izjavil, da bi Nemčijo enostransko oborožili, če pariški sporazumi ne bi bili ratificirani. Glede Posarja je izjavil, da je bonnska vlada sporočila, da bo izvajala sporazum o Posarju v duhu sodelovanja. V zadnjem delu svojega govora je Pinav govoril o napo-, rih za začetek pogajanj z Vzhodom zlasti glede Nemčije ter je pripomnil, da bi bil Sovjetska zveza po zavrnitvi EOS, če bi hotela, lahko omogočila ta pogajanja. Pripomnil je še, da tudi po ratifikaciji ostane odprta pot za razgovore o Nemčiji med štirimi ve-, lesilami. Pot je odprta tudi za razpravljanje . o razorožitvi, glede katere predstavljajo pariški sporazumi dragocen pre-cedens, s tem da dajejo primer sistema o omejitvi in nadzorstva oboroževanja. Debata se je nadaljevala pozno: v noč. Za predsednika je izvoljen dr. Franci Zwitter CELOVEC, 25. — V skupšči-. čiti stike med Vzhodom in ni, ki so se je udeležili števil- Zahodom. ni delegati kulturnih in gospo-1 V francoskih pooblaščenih darskih organizacij koroških Slovencev, je bila danes ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. V statutu, ki je bil soglasno sprejet, se poudarja, da bo Zveza združevala vse slovenske, kulturne. gospodarske in druge nepolitične organizacije s ciljem proučevanja njihovega kulturnega in gospodarskega položaja in da bo skrbela za razvoj slovenske manjšine na vseh področjih. V upravni odbor Zveze je bilo izvoljenih sedem članov s predsednikom dr. Francem Zwittrom na čelu. leMia is piki skozi Reko BEOGRAD, 25. — V ponedeljek 2t. t. m. se bo pričela v Opatiji konferenca zastopnikov jugoslovanskih in madžarskih železnic in zastopnikov reških javnih skladišč in linijske plovbe. Na konferenci bodo razpravljali o železniški tarifi za prevoz madžarskega blaga skozi Reko. la občinsko palačo in kardinala Legera, imela pa sta tudi tiskovno konferenco, na kateri je Scelba zavzel stališče brezkompromisne obrambe ameriške zunanje politike. Med tiskovno konferenco je Scelba iziavil, da je treba ((odločno podpirati« ameriško stališče glede konference štirih, Če naj se doseže ((dovolj močan položaj proti komunizmu«. Na vprašanje, ali Italija glede otokov Kvemoj in Macu zagovarja ameriško ali angleško stališče, je Scelba odgovoril zelo odločno: ((Italijansko ljudstvo se popolnoma strinja z ameriškim prizadevanjem za m Scelba je nadalje izjavil, da Pinav odločno brani je v okviru atlantskega pak-1 .. ta potrebno odločno zavzema ( naflSKe 800132111116 nje stališča proti komunizmu. ..iv ((Strinjamo se — je dejal PARIZ. 25. — Debata o pa- s stališčem ZDA, da ne mo- riških sporazumih v republi-re nriti do mednarodnega se- škem svetu se je danes nada-stanka z ZSSR pred ratifikaci- ljeva Poročilo o obisku egiptovskih ministrov v Jugoslaviji BEOGRAD, 25. — Egiptovska ministra Hasan Ibrahim in Hasam Marry sta se danes vrnila s svojega potovana po Ju-je. da bo Jugoslavija evropsko I U°slaviji v Beograd. V urad-gospodarsko komisijo vedno' !iem. sPor9<: • 1® b' ° 0 “ imela za najprikladnejši organ Jav'Jeno danes po konferenci za izvajanje mednarodnih al^-cij v korist evropskega gospodarstva kot celote. Stanka jo pariških sporazumov. z,a-hod se ni nikoli branil posku-sati doseči sporazum z Toda zdaj, po desetih letih, vemo, da so ti naši napon in naše želje brez konkretnih rezultatov.« , . „. Scelba je nato podpiral Ei-senhovverjeve predlog, naj bi pred sestankom stinh velikih prišlo do pripravljalne konference. Glede tega je dejal: ((Podobne konference moiajo pripraviti dokončen piogram diskusij, tako da o ničemer ni treba odločati z naglico. Na tak način bi se laze dosegel sporazum o posameznih vprašanjih.« p jevala zjutraj in popoldne. Zjutraj je bilo vpisanih še 25 govornikov, ki so se drug za drugim vrstili, da obrazložijo svoje stališče v prid ali proti sporazumu. Popoldne je govoril zunanji minister Pinay. Med drugim je poudarjal važno vlogo, ki jo je francoska politika imela pri organiziranju zahodnega sveta. Pri tem je omenil, da je Francija dala pobudo za pogodbo v Dunker-due, bruseljsko pogodbo, OEEC, atlantski pakt ter premogovno in jeklarsko skupnost. Odločno se je zavzemal za ratifikacijo pariških sporazumov in je pri tem iziavil: «Smisel debate je zelo jasen: dozdevno se tiče zopetne obo- v državnem tajništvu za zunanje zadeve, se poudarja, da je bilo v razgovorih, ki so potekali v duhu medsebojnega razumevanja, ugotovljeno, da obstajajo možnosti za poveča-I nje blagovne izmenjavo in za ' široko sodelovanje na gospodarskem področju. Poleg tega so na konferenci proučili možnosti tehničnega sodelovanja med Egiptom in Jugoslavijo. Ukrepi v Argentini glede katoliških šol BUENOS AIRES, 25.-— prosvetno ministrstvo je objavilo poročilo, v katerem pravi, da so ugotovili številne upravne in pedagoške nepravilnosti v kakih sto privatnih katoliških šolah, ki dobivajo podporo od argentinske vlade. Poročilo dodaja, da so te šole dobivale zneske, ki so bili določeni za plače neobstoječih učiteljev. Prosvetno ministrstvo javlja, da je zaradi tega sklenilo u-stanoviti komisijo, ki naj izdela pravilnik, ki bo določal delovanje teh zavodov. Ugoden odmev na vabilo SZ Saabu DUNAJ, 25. — Predstavnik avstrijskega kanclerja Raaba je nocoj sporočil, da bo Raab verjetno sprejel vabilo na u-raden obisk v Moskvo, potem ko se bo v torek posvetoval z vlado in s svojimi glavnimi svetovalci. V ponodeljek se bo Raab razgovarjal z avstrijskimi poslaniki, ki bodo prišli na Dunaj iz Moskve, Washingtona, Londona in Pariza. V torek bodo o sovjetskem vabilu razpravljali na seji vlade in predvideva se. da bodo sprejem vabila takoj nato sporočili v Moskvo. Na Dunaju so sovejtski odgovor na izjavo avstrijske vlade in vabilo kanclerju Raabu sprejeli z velikim zanimanjem. V diplomatskih krogih so mnenja, da pomeni sovjetski odgovor «korak naprej«. V Londonu sedaj proučujejo položaj, politični opazovalci pa so mnenja, da bo Raab sedaj skušal verjetno doseči nova pojasnila iz Moskve, preden se odloči, ali naj vabilo sprejme. Angleško stališče pa je, da se rešitev avstrijskega vprašanja ne sme povezati z nemškim vprašanjem. V Parizu z velikim zanima- krogih ugotavljajo tudi, da so tri zahodne sile dosegle sporazum s Sovjetsko zvezo, da pa je Sovjetska zveza na berlinski konferenci vso zadevo znova načela v zvezi z vprašanjem umika zasedbenih čet iz Avstrije. Ugotavljajo tudi, da sovjetska vlada ni še jasno obrazložila svojega stališča glede umika čet in glede jamstev proti ponovnemu «An-schlussu«, ker ppudarja, da bi morali to zadevo še prduSiti^ Predstavniki ameriškega dr>č žavnega departmaja odklanjajo vsak komentar o moskovskem vabilu Raabu in pripominjajo, da gre za vprašanje, ki ga mora proučiti avstrijska vlada. V diplomatskih krogih pa vidijo v zadnjih sovjetskih korakih pri avstrijski vladi znak bolj spravljivega stališča. Avstrijski poslanik Gruber se je danes razgovarjal z državnim tajnikom Dullesom, jutri ali v nedeljo pa bo odpotoval z letalom na Dunaj. Ivan Šubašič umrl ZAGREB, 25. — Po dolgi bolezni je v Zagrebu umrl bivši predsednik vlade, minister za zunanje zadeve in ban Hrvat-ske Ivan šubašič. Sporazumno je bil upokojen in je živel v Zagrebu, kjer je tudi umrl v 64 letu starosti. Pogreb je bil včeraj na Mirogoju. bilo v skladu s težnjami po organizaciji 'in pomiritvi* da pristojne oblasti opozorijo tudi tržaški občinski svet, naj v svojem proračunu, o katerem so sinoči razpravljali, vnese vse potrebne klavzule in kredite za izvajanje sporazuma in Posebnega statuta. Po drugi strani je tudi nedopustno, da se dovoli nadaljevanje netenja nacionalne mržnje na straneh šovinističnega tisku. S svoje strani jiač ne moremo pustiti brez odgovora vse žalitve, k' so bile napisane n. pr. v eMessaggero Veneto«. Zato mu tudi danes odgovarjamo. Včeraj se Je sestal izvršilni odbor Zveze partizanov za Tržaško ozemlje in načelno odobril program za proslave ob 10-letnici zmage nad naci-fašizmom. Poleg tega so člani izvršilnega odbora proučili sedanji položaj v zvezi z akcijo odgovornih oblasti proti antifašistom in bivšim partizanom ter do tega zavzeli svoje stališče. sMcssaggcro Venetov, ki se je o tlmbru tov. Hlače razpisal na dolgo in široko, je zverinski umor Milke Vrabčeve odpravil v enem samem stavku. Vemo, da diskusija o tem umoru «Messaggeru» ni po B°* du, saj je bil to prav gotovo vajhnjši zločin, kar jih je bilo storjenih v času borbe za teritorialno pripadnost Trsta in Primorske sploh. Milko Vrabčevo so fašistični banditi ubili namerno, ne pa slučajno. V soboto lil. sept. 1947 ob 23.15, ko se je ljudstvo mirno zabavalo na dvorišču kulturnega krožka «Vojka Smuc», je nenadoma odjeknil rafal. Sedem strelov je preluknjalo zastor na odru, kjer je igral orkester, takrat pa se je že zgrudila v krvi 11-letna Milka Vrabec, ki je stala pod odrom, kaže je bila ranjena tudi Vanda Jerman. Milko Vrabčevo so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer je čez pol ure izdihnila. Policija je odkrila morilce. To so bili Mario Zotteri, Pino Giubilo. Aldo Giorgini, Latte-rio Cardile in Giorgio Cropi-na, ki je izpinil. V novembru so ji h pripeljali pred sodišče, kjer so jih obtožili, da so sporazumno in namenoma streljali z brzostrelko na dvorišče kulturnega krožka v Skorktji in ubili Vrabčevo, da so pri tem ranili Jermanovo ter da so po izvršenem zločinu imeli pri sebi brzostrelko «Beretta«, dva revolverja in ročno bombo »Balilla«. Razprava je trajala do 7. decembra 1947. Med. tem ko je javni tožilec na za kljufini razpravi zahteval, da se obtoženci sodijo zaradi premišljenega umora, je sodišče sprejelo drugq tezo. Predvsem so oprostili Giubila, medtem ko so Giorginiia in Zotterija spoznali za kriva samo tega, da sta iz «malomarnosti» zakrivila smrt Vrabčeve tn ra-»lila Jermanovo, ter da sta imela orožje. S tem je sodišče sprejelo tezo obrambe, da so hoteli obtoženci samo epre-strašiti« množico in so pri tem le «nehoten ubili in ranili. Zaradi tega je sodišče Giorginija in Zotterija obsodilo vsakega na 4 leta zapora zaradi nenamernega umora ter na tri leta zapora zaradi kršitve odloka ZVIJ o nedovoljeni nošnji o- MOSKVA, 25; — Indijski poslanik v Moskvi Menon se je danes razgovarjal s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom. Po razgovoru je Menon izjavil, da je bila med razgovorom »omenjena« Formoza. Menon je pripomnil, da je obiskal Molotova, ker je bil ne kaj časa odsoten iz Moskve. Vrnil se je namreč včeraj z letalom po nekajdnevnem dopustu v Indiji. rožja. Dan kasneje je bila razprava proti Cardilu, ki je streljal na dvorišče kulturnega krožka in so ga zaradi obtožbe, da je iz malomarnosti ubil Vrabčevo in ranil Jermanovo, ter zaradi posesti orožja obsodili prav tako na sedem let zapora. Proces proti morilcetn Milke Vrabčeve so takratni demokratični časopisi označili kot komedijo in višek potuhe vojaškega sodišča vsem fašističnim razbojnikom. Da je to bilo tudi res, nam dokazujejo kasnejše razsodbe zavezniškega sodišča, ki je odbsodilo marsikakšnega posameznika samo zaradi posesti enega revolverja, ki ga je ta slučajno imel na podstrešju še iz časov NOB, na eno. dve ali celo več let zapora. Kaj pa pobegli Cropitl«? Zafcm eMessaggero» ne zah te-vn, da se postavi pred sodišče? Dalje: Ali se je »Messagga- ro kdaj vprašal, če so obsojenci splon odsedeii izrečeno k«-en? Toda umor Milke Vrabčeve ni bil osamljen v tisti dobi. V ponedeljek 15. septembra so šovinisti uprizorili neštevilno atentatov in napadov. Vrgli so več bomb ter pri tem ranili številne delavce, tako da se je samo tistepa dne zateklo v bolnišnico 53 oseb. Okoli 23-ure so šovinisti streljali s samokresom na tri delavce, ki so se vračali iz krožka »Tomažič«, pri čemer je bil hudo ranjen mehanik Karel Casta-gna, ki je kmalu zatem umrl, medtem ko je krogla razbila kost v nopi delavcu Alojziju Valentiju ter ranila trgovskega pomočnika Vissag-gia Donala, ki se je moral v bolnišnici zdraviti več kot mesec dni. Dejstvo, da so bili krivci smrti Milke Vrebčeve kaznovan i od vojaškega sodišča zaradi nenamernega umora in posesti orožja, zadostuje sMes-saggerus, da o tem noče govoriti. Toda mi poudarjamo: kljub temu, da so bili krivci kaznovani, ne bo mogel nihče in nikoli prepričati javnega mnenja, da so morilci dobili zasluženo kazen, posebno Št, ker so po dveh letih zapora prišli zopet na svobodo. Za tak uboj, ki bi moral biti kaznovan z dosmrtno ječo in ne manjšo kazen kot 15 let ječe, so morilci dobili skoraj večjo kazen za posest orožja kot pa za uboj oz. sodelovanje pri umoru, ki bi se lahko zaradi streljanja v množico spremenil v množični pokol. Kaj pa smrt tov. Karla Ca-stagne? Njegovih morilcev niso našli nikoli. Ali lahko tudi v njegovem primeru govorimo, kot so trdili za morilce Milke Vrabčeve, da so streljali samo zato, da bi »prestrašili* množico, pa so »po nesreči« u-strelili nedolžnega otroka? Ali je bil umor Castagne izvršen v pretepu, kot to skuša kazati «Messaggero» v primeru umora tov. Hlače? Ali ni bil to zahrbten, premišljen in nameren umor. kot toliko drugih, ki so jih izvršili najeti in plačani šovinistični škvadristi? In končno. Castagng ni bil oborožen z revolverjem, ni nikogar izzival, ni bil tujec. Zakaj so ga umorili in zakaj ni policija odkrila krivcev? ^ i m jj)n -»i .iT]y Jože Rutar (v beli srajci ln s cigareto v ustih), eden šestih aretiranih škedenjskih antifašistov, katerega so si nekateri časopisi upali imenovati zločinca. Rutar je, kakor smo že pisali, aktivno sodelovat v NOB. Gromiko v Stockholmu Namestnik sovjetskega zunanjega ministra se je razgovarjal s švedskim kraljem, ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom - Sovjetski in zahodni predlogi za razorožitev STOCKHOLM. 25. — Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Andrej Gromiko. delegat ZSSR na zasedanju pododbora za razorožitev, ki je včeraj prispel iz Londona v Stockholm, namerava ostati v švedskem glavnem mestu tri dni. Danes je Gromika njem proučujejo novo sovjet- sprejel švedski kralj Gustav sko noto. Zdi se. da so v fran coski prestolnici to novo pobudo z zadovoljstvom sprejeli. V diplomatskih krogih pa poudarjajo. da Sovjetska zveza v svoji noti pojasnjuje, da se strinja z dunajsko vlado, naj bi o avstrijskem vprašanju govorili na konferenci štirih ločeno od nemškega vprašanja. Pri tem pripominjajo, da je Sovjetska zveza sicer večkrat izjavila, da bi po ratifikaciji pariških sporazumov bila nemogoča konferenca štirih, medtem ko sedaj nastaja vsaj majhna možnost konference ne glede na ratifikacijo sporazumov. Avstrijsko Adolf, imel pa je razgovore tudi z ministrskim predsednikom Erlanderom in zunanjim ministrom Oestenom Un-denom. Zvečer je zunanji minister Oesten Unden priredil Gromiku na čast večerjo, ki so se je udeležile številne švedske osebnosti. Razgovor med Gromikom in švedskim zunanjim ministrom je trajal dobro uro. Po njem ni bilo izdano nobeno poročilo, ki bi vsaj malo razjasnilo razloge nenadnega Gru-mikovega potovanja na Švedsko. Sodijo pa, da Gromiko in Oesten Unden nista obravnavala sovjetsko-švedskih od- rila o vprašanju razorožitve. ] lo tajno. Predstavnik Foreign Nekateri izražajo tudi mne-1 Officea je napovedal, da bo-nje, da sta se morda dotak-1 do tudi zahodne delegacij* vprašanje bi utegnilo omogo- 1 nosov, temveč da sla govo- nila nemškega vprašanja, ker so se pred časom širile govorice o možnosti švedskega posredovanja v tem vprašanju. Gromiko je v obširnem intervjuju, ki ga je danes objavila agencija TASS, prikazal sovjetske predloge za razorožitev. Ti predlogi obsegajo mednarodno konvencijo o omejitvi oborožitve in prepoved atomskega orožja. Leta 1955 naj bi bila mednarodna konferenca z udeležbo vseh držav sveta tudi onih, ki niso članice OZN; na konferenci naj bi ustanovili začasen kontrolni organizem, ki bi bil odvisen od Varnostnega sveta in ki bi nadzoroval, kako posamezne države izpolnjujejo svoje obveznosti o razorožitvi. Po objavi tega intervjuja so predstavniki zahodnih delegacij protestirali, češ da je bilo dogovorjeno, da bo delo konference o razorožitvi osta- objavile svoje predloge. Načelnik francoske delegacije v pododboru za razorožitev, Jules Moch, je izjavil, da so zahodne države predlagale, naj se številčna moč suhozemskih sil glavnih velesil omeji na milijon do milijona in pol mož. Po tem predlogu bi Francija znižala številčno stanje svojih letalskih, suhozemskih, pomorskih in policijskih sil na 650.000 mož. ZSSR pa je predlagala, je izjavil Moch. naj bi vse države proporcionalno zmanjšale svoje oborožene sile za eno tretjino, po zahodnih računih bi v tem primeru ZSSR obdržala 3.5 milijona vojakov-Moch je nadalje dejal, da je ZSSR pristala na tri faze razorožitve, kot so predlagale zahodne države (ohranitev oborožitve na sedanji ravni, ustavitev vojne proizvodnje, uničenje rezerv atomskega orožja).. »IMUIIAHKI im KV I Na danain.H d&n so dosegli leta 1943 partizani veliko zmago nad sovražnikom Jelenovem zltkau. S n GOVOR TOV. PR. JOŽETA DEKLEVE NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA Personalna politika tržaške občine je dolžna upoštevati načela posebnega statuta in prenehati s fašistično prakso Občinska uprava ni še ničesar storila, da bi se sklepi posebnega statuta v njenem območju izvedli in vse njeno poslovanje je še vedno samo v italijanščini - Proti zapostavljanju potreb slovenskih krajev - Nobenih kreditov za slovenske srednje šole in ignoriranje slovenskih kulturnih potreb Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta se je nada-l.javala razprava o letošnjem proračunu, na kateri je govoril tudi tov. dr. Jože Dekleva, ki je začel svoj govor z ugotovitvijo letošnjega visokega primanjkljaja, ki samo pri rednih stroških doseže 1 milijardo 977 milijonov lir. Dr. Jože Dekleva je dalje poudaril, da predstavljajo glavno postavko občinskih dohodkov posredni davki, s katerimi so najbolj obremenjene delavske množice. Hkrati je bil tudi družinski davek tako izdelan, da obremenjuje predvsem družine z nižjimi dohodki Davčni pritisk se je od 1. 1946 do letos povišal od 868 lir na 12.402 lir na osebo. Kot ostala leta, je ugotovil dr. Dekleva, redni dohodki ne krijejo niti izdatkov za osebje, ki znašajo 4 milijarde 34 milijonov lir. Število občinskih uslužbencev je v zadnjih 15 letih naraslo od 1.656 (1939) na 3.829 (1955), t. j, za 2.173 enot. Po gornjih ugotovitvah je dr. Dekleva izjavil naslednje: »Personalna politika je bila poleg tega v zadnjem desetletju pristranska. Naklonjena je bila pripadnikom večinskih strank in je bila obenem diskriminacijska do Slovencev, katerim je praktično odrekala pravico do zaposlitve v občinskih službah razen v tako imenovanih nižjih delih. Ce moje trditve niso resnične, jih zanikajte s podatki, ki jih imate na razpolago. Povejte jasno, če imate pogum, koliko Slovencev je stalno nameščenih in koliko pripravnikov, kakšne funkcije opravljajo eni in drugi in koliko jih je bilo sprejetih v službo v zadnjih desetih letih. Vem, ne boste me mogli zanikati z dejstvi. Vendar se taka personalna politika ne bo mogla nadaljevati, kajti tudi naša občina bo morala izvajati določila posebnega statuta, ki v čl. 2 odst. c določa, da bodo slovenski someščani ne le uživali enakopravnost pri dostopu v javne in upravne službe, temveč tudi pravico do enakopravnega predstavništva v vseh upravnih funkcijah. Bodoča personalna politika naše občine bo torej morala z vso objektivnostjo upoštevati načela posebnega statuta in | ne odgovarja ne delovnim in prenehati s prakso, ki izhaja se iz časov izpred fašizma, ki se je nadaljevala v fašistični dobi in po padcu fašizma. Na vseh področjih mestne uprave in v vseh funkcijah, ki jih piedvideva organska shema, bodo morali biti člani slovenske narodnostne skupine pravično zastopani, To ho potrebno tudi zato, ker imajo slovenski meščani na osnovi člena 5 posebnega statuta pravico, da uporabljajo svoj jezik v osebnih in uradnih stikih z upravnimi oblastmi, toda tudi z občinskimi, ki imajo točno določeno obveznost, da dajo ustne odgovore v slovenščini neposredno ali vsaj s pomočjo tolmača, pismene odgovore pa vsaj v prevodu, poleg tega bodo morale predložiti vsem dokumentom tudi najrazličnejšim potrdilom anagrafskega urada in osebnim izkaznicam prevod, če iz praktičnih razlo-kov ne bodo sprejeti dvojezični formularji. Izvajanje čl. 5 in 2 odst. c posebnega statuta, ki določa nove kriterije za osebje občine. se pravi pravično razmerje med italijanskimi in slovenskimi uslužbenci, bo zahtevalo nove izdatke v občinskem proračunu. Ti izdatki so neizbežni, če hočemo doseči resnično enakopravnost med meščani obeh narodnosti in s tem osnovo za plodno sodelovanje v novem in resnično demokratičnem okolju. Zal mi je, da moram ugotoviti. da gospod župan ni storil ničesar, da bi >e sklepi statuta izvedli in da so proglasi in sporočila namenjena vsemu prebivalstvu, še vedno sestavljena samo v italijanščini v očitnem nasprotju z načeli statuta, po katerem mora biti javnim proglasom in objavam ter javnim odlokom priložen slovenski prevodu. Nato je dr. Dekleva govoril o rednih in izrednih izdatkih. y katerih so vključene tudi postavke gospodarskih načrtov in dela za 2 milijardi lir o okviru izrednega vladnega nakazila občini. Ugotovil je, da so tudi pri izdatkih, oziroma pri javnih delih, okoliški slovenski kraji zapostavljeni. Zahteval je gradnjo novega poslopja za občinsko delegacijo na Proseku, ki sedaj ZA IZSILJEN JE POGAJANJ ZA IZBOLJŠANJE MEZD U) 1.1 L m . stavka kovinarjev? ne higienskim pogojem, gradnjo krajevne klavnice v Bazovici, kjer imajo sorazmerno največ živine v občini in večjo pozornost vsem ostalim slovenskim okoliškim krajem za številna javna dela. ki jih okoliški prebivalci zahtevajo. V zvezi s postavko stroškov za vzgojo je naš svetovalec poudaril naslednje: »Z zadovoljstvom je treba ugotoviti znatno povečanje šolskih gradenj, čeprav bo potreba tržaških šol po učnih prostorih rešena šele z novim prispevkom države, ki je dolžna kriti izdatke. Nikjer pa ni razvidno, da bi bili določeni ali vsaj predvideni krediti za slovenske srednje šole, ki potrebujejo pri- mernejše poslopje kot tisto, ki je trenutno na njihovo delno razpolago v Ul. Lazzaretto Vecchio. Nadalje je treba poudariti, da upravlja občina 60 italijanskih otroških vrtcev in samo dva slovenska. 10 italijanskih otroških zabavišč in nobenega slovenskega. Prav je, da dela občina vse kar more, da bi razširila in zboljšala mrežo otroških vrtcev in zabavišč, kajti obe ustanovi sta koristni in potrebni, zlasti za otroke delavcev, ki pogosto ne morejo uživati oskrbe staršev, ki so zaradi dela čez dan odsotni. Vendar je sedanje število teh ustanov slovenskega jezika v nasprotju z vsakim načelom enokopravnosti in pravičnosti in dokazuje, očit- no diskriminacijo, ki jo je treba popraviti. Nedavno je bilo odprto novo zabavišče v Barkovljah in čeprav je prebivalstvo tam večinoma slovensko, se v zabavišču uporablja samo italijanski jezik, pa četudi zahaja vanj tudi slovenska mladina. Tudi glede tega ugotavljam, da so moje prejšnje zahteve zdaj popolnoma upravičene tudi z določilom čl. 4 posebnega statuta, ki . med drugim določa, da bodo Slovenci imeli otro- (Nadaljevanje na 4. stran,) Proizvodna nagrada v CRDA Delavska zbornica je sklenila z ravnateljstvom CRDA sporazum o proizvodni nagra- O tem bo odločil sestanek sindikalnih aktivistov« ki bo v ponedeljek • Delegacija odpuščenih delavk konopljarne na komisariatu zaradi dobave jute di za leti 1954 in 1955. Nagrada je malenkostna in ne more zadovoljiti delavcev, ki zahtevajo izdatnejših mezdnih izboljšanj. Glede leta 1954 so se sporazumeli, da bo znašala nagrada toliko, kolikor so dobili delavci že predujma na njen račun, in sicer na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen 13. aprila lani. Za letos pa bo ravnateljstvo CRDA izplačalo na račun proizvodne nagrade predujem 5.000 lir delavcem in nameščencem, 2.500 lir pa delavcem izpod 18 let in vajencem. Torej kaj borna tolažba za delavce, ki se že toliko časa borijo za poviške. Seveda ni mogoče pričakovati kaj več, če se pogaja z delodajalci en sam sindikat. ki zraven tega predstavlja le manjšino delavstva. Zveza kovinarjev CGIL (FIOM) je napovedala v Italiji vrsto stavk v deželnem obsegu, da prisili delodajalce k pogajanjem za izboljšanje mezd in za ureditev nekaterih nerešenih vprašanj delovne pogodbe za kovinarsko stroko. Po raznih stavkah so delodajalci končno pristali na pogajanja za ureditev nerešenih pogodbenih vprašanj, še vedno pa nočejo nič slišati o kakem povišku poenotenih mezd in plač. Zato se stavkovno gibanje kovinarjev nadaljuje. FIOM je v okviru mezdne borbe napovedala deželno stavko kovinarjev za Benečijo za 31. marec. Zato mora zavzeti do tega svoje stališče tudi Delavska zveza, ki se proglaša .tu za. .nekako podružnico CGIL. V ta namen se bodo v ponedeljek sestali ‘V Ul. Zonta'2 sindikalni aktivisti kovinarske stroke, ki bo- ŠE EN ZAKONSKI UKREP PROTI KORISTIM TRSTA Pet milijard lir za ezule namesto za lajšanje Krize S temi milijardami, ki jih bodo odvzeli od milijard, obljubljenih za lajšanje gospodarske krize, bodo gradili ezulsko naselje v Furlaniji in razširili ribiško naselje pri Štivanu. ki ima raznarodovalni značaj Senatna komisija za kmetijstvo v Rimu je odobrila zakonski načrt, ki dodeljuje u-stanovi «Tre Venezie« 5 milijard lir za zgraditev ezulskega naselja v Furlaniji in za razširitev ezulskega ribiškega naselja ob izlivu Timava. Ta ukrep je bil že izglasovan v parlamentu in je sedaj postal izvršen. Ukrep spada v okvir vladnega programa pomoči Trstu, za izvršitev katerega je vlada razpisala lani posojilo 30 milijard lir. Večji del te vladne pomoči bodo razdelili na osnovi treh do sedaj sprejetih zakonov. Prvi zakon se nanaša na 13.8 milijard lir javnih del, drugi daje tržaški občini 2 milijardi lir izredne pomoči in (retji — sedaj sprejeti — ustanovi «Tre Venezie« 5 milijard lir. Vlada je v oktobru obljub-1 lala obsežno pomoč Trstu, seda') pa se Je izkazalo, da bodo s pomočjo teh treh zakonov finansirali v znatni meri tudi druge italijanske pokrajine in so se zaradi tega Trstu dodeljena sredstva občutno znižala. Po zakonu, ki predvideva gradnjo za 13.8 milijard lir javnih del. bodo.Jako porabili v Trstu samo okrog 8.9 milijard lir, medtem ko bodo ostalih iji zakon pa predvideva obsežne izdatke, ki bodo skoro v celoti porabljeni v lurianiji in he bbdo torej olajšali oStrč krize tržaškega gospodarstva. V parlamentu razpravljajo še o zadnjem zakonu v korist Trsta, ki ureja delovanje rotacijskega fonda in je kot vsi zgoraj omenjeni zakoni za Trst neugoden, saj razširja izdajanje posojil iz bivšega fonda ERP tudi za industrijska podjetja v goriški pokrajini. Odobreni ukrep, ki dodeljuje ustanovi «Tre Venezieii 5 milijard lir. torej v resnici ne pomeni pomoč tržaškemu gospodarstvu, saj bodo veliko večino denarja porabili v drugi pokrajini. Kar pa bodo porabili v Trstu bo imelo izključno raznarodovalno funkcijo slovenskega narodnostnega ozemlja, katero bo izvrševala ustanova »Tre Venezie«. ki je v razdobju med obema vojnama na veliko razlaščala slovenske kmete in naseljeva- lju in to poleg tega v takih pogojih, ko se ribištvo sploh ne more razviti Člani PSVG iz Nabrežine proh združitvi s PSDI Včeraj je bila na sedežu PSVG v Nabrežini predkongresna skupščina članov za izvolitev delegatov za kongres stranke. Večina članov se je izrekla proti združitvi PSVG s PSDI. Enako stališče je zavzel tudi mladinski odsek stranke v Trstu. IZPRED OKRAJNEGA SODISCA Nasilni pijanec obsojen za tri prekrške 29-letm Mario Chies iz Ul. Goazi 5 se je v začetku tega meseca pošteno napil in nato skupno z dvema znancema nadaljeval svoj pohod po gostilnah. Okoli 14. ure so »mušketirji« vstopili v bar «Fran-cesco«. kjer jim je lastnica zaradi njihovega pijanega stanja odklonila dati pijačo. Tedaj js eden od njih začel na vse gflo kričati in žaliti gospodinjo. »Vi ate titina in komunistka« in ta bar posečajo le komunisti, jo trdil pijani možakar. »Sem policaj. Izpraznite lokal in ga zaprite!«. Zenski je bilo tedaj dovolj in je po telefonu poklicala policijsko pomoč. Nekaj minut zatem so bili agenti že v baru in zahtevali od Chiesa, ki je bil najbolj nesramen, naj pokaže policijsko izkaznico. Toda Chiesa se ni niti tedaj izpametoval, temveč je osorno odgovoril, da bo izkaznico pokazal le komisarju in tudi od njih zahteval naj ukažejo zapreti bar češ, da je komunistični brlog. »Ce ne boste izvršili sVojo dolžnost« je kričal pijanec »vam bom pokazal kakšen bo vaš konec«. Agenti so ga potrpežljivo poslušali in ga vabili s seboj. Chiesa pa se je tedaj še bolj razburil in kričal: »Niste vredni, da nosite uniformo. Ne poznate vaše dolžnosti«. Tedaj je bilo agentom končno dovolj in so možakarja s silo spravili v avto. Agenti so seveda hoteli imela italijanske kolone. Razširi-j ti najprej dokaz o njegovi pi-*... ii--------jnnosti, zaradi česar so ga pe- ljali naravnost v bolnišnico, kjer so mu ugotovili precejšnjo vinjenost. To je nepridiprava ponovno razburilo in tev ribiškega naselja namreč nima drugačnega kot raznarodovalni pomen, saj so to naselje zgradili in ga bodo sedaj razširili na slovenskem ozem- potem ko jih je užalil, da so agenti »za 30.000 lir mesečno« je moral ponovno v avto, s katerim so ga odpeljali na poveljstvo in nato v zapor. O njegovih izpadih so sedaj razpravljali na sodišču, kjer so ga spoznali za krivega obtoženih dejanj in ga obsodili za pijanost na 2.000 lir denarne kazni, za zlorabo policijskega naslova na 6.000 lir globe in za žalitev agentov na 4 mesece zapora. Sodn.: Edel, tož.. Sferco, zapisn.: Virani, obramba; odv. Valastro. do sklenili, kako in kako dolgo naj bo potekala stavka kovinarjev v Trstu. >k * * Včeraj dopoldne je šla delegacija odpuščenih delavk Tržaške konopljarne na vladni generalni komisariat, da bi zvedela, kako kaže za industrijo jute v Italiji in ali je kakšna možnost, da se 110 odpuščenih delavk konopljarne. ki so delale v tretji izmeni, vrne na delo. Dr. Palamara je namreč svoj čas sprejel delavke in jim obljubil, da jim bo dal odgovor, ki ga pa delavke še vedno čakajo. Delavkam so na generalnem komisariatu odgovorili, da je dr. Palamara v Rimu in da se vrne šele prve dni prihodnjega tedna. Zato se bodo morale delavke vrniti na komisariat, če bodo hotele kaj zvedeti. Popoldne pa je bila v Ulici Zonta skupščina odpuščenih delavk, na kateri so poročali delavkam o jutranji poti delegacije in o posredovanju nekega poslanca pri rimski vladi. ki bi morala rešiti vprašanje industrije jute v Italiji, s čimer bi bilo rešeno tudi v Trstu. Z zaboja je padel S prognozo okrevanja v 20 dneh so sprejeli na II. kirurškem oddelku 60-letnega Angela Zaharijo iz Nabrežme-postaja, kateremu so ugotovili zlom reber. Zaharija je povedal, da se je ponesrečil med delom v policijski vojašnici v Devinu, kjer je zaposlen. Padel je namreč s 70 cm visokega zaboja. Z avtom v tovornik V trenutku ko je 49-letni Franc Vremec iz Ul. Gambi-ni privozil s svojim avtom fiat 500 do križišča Ul. Ve-cellio z Ul. Conti je s prednjim delom trčil v tovornik generalnega vladnega komisariata, katerega j"e šofiral 43-letni Bruno Gagliardi iz Istrske ceste. Zaradi trčenja se je Vre- o» mmctiitvi »110» o posiovtmu trgovinskih nomic Tržaške kmetovalce mora zastopati Slovenec Tržaški kmetovalci so skoraj 100% Slovenci in zafo pri tiče njim predvideno zastopstvo v trgovinski zbornici V osmi številki Uradnega vestnika vladnega generalnega komisariata je objavljen odlok št. 80, ki razveljavlja ukaz ZVU št. 11 z dne 81. avgusta 1945 in ukaz št 180 z dne 16, novembra 1951 ter razteguje italijanski zakonodajni odlok z dne 21. septembra 1944 Št. 315 in zakon z dne 12. julija št. 360. Zakon št. 315 ureja poslovanje trgovinskih Zbornic in določa s členom 8, da upravlja trgovinske zbornice izvoljen u-pravm svet. Zakon pa določa, da bo način volitev urejen naknadno in določa s členom 9, da začasno imenuje upravni odbor zbornic prefekt, predsednike, posameznih zbornic pa ministri za industrijo, trgovino in delo, Upravni odbor ima po tem zakonu skupno 5 članov, kar izpreminja zakon št. 560, ki določa, da mora biti v upravnem odboru poleg že omenjenih štirih članov tudi predstavnik obrtnikov in predstavnik neposrednih obdelovalcev zemlje (kmetov). Omenjeni odlok generalnega komisariata je važen ;z dveh razlogov. Prvič predvideva italijanski zakon volilnost naj-višjega organa trgovinske zbornice in bi zbornica, če bi se ta zakon seveda izvajal, mnogo bolje odražala resnične težnje in potrebe gospodarskih krogov. Znano je, da je prav tržaška trgovinska zbornic« v resnici navaden bi- rokratski aparat, kjer imajo glavno besedo »vladni« ljudje, ali točneje rečeno predstavniki velikega italijanskega monopolističnega kapitala. Proti takemu stanju so že večkrat odločno protestirali predstavniki malih tržaških podjetnikov, ki trde, da zbornica ne ščiti njih interesov. Določba o volilnosti upravnega odbora zbornic pa se v Italiji, kljub temu da je ne 25. marca t. 1. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 14 oseb, porok pa je bilo 5. POROČILI SO SE: kmet Josip Udovič in gospodinja Marija Križman, delavec Mario Gašperini in modistka Esperia M tora, pek Sergio Longhi in šivilja Um-Derta Chert. profesor Alojz Oton Berce m gospodinja Manja Gašperšič delavec Eugenio Carcich in bolničarka Parmira Deponte. UMRLI SO: 90-letna Maddale-na VVmkiler vd. Schnrk, 53-letni Leonello Zambelli, 66-letna Aim-tla elemente por. Pause, 61-let-ni Pietro Demichele, 78-letni Ivan Stefič. 58-letni Giacomo Tasso, 60-lelna Francesca Agne-letto por. Cerlani. 80-'etna Antonia Luin vd. Benes, 90-letnl Andrea Bastiani, 43-letnl Josp r.ouviK, 73-etna Antonia Rosea-no por, Belima, 68-)etna lika Dorama Lisičin, 87-letni Giambat-tista Eellarln. 64-letnt Feoerico Manna. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 11.8, naj. nižja 9, ob 17 uri 11.6. zračni tlak 1020.7 stanoviten, veter 5 km zahodnik, vlaga 87 odstot., nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10.2. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Mar-chid. Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul, Srhiappn elli 58: Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju V ponedeljek 28 marca ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev Prodaja vstopnic danes 26. t. m. od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. Jutri 27. in v ponedeljek 28. t. m. od 11. do 13. ter od 16. do pričetka predstave. PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR« vabi na [tlrbiti itecei ki bo jutri 27. marca 1953 ob 20.30 uri v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6/IV. DIJAŠKA MATICA V TRSTU priredi jutri 27. marca 1955 ob 16. uri v dvorani Konsumnega društva na KONTOVELU PROSVETNO PRIREDITEV pri kateri nastopijo gojenci Dijaškega doma z veselim, pestrim sporedom. Jutri 27. marca 1955 ob 10.30 dopoldne bo nastopil v Ul. Montecchi štev. 6/IV LUTKOVNI ODEH Na sporedu je PAVLIHA S SVOJO VESELO DRUŠČINO Vabljeni vsi mladi in odrasli prijatelji, da se ob novem sporedu prisrčno nasmejejo in zabavajo. Danes, SOBOTA 26. marca 1 Emanuel. Predrag ^ Sonce vzide ob 5.59 in zalone 18.24 Dolžina dneva 14.2S-vzide ob 6.42 in zatone ob Jutri, NEDELJA 27. marca Rupert, Srdan „ M H G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri 27. marca 1955 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera «IM!n IrugMa« komedija v dvanajstih slikah Spisal: William Shakespeare Prevedel: Oton Zupančič Režiser in scenograf: inz. arh. Viktor Molka k.g. Asistent režije: Soča Hafner Kostumi: Alenka Bartl-Serša k. g. Osebe: Baptista, bogat plemič iz Padove - Modest Sancin; Vincentio, star plemič iz Pize - Stane Raztresen; Lucentio, Vincentijev sin - Silvij Kobal; Petruccio, plemič iz Verone - Miha Baloh; Gremio in Hor-tensio, Biankina snubca -Rado Nakrst in Julij Guštin; Tranio in Bion-dello, Lucentijeva služabnika - Stane Starešinič in Josip Fišer; Curtis in Grumio, Petruccijeva služabnika - Anton Požar in Jožko Lukeš; šolma-šter - Danilo Turk; Katarina in Bianka, Baptistovi hčeri - Zlata Rodo-škova in Tea Starčeva; Vdova . Leli Nakrstova; Krojač - Srečko Košir. Baptistovi in Petruccije- vi služabniki, godci, paži, birič. — Godi se v Padovi, nekaj v Petruccije- vem selskem dvorcu. ' Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir«, jutri, 27. t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11., običajih sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Dospel je katailog Jugoslavije za 1. 1955. ( GLEDALIŠČA ) SNG Jutri ob 20.30 uri premiera Shzkespearove komedije »Ukročena trmoglavka«. VERDI Danes ob 21. uri debut skupine Calindri - Zoppelli - Volpi - Ma-siero s komedijo Oskarja VVilde-ja »Važno je biti odkrit« isto komedijo bo skupina ponovila v nedeljo ob 17. uri, v ponedeljek pa bo uprizorila novost Jacque-sa Devala »Draga senca«. Sledile bodo uprizoritve: »Njegov oder« Gugiielma Zorzija. «S.ylvia» To-rcnca Rittigana, »Samo, da so srečni« Veronana S.vlvaineja, «Ni res« Cesara Viole »Serenada v vetru* Carla Venezianija in »Tri-najstorica za mizo« Marca Gil-berta Sauva.vona. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. TEATRO NUOVO V četrtek 31. t. m. bo v gledališču »Teatro Nuovo« pianist Alfred Cortot imel koncert romantične glasbe Program obs>-ga dela Chopina in Schumana. Prodaja vstopnic se bo začela v pontdeljek 28. t. ni. pri blagajni gledališča od 10. do 13. in od 16.30 do 19. ure. Veljajo tud, popusti. Excelslor. 14.30: »Bosa grofica«, A Gardner, H Boga rt. Fenice. 15.30: »Atila«, A. Quinn, S. Loren Naziooale. 16.30- »Divii nokturno«, B Stanwyck, F. McMurray. Filodramniatlco. 16.00: «Med dvema ljubeznima«, G. Garson, it. K\a n Supercioema. 16.00: »Venerino znamenje«, V De S'ca. S. Loren. Arcolialeno. 16 00- »Zvon le zvonil«, J, Pa.vne, L. Scott. Astra Rojan. 15.30: «CVJisel». 1 Mangano, K, Douglas. Capito! 16.00: »Egipčan SMU" J. Srmmons. I Cristallo. 15.30: «Raipsodi)a»-Tajlor „ w.r,tt Graitacieln. 16.00: «6<>se A Bl.vtn, F. Lamas A.iabarda. 16.00: «Zvezd» C- Wi-lde # Ariston. 16.00: »Gora sedmin kolov«, A. Ladd. . Armonia. 15.00: »Sužnja »I' S. Hayward. w . (r)! Aurora. 16.00: «Bill Indijancev«, J. Cba™* , Garibaldi. 15.30: »Nihče "ir bo rešil«, A. NenjoU. i el o im prepovedano. J Ideale. 16.00 «Sladka eron* VVvman. . , t Impero. 16.00: «Kruh, ''G,, in ljubosumnost«. G gida. ..(igli Itali a. 16.00: »Prihajajo A. Dahi. ,. „ « 1 S. Marco. 16.00: «ZgcdW " ljubeznih«, K. Douglas, Kino ob morju. 16.00. . Moha« M j Moderno. 16.00: «Ofl tu i* nosti« ' B, Lancaster. Savona. 15.30: «Steza slonu’ Ta.vlor, , p ! Viale. 16.00: «predstraz» F n. Camero.n. „ ,u»f' Vittorio Veneto. 15.30: «‘ bo«, C. Gable / Azzurro. 16.00: «HondO*. Wayne. , . *j F Belvedere. 16.00: «Lui5ian-stolcvec«. T Povver. t Marconi. 16.00: «OnecaSčeD Vitalei ' 4*0 Massimo. 16.00: «Mala syc v Lisi. t Novo cine. 16.00: »Pand®' Gardner. trff" Odeon. 16.00: oDvoboi Madre«. R. Mitchuffl. ... h Radio. 16.00: «KocissoV sn» Hudson. , ti(Pr Secolo. 16.30: »Megla na« skim prelivom«, E. vvu Ver.ezia, 15.00: »Samo en®„ VO1, je plesala«. U. Jarobs« • doletnim prepovedano, Skedenj. 18.00: «Vese,a L. Turner. F LamaJ- ,,»• Kino na Opčinah: 18.J"- « ska ljubimca«, L. Tuf1’01 Montalban. SOBOTA, 26. ®,rC*4 TltlSI- POSTA*-* «| 11.30 Lahka glasba:.1 vsakogar nekaj: ,, D-1 giadlffi operna glasba: '400 «3 Koncert za trobento m It' 14.15 Kulturni odzorn • GoiH» i-t.iu rvumui ni , j i/ uv;,, Ritmične popevke; orKEs-',; Koncertino za klavir m pit*/ 15.00 Izbrana godba « pp Gl' 15.30 Pogovor z ženo; ‘ ba iz filmov; 16.30 BJj ■' Sonata št. 17 v Dcs-dur« ,5 r j 16.51 Slovenski motivi: lodije iz revij: 17.45 V* Martinu: Veliki konce' [jji ' kester; 18.00 Folklorni V Ek melodije; 18.30 Bela sodiia za violino m pjpis'; 18.40 Pianistični duo .pjveb. Vrabec; 19.00 Radijska. S!A 19.10 Pestra gilasba: zu"v p« 20.05 Vaški kvartet “Lj; II duet: 20.25 Zabavna gl" £5 Malo za šalo -21.15 Poje moški z bot Poslušajte drevi jj diu Trst A ob ( pevski zbor »Fab1 0t Proseka - Kontovela« ^f,: vodstvom Milana | tota, ki bo pel narodnih pesmi ti r ^ I predelov slovenske , Ije v priredbi Pr° ' tije Tomca. s Proseka«; 21.35 Kul>*prr Liji 22.00 Korngold: Kon* jtjflSi duru za violino ir. V(C Lahke melcdije; "A3 ples- 13 A T It * * 11.30 Simfonična , Orkester b\ FerrariJ«* Missori: «Pokvafj^f7 45 igra v 3 rteianjrti; 1 glasba; 21.30 Koncert P fy* 3 dejanjih: 1'»,!!« _______ 21.30 Koncert P „„i>^ Peres ion tja; 22.45 Za jazza. K 4» I* B ,{ , a 2546 m ali 1178(jjO, Slovenska poročil3- ,, 30. 13.30, 14.30 19.30 m , Hrvaška poročila: vs« jj, 20.00. fi.15- , Italijanska poročna- 17.00. 19.00 in 23.00 ,oV.: ..J lz naših listov v dan (razen nedelj® ka) ob 14.36 jial Iz naših' listov v dan (razen nedelj® |i£ kal ob 17.06 ... 7.7. K 6.40 Jutranja S1®*® noVf“;,j t ledar - vremenska § Julianja glasba; cp*/. i3:' gospodinje: U OO^ d ' 14.0? opere; 12.10 RiUOUV^nilfS - i,;. 1 14.40 p5i di je do melodije, ,,rtcIG v Zabavna glasba;,..1*'!?.40 zvoki: Poje 1 omiki iz znanih kc;iC9>r^i ^|S, ril > f Zena. uružba inu.,?^rt«yftJl^ 1 «mki iz znanih kc1' p* yjL letov; 16.00 Pr®! t ske tiskarne; l7 'V $ 17.30 Dobriča Cos'd U«1 ,9. sence; - 18.00 ^'p. 1 : ji' ber: Simfom-a it. * paSlfffie Igra orkester Ton.V Sobotni večer w ,vait \ P rodne glasbe; 21.001 (gr«' Igra orkester «Aleš iz Razora« Plesna glasba rad. 327,1 m, 202.1 OL 70o, - g.OO. 1 Poročila ob 5 00 15.00. 17.00 m “•u£0ied‘'f. 8>' 11.00 Radijski ,K 11.45^4" Glasbena medigra. gj ru t Pahor Istnjaoka. cjoVe^Ei ,,l skj 1 as vet 1: 12.10-,arid'®vl,f rodne pesmi poje 1 q^o i». kalni kvintet; 1 i gortGAlllh 13.10 Opoldanski K“ . 15 ' j Melodije za raz , S|0»e-s jk ka glasba; 15.40 -()0 o J, rudna glasba. TI.rrmKi medigra; 16 10,f urfJ®«*! ‘ 16.30 — poslušajte!; j-gkovdl ugaiiKC; lb.OU rt; 18.15 Pesmi 13.40 Igra 20.00 Pisan 5ouon»_ ture - Rudolf *f3g » španskega bezga. - ,g o ,, , spored jstav; ng/jr cont; 18.15 O v3»n unr L*V.»or, Franciji i^v0VL n5 F KZ"!!; DrneviM lea: «Adriana “/"-(jo ra, dirigira AU* . i# ADRIA rit« t Ul. Cicčron«^ 1,55 9-—10 —11 ^ub^'’* Vpisovanje s*0 reSS* /*5? « Adria - EfrtV skrbi v v* trgovske, stične in zume. r -PRED PREMIERO SHAKESPEAROVE. % tfMir Prizor iz M- slike (generalna vaja). Premiera bo jutri cb •,rem narodnem iit 3e od prve povoj- (1945~4e) dalje spa^ naziranje, da Ijive lne(^ nieClove neodlož-obve. nlt i2 van’jS*e j 9a Shakespearovega dela Kjr,. 0bširno pisalo o Shalu. ’l'rt°.ve.m življenju in delto ki Slovenci so se doki pr- eznanili z umetnikom, "Hi 7[POc*a P° jeziku augleške-Hh '‘r°du, po svojih umetni-uje,n !* svoji darovitosti pa ie zajeU^rnim narodom, ker čust;,^"10! .?2 občečloveškega stuj , e®a in miselnega boga- Mnok Ustvaril množico živih, hali likov, ki so po- 1|pizčrn,.Up,1a last človeštva v tr’siide-' znkladnici .................... sire fmeče evne Po izpolnjevanju V 'J1' odre. Sl°«ensVi,ein i sezoni, ko se ,Jliža j,, °. narodno gledališče s‘a«i, n°31 tisoči pooojrii pred- Rpeitoar RUel ostnti njegov s*de -p 2 Shakespearove Uprizorj. e dni se pripravlja nri trrnr,6? komedije «Ukroče-Vii.f avka» v režiji inž. "a trnin °rja Molke. aUkročc- delo pisatelja, režiserja in igralcev in tako pomnožijo v sebi dosedanje odrske umetnostne vrednote. Zato naj samo od daleč namignemo, da so v življenju trmoglavke, ki jim je potreben krotilec, kakor so na drugi strani tudi trmoglavci, ki so jim potrebne krotilke. Krotenje je v tem razklanem svetu navadno obojestransko in često medsebojno. Zmeraj znova vstaja med ljudmi vprašanje: Kako bomo izhajali drug z drugim? Vsako človeško bitje, zenska ali moški, je osebnost zase, vsako je navezano na več drugih bitij, vsako se hoče sredi njih uveljavljati po svoje, vsakemu se zdi, da mora biti zvesto samemu sebi, ker je ta zvestoba njegova značajnost, ohranitev lastnega bistva, ne vselej trma, čeprav se drugim često kaže kot trma. To iskanje 20.30 uri v Avditoriju znosnega odnošaja do drugih je posebno važno v dobi, ko se moški in ženska še ozirata po primernem življenjskem drugu. Veliko težav in bojev prinašata tako iskanje in izbiranje zlasti krepkim, polnokrvnim naravam, ki se ne morejo vdajati nasvetom okolice, ki podzavestno slutijo, kaj bi bilo zanje, a se morajo do tega šele dobojevati. Shakespearova Katarina je tako bitje. Snubci se oglašajo, oče bi jo rad oddal prej ko mlajšo hčerko Blanko, ona pa... Saj se bo videlo na odru. Petruccio ima samega sebe za primernega krotitelja ženske trme... Tudi to pokaže prva predstava. eUkročena trmoglavka» je nastala verjetno v dobi od 1590—1595 in spada med zgodnja Shakespearova dela. Vin segajo še dalje nazaj v preproste ljudske komedije. V srednjeveških misterijih se je tedanje občinstvo zabavalo ob klepetavi ženi, ki ni uvideva-la nujnosti, da vstopi pred vesoljnim potopom z drugimi v pripravljeno barko, in je nadaljevala razgovore z družicami, dokler je ni mož s silo pripravil k pameti in jo s palico nagnal na rešilni brod. Shakespearova komedija je zaslovela že v njegovi dobi, imela pa je že tedaj različne usode v rokah raznovrstnih igralcev, igralk in režiserjev. V poznejših stoletjih so si jo nekateri prirejevalci prikra-jali po svoje, često na škodo notranje poglobitve značajev, pretvarjajoč Shakespearovo globoko premišljeno igro v farso, kar pa ni vselej zadovoljevalo. Po nekaterih angleških in ameriških gledališčih se je uveljavljalo igranje v nekakšnem puritanskem duhu in v smislu cerkvenega nauka, da bodi žena možu pokorna. V drugi polovici preteklega stoletja sta v Rusiji Lenski in Fedotova izdelala Oba glavna lika v mnogo bolj človeškem, prepričljivejšem in mikavnej-šem smislu. V njuni igri m la-denkina trma n& izvira iz po-kvarjenosti ali iz hudobije, marveč iz samosvojega značaja in notranjega protesta. Beograjski kritik Milan Bogdanovič, ki je igro prevedel pred leti za jugoslovanske odre, opozarja na razne možnosti interpretacije in poudarja, da je tudi to Shakespearovo delo, kakor mnoga druga, svojevrsten preizkusni kamen za igralce in režiserje. Prav zato je in ostane privlačnost in notranja cena te nenavadno zanimive komedije neuničljiva. Slovenski prevod je konge-nialna prepesnitev izpod peresa Otona Zupančiča in nudi prav za.to izobraženemu Slovencu poleg pristno odrskega še poseben jezikovni užitek. A. B—l J 7 r K.. OB PETINDVAJSETLETNICI SMRTI DR. MATKA LAGINJE j Oče Istre - Barba Mate »o. sira je obetaven naslgv. Premnoj/im u*trj^a^ce,n Iti bolj ~sla- fod tOPe i. j. ko robrjo °e b‘ •l‘,n Preveo m ure dejanje i■ u*ivm* Ljubše jim je, >,'n ‘a n°r J>reiniero tako, da J' da . vse čare novo- »^dvP0:0Tn,C° Sa' ho T(*zbirn V dejanja, C‘ sled; ’ prottJe’Jo, Pres zapletek, vrhu- sodoživlja■ špbžvnvtljo Spodobi se, da si ob petindvajsetletnici smrti dr. Matka Laginje osvežimo spomin na njegovo življenje in delo za blaginjo istrskega ljudstva. Dr. Matko Laginja se je rodil 10. avgusta 1852 v lepem od gozda obdanem mestu Klani, nekako 10 km nad Reko. Umrl je 18. marca 1930 v Zagrebu. Predniki dr. Laginje so bili kmetje. Njegov oče, kakor vsi Klanci se je poleg kmetovanja pečal z gozdarstvom in prevozništvom. Kot deček in kasneje kot gimnazijec in študent je dr. Laginja pomagal očetu pri delu v gozdu. Tako je ie v mladih letih spoznal vso krutost in trdoto življenja gozdarskih delavcev, zlasti pa voznikov po strmih gozdnih poteh, zlasti po »Stari Paki«. Osnovno šolo je Laginja obiskoval v rojstnem mestu Klani,. gimnazijo na Reki. Pravo je študiral na univerzi v Zagrebu in Gradcu, kjer je promoviral za doktorja prava. Bil je reven. Kot dijak in študent je imel velike materialne težave, a kljub temu je bil vedno med prvimi v šoli ih na univerzi. Službo je nastopil pri mestnem poglavarstvu v Zagrebu. Zaradi svojega rodoljubja Leta 1893 je izpregovoril prve besede v hrvaščini v istrskem saboru: „Gospodje Latinci! Volitve v Pazinu so bile protizakonite!4* - Po njegovi zaslugi je bila zgrajena prva hrvaška gimnazija v Pazinu leta 1898 °Jajo umetniško je zapustil Zagreb in udobno- rudtiiku pri Spoletu. sti mestnega življenja in posvetil svoje znanje in izkušnje rojstnemu kraju, ki je imel tedaj premalo šolanih ljudi. V Kastvu postane občinski tajnik. Tam razvije kulturno-prosvetno dejavnost in od tam se prosveta širi po vsej Istri. Bil je tajnik in glavni steber kastavske »Čitalnice«. Delal je v društvu »Bratovščina hrvatskih ljudi v Istri«. Piše v »Naso slogo«, izdaja »Istrske črtice« in zbira narodne pripovedke. V Trstu in Voloskem je delal v sodni •odvetniški praksi. Nato se je 'naselil v Puli, odprl odvetniško pisarno, ki je postala žarišče kulturnega in političnega dela istrskih rodoljubov. V borbi za pravico zatiranega, preziranega in izkoriščanega istrskega kmeta je bil neutruden. Ljudstvo je spoznalo njegovo rodoljubno delo in njegovo poštenost ter mu popolnoma zaupalo. Od 18yo do 1918 ga je ljudstvo izvolilo za poslanca v istrsko skupščino in v parlament na Dunaju. Ko je razpadlo avstrijsko cesarstvo je bil poslanec v narodni skupščini v Beogradu, leta 1920 P* ie P°stal ban. Težko je v kratkem članku vemo prikazati njegovo delo. Za časa hude nacionalne borbe v Istri je dr. Laginja sprevidel, da narod ne more brez ekonomske neodvisnosti doseči niti politične svobode. Mnogi kmetje v Istri so bili zadolženi pri italijanski gospodi, trgovcih in veleposestnikih. Ti niso bili le izkoriščevalci hrvaških kmetov, ampak tudi zagrizeni iredentisti, ki so hoteli naše ljudstvo spraviti s silo na beraško palico in ga poitalijančiti, istrski kmet, k, je bil zadolžen pri tej italijanski gospodi, je moral pošiljati otroke v italijansko šolo Ob ljudskem štetju se je moral izjavljati za Italijana na volitvah pa glasovati za'italijanaše. Svoje proizvode: vino olje. perutnino, jagnjetino,' volno in drugo je moral prodati, oziroma dati za odplačilo dolga italijanskemu upniku ki ,le sam ceno. Svoje potrebščine je prav tako moral kupovati pii istem Italijanu. Tako so hrvaški kmetje za-padali v vedno večje dolgove in odvisnost. Hiša in zemlja je prišla kmalu na boben in je postal kolon in kmečki delavec. Da bi osvobodil kmeta, je j Laginja ustanavljal kmečke Minister Antliony Eden v spomenici od 10. lebruarja 1945: ,,Želel bi opozoriti svoje kolege na dejstvo, da je pokrajina Julijska krajina v severovzhodnem delu Italije potencialni sod smodnika..- Zato je Eden predlagal začasno demarkacijsko črto, ki bi ločila področje pod litovo lionholo od področja, ki bi prišlo pod ZVU, za kar pa bo potreben 'litov pristanek ma o premirju. Ta plat vprašanja se podrobneje obravnava v posebni spomenici. Skladno s tem smatra vlada Njegovega britanskega Veličanstva, da bi vse zmagovite sile, s katerimi je bolgarska vlada pred kratkim sklenila sporazum o premirju, morala tej vladi sporočiti, da ne morejo v tem trenutku pristati na to, da ustvarja odnose z Jugoslavijo na temelju posebnega dogovora, kakor da je treba izplačati Grčiji vse reparacije preden bi se sploh načelo kakršno koli vprašanje o nadaljevanju kakih razgovorov. V.lada Njegovega britanskega Veličanstva smatra, da bi bilo treba maršala Tita obvestiti pravočasno o pripombah, ki jih zmagovite sile stavlja-jo glede sklenitve jugoslovan-sko-bolgarske pogodbe. Vlada Njegovega britanskega Veličanstva bi bila srečna, če bi čimprej zvedela za stališče sovjetske vlade glede tega vprašanja.« Sedmi plenarni sestanek 10. februarja 1945. IBohlenovt zapiski) Eden je poudaril, da je naslednje vprašanje, vprašanje Jugoslavije in prečital besedilo brzojavke, ki naj se pošlje maršalu Titu in Su-bašiču in v katerem se predlaga. da naj se sporazum, ki sta ga sklenila, takoj uveljavi kot osnova za oblikovanje enotne vlade Jugoslavije. Roosevelt je poudaril, da ni gotov, če se bo mogel pridružiti sporočilu o Jugoslaviji, toda ko so mu prečitali to sporočilo, je priznal, da je zadovoljivo in da se mu more pridružiti. Po krajši diskusiji je maršal Stalin predlagal, da bi morala brzojavka, ki jo bodo poslali maršalu Titu in Su-bašiču, vsebovati, da so se še-fL. treh vlad zedinili, da je tieba takoj uveljaviti sporazum med Titom in Subašičem in da se uveljavita, čim bo sestavljena nova vlada, tudi oba popravka, ki so ju predložili Britanci. Dodal je, da smatra, da ne bi ustrezalo namenu, če bi se v poročilo postavilo nekaj več od onega, kar stoji v brzojavki. Churchill je rekel, da upa, da bi mogli vnesti v poročilo oba popravka, ki so ju predložili Britanci. Molotov je poudaril, da smatra, da bi bilo bolje omejiti telegram in one dele poročila, ki se nanašajo nanj, na uveljavljanje sporazuma Tito-Subašič. Churchill je podčrtal, da smatra, da bi stališče britanskega naroda bolje ustrezalo stališču vlade in da bi poročilo naletelo na boljši sprejem, če bi oba popravka vključili vanj. Po krajši diskusiji s Churchillom in z Edenom je maršal Stalin poudaril, da bi mogli vključiti v telegram naslednje tri točke; prvič, da je treba takoj u-veljaviti sporazum Tito-Suba-šič; drugič, da člani skupščine, ki niso sodelovali z Nemci morejo biti sprejeti v Antifašistični svet;, in tretjič, da bo dejavnost Antifašističnega sveta morala po. trditi ustavodajna skupščina. Stalin je dodal, da smatra, da se te tri točke morejo vnesti tudi v poročilo. 2. (Nadaljevanje in konec) Stettimus je predlagal, da to vprašanje hitro razčistijo poslaniki in Molotov v Moskvi. Molotov je poudaril, da bi bilo morda bolje odložiti raz-čiščenje tega vprašanja do jutri in tedaj poskusiti doseči sporazum. Britanski predlog o avstrijsko.jugoslo' vonski meji (Jalta, 10 februarja 1945. Bn" tansko poročilo o avstrijsko-jugoslovanski. mejil «V kolikor bodo odobreni britanski .predlogi glede okupacijskih con v Avstriji, bo celotna avstrijsko-jugoslovan-ska meja pod britansko odgovornostjo. To nas more zaplesti v težave z Jugoslavijo, ker kljub temu. da jugoslovanska vlada., ni do sedaj zahtevala nobene spremembe štajerskega dela te meje, je ona postavila svoje zahteve glede Celovca in onih delov koroške, ki jih ni mogla dobiti s plebiscitom leta 1919. Morda bo potrebno upirati se jugoslovanskim naporom pri poudarjanju teh zahtev m zajamčiti umaknitev jugoslovanskih partizanov, ki morejo v teku operacij lahko priti na Koroško in jo postaviti pod svoje nadzorstvo. Vladi Njegovega britanskega Veličanstva bi bilo neprijetno, da bi bila ona edina odgovorna za podvzemanje neke podobne akcije, in po naših izkušnjah v Grčiji se moramo truditi da preprečimo, da bi britanske čete stopile v borbo z zavezniškimi partizani. Zato upamo, da bo mogoče doseči sporazum med tremi silami glede tega, da avstrijsko-jugo- slovanska meja iz leta 1937 o-stane takšna kakršna je do končne teritorialne rešitve, kakor tudi glede skupnih u-krepov. ki naj zajamčijo obstoj te meje in njeno spoštovanje od strani Jugoslavije. Zato se predlaga, da se na tej konferenci doseže sporazum: a) da se do končne mirovne rešitve ponovno vzpostavi meja iz leta 1937 med Avstrijo in Jugoslavijo; b) da je nedotakljivost te meje v skupnem uitersu treh sil in da bosta ZSSR in ZDA podpirali vsako akcijo, la ’bi jo vlada Njegovega Veličanstva smatrala za potrebno, da obvaruje nedotakljivost te meje; c) da naj tri sile skupno ob-veste jugoslovansko vlado o zgoraj omenjenih sklepih pod «a» in «b» in da zahtevajo od jugoslovanske vlade, da podvzame potrebne korake za ohranitev te meje.ii Britanski predlog glede Julijske krajine (Bohlčnovi zapiski — Strogo tajno. Jalta, 10. februarja 1945) Note ministrom zunanjih zadev glede Julijske krajine. «Zelel bi da opozorim svoje kolege glede Julijske krajine. Julijska krajina v se-vernovzhodnem delu Italije potencialni sod smodnika. Zato je verjetno, da bo, v kolikor se vojna vedno bolj bliža svojemu koncu, na tem področju prišlo do spopada med Jugoslovani in Italijani, mi pa moramo preprečiti take spopade kakor je najbolje mogoče. Prvotno smo nameravali vzpostaviti zavezniško vojaško upravo v celotni provinci do meje iz leta 1937, toda sedaj se iz sledečih raz- logov sprašujemo ali bi to predstavljalo popolnoma zadovoljivo rešitev. Tito še ni izjavil pismeno svojega stališča. jasno pa je povedal, da ne bo pristal na tak predlog. On vsekakor' namerava vzpostaviti lastno upravo nad znatnimi deli področja, na katere ima Jugoslavija pravico, in čigar del se že nahaja pod nadzorstvom njegovih partizanov. Tudi če bi pod skrajnim pritiskom bil prisiljen sprejeti zavezniško (britansko) vojaško upravo, bi njegovi partizani ostali pod orožjem v celotnem okrožju m pravi . čudež bi bil, če oni ne bi prej ali kasneje zavirali našo vojaško upravo. Mi bi tedaj morali poseči po prisilnih ukrepih, da bi utrdili našo oblast in bi zato morda utegnilo priti do borbe. Vmesno pa bi moglo priti tudi do prask med jugoslovanskimi in italijanskimi partizani, ki tako eni kot drugi skušajo obdržati pod svojo oblastjo čim-več teritorija. V tem primeru bi morali mi intervenirati, da bi s silo ohranili mir. Zato bi zahteval od svojih kolegov, da pristanejo na ustanovitev nekega organa, z namenom, da določi začasno demarkacijsko črto v Julijski krajini med področjem, ki ga bo kontroliral Tito in onim, v katerem moramo mi vzpostaviti zavezniško vojaško u-pravo. Mi smo s svoje strani že poskusili napraviti tako či to, ki temelji v glavnem na etničnih razlogih. Očitno pa je, da mi ne mo-emo danes doseči soglasja glede te črte. Vse kar moremo napraviti je, da pristanemo na načelo, da mo- ra taka črta obstajati, in da je treba ustanoviti določen organ, sestavljen iz tehničnih strokovnjakov, ki naj določi ta črto. Po tem si bo vla- da Njegovega britanskega Veličanstva prizadevala vsekakor, da doseže Titov pristanek na to črto. Toda če bi to storila, bi vlada Njegovega britanskega Veličanstva želeia, da bi ji bilo mogoče reči, da se oba' njena zaveznika strinjata š predlogom. Končno bi želel poudariti, da bi v vsakem primeru, tudi če bi področje, ki leži zahodno od moje predložene začasne črte, bilo dovoljenu Titu, bi bilo našemu vrhovnemu komandantu potrebno, da se vsaj v začetku more posluževati zvez, ki vodijo iz Trsta proti severu, in v tem primeru bi on moral podvzeti* ustrezne ukrepe v tem cilju. Pozneje bi on moral stvari urediti tako, da bi njegove prometne zveze z Avstrijo šle dalje proti Zahodu«. Britanski predlog o jugoslovansko.bolgur- skih odnošujili (Strogo tajno. — Jalta, 10. februarja 1945) «Vlada Njegovega britanskega Veličanstva je pred kratkim dostavila sovjetski vladi svoje mnenje o eventualni jugoslovansko-bolgarski federaciji. V. odgovoru na to sporočilo je sovjetska vlada obvestila vlado Njegovega britanskega Veličanstva, da ji je znano, da se med Jugoslavijo in Bolgarijo vodijo razgovori za sklenitev pogolhe o zavezništvu in vzajemni pomoči, in je dodala, da je glede tega njeno stališče ugodno. Sovjetska vlada pa hkrati poudarja, da smatra, da Hrvatski člani istrskega sabora v Poreču v letih 1902 do 1908. Z leve na desno (stojijo): Trinajstič, Stanger, Spinčič, D. Trinajstič, Mandič in Andrijcič. Sedijo (z leve na desno): Laginja in Kozulič. gospodarske zadruge »Posojilnice«. kjer so kmetje dobivali posojila za nizke obresti, mnogi tudi brez obresti, da so tako odplačali dolgove. V svojih zadrugah so kupovali potrebščine in tako postajali svobodni. Zlasti važne so bile kmečke zadruge, ki so kupovale produkte od zadrugar-jev in nabavljale vse potrebno za svoje člane. Laginja je ustanovil v Istri skoro sto takih zadrug. V Baderni. Poreču in še v nekaterih drugih mestih so postavili velike zadružne vinske kleti. Tako so kmetje, s pomočjo zadrug, ki jih je Laginja osnoval, odplačali svoje dolgove in zapustili trgovce, ki so živeli največ od kmeta. Ti trgovci, v glavnem veleposestniki, so morali, zaradi bojkota kmetov, zapreti trgovine in kmetje so od njih spet kupovali svojo zemljo. Celo italijanski kmetje iz Vodnja-na so prosili I-aginjo naj jim osnuje zadrugo. Obljubljali so mu. da bodo postali Hrvati. Laginja pa jim je odgovoril: »Osnovat vam bom zadrugo, za to ni treba da postanete Hrvati, ker tega niti ne morete, a ostanite pošteni Italijani.« Vodnjanski italijanski kmetje »o hitro spoznali korist od svoje zadruge, bili so Laginji zelo hvaležni in so ga tudi oni, kakor hrvaški kmetje po Istri nazivali »naš stric Mate«. Italijanskim iredentistom ni Slo v račun da Laginja uživa tolikšen ugled med italijanskimi kmeti in so podvzemali' vse mogoče proti itamianski zadrugi in jo končno leta 1902 uničili. Italijanska gospoda je na vse načine skušala preprečiti odpiranje hrvaških šol. Ko je Laginja sprevidel, da Hrvati ne morejo dobiti pokrajinske šole, kljub temu da jim ta pripada, so z njegovo pomočjo ustanovili leta 1893 »Družbo sv. Cirila in Metodu« za ustanavljanje hrvasKin sol v Istri. Do leta 1914 je ta »Družba« odprla okrog 70 šol. V Buj-ščini je odprla šolo v Kaštelu, Lovrečiči, Martinčičiha in Materadi. S prizadevanjem Lu-ginje so leta 1898 odprli hrvaško klasično gimnazijo v Pazinu. Laginja je bil odvetnik. V Puli je imel tiskarno, bil je nredsednik »Posojilnice«, zadrug, narodni poslanec v istr. ski skupščini in v cesarskem parlamentu na Dunaju. Kljub temu je bil Laginja leta 1910 dolžan 250000 zlatih kron. Kako to, kljub tolikim donosnim poklicom? Ali je bil Laginja morda razsipnih? Ne, stric Mate je bil skromen človek, a je mnogo pomagal drugim. 'K vprašanje balkanske federacije, posebno še jugoslovansko-bolgarske federacije, za sedaj ni aktualno in da nima praktičnega pomena. Toda kljub temu, da je vlada Njegovega britanskega Veličanstva srečna ko sliši, da sovjetska vlada ne smatra za sedaj aktual no vprašanje jugoslovansko-bolgarske federacije in da .gle.da negi j kot na vprašanje brez praktične vrednosti, je ona vznemirjena zaraui vesti, da se vodijo razgovori za sklenitev pogodbe o zavezništvu in vzajemni pomoči med Jugoslavijo in Bolgarijo, kakor tudi zaradi dejstva, da sovjetska vlada gleda s simpatijo na te razgovore. Vlada Njegovega britanskega Veličanstva ne more da ne bi smatrala, da je pogodba, o kateri se sedaj vodijo razgovori, podvržena istim pomislekom, ki jih je stavljala glede aventualne federacije. Fo njenem mnenju je ncai sovražni državi, katere status še vedno urejuje režim premirja, treba preprečiti sklepanje specialne pogodbe z neko drugo državo, posebno pa z neko drugo državo, s katero se ona se vedno tehnično nahaja v vojnem stanju, izvzemši v kolikor ne bi obstajalo izrecno odobravanje vseh zmagovitih sil. s katerimi je sklenjeno premirje. Neodvisno od važnega načelnega vprašanja, o katerem je govora, je vlada Njegovega britanskega Veličanstva prav tako zaskrbljena zaradi vpliva, ki ga more imeti pogodba, o kateri se sedaj vodijo razgovori med Jugoslavijo in Bolgarsko, na interese Grčije, ki do sedaj še ni dobila od Bolgarije vseh reparacij, do katerih ima pravico na osnovi določb sporazu- MARKIZ UGO MONTAGNA GROZI Mnogim kmetom je da.ial brezplačne pravne nasvete in jih brezplačno branil. Pogosto je dal kmetu, ki je Rrišel od da-leča peš k njemu, denar * za vlak. Ce je bila kje potrebna šola, cesth ali‘voda, in ni bilo denarja, je »Barba Mate« podpisal menico. Tako je zapadel v vedno večje- dolgove. Potegoval se je za potrebe ljudstva v Poreču. Trstu in na Dunaju, a tuji oblastniki so zaprli blagajne za potrebe hrvaškega in istrskega ljudstva. Hrvaški narod v Istri je vedel, da je ta dolg nastal zaradi njega. 5. julija 1910., na dan družbenih patronov, bratov Cirila in Metoda je ljudstvo na neki nabiralni akciji zbralo 250.000 kron in s tem plačalo Laginji svoj lastni dolg. V vsem je bil Laginja neutruden. Veliko pozornost je posvečal tečajem, v katerih so se kmetje učili, da so sami vodili zadruge. Politično borbo z Italijani je vodil odprto, uporno, a dostojanstveno. V istrski skupščini je bilo hrvaškim poslancem prepovedano govoriti hrvaški. Leta 1893 je v tej skupščini rekel z mirnim a gromkim glasom; »Gospodje Latinci, volitve v Pazinu niso 14«!« Jnnlns Trepetal bo ves Rim... Anamarija Caglio obljublja noVe, ie hujše obtožbe proti Piccioniju in Montagni - PiccionijeVa privatna številka telefona V notesu dekleta, ki se je ubilo V Aleksandriji (Nadaljevanje na 4. strani) Na vest, da je Anna Maria Caglio ublažila svoje obtožbe proti Pieru Piccioniju, je ta nastopila zelo odločno in poudarila, da ne umika nobene obtožbe, nasprotno, da vztraja pri vseh in da bo na razpravi navedla še nove obtožbe proti svojemu bivšemu ljubimcu Montagni. Anna Maria Caglio pravi, da se ji šele zadnje čase vrača povsem jasen spomin na one dramatične dneve, ki so sledili smrti Wilme Montesi, in da ji šele sedaj postaja jasno zakaj je bil tiste dni Montagna tako nervozen in zaskrbljen, in kako si je takrat mrzlično prizadeval, da bi spravil iz zagate svojega prijetelja Piera piccionija. To Montagnovo zaskrbljenost spravlja Anna Maria Caglio v zvezo s prepričanjem, da nenaAemega umora Wilme Montesi ni po njenem mnenju kriv le Piero Piccioni, ampak da deli to krivdo vsa.i v enaki, če ne celo-v večji meri. tudi Ugo Montagna sam. Anna Maria Caglio ima' sedaj mnogo dela z izdajo svoje brošure, ki bo nekako v štirinajstih dneh izšla v njeni lastni založbi in o kateri pravi. da sicer ne bo vsebovala nikakih izredno senzacionalnih odkritij, da pa bo v njej dokaj stvari, zaradi katerih morejo biti upravičeno zaskrbljene mnoge večje osebnosti iz italijanskega javnega življenja. Po drugi strani pa tudi Ugo Montagna ne miruje. V glavnem je zbral podatke za napovedano knjigo »Spomini pozabljivca«, ki sicer še ni napisana v svoji dokončni obliki in za katero se že zanimajo ameriški filmski producenti, ker nameravajo posneti film o aferi Montesi. Ugo Montagna izjavlja celo, da bo v tem filmu igral vlogo »markiza« Mon-tagne on sam. Glede oseb, ki bodo nastopale v knjigi, je Montagna izjavil, da se ni pobrigal, da bi jih preštel, »toda reči moram, da je samo obiskovalcev Capocotte okoli sto. Seveda niso vsi slavne osebnosti, ker knjiga predstavlja zvesto zgodovino mojih petinštiridesetih let življenja m nisem mogel napraviti kri- vice niti najbolj skromnim o-sebam. Toda važna senzacionalna imena ne bodo tista, ki bodo manjkala, m to v številu, ki prav gotovo ni skromno. Kar bom povedal na njihov račun predstavlja za tedaj še strogo tajnost, toda u-pravicena radovednost javnosti bo kmalu dobila svoje zadoščenje.« Toda Montagna se ni omejil samo na to; dejal je, da se bo iz obtoženca spremenil v tožitelja, in da bo s svojimi odkritji povzročil, »da bo trepetal ves Rim«. Dodal je tudi aa ga z raznih strani, in to tudi nekateri politični prvaki, pozivajo, naj bi čimprej izdal te svoje spomine, da pa te svoje knjige ni napisal, toliko zato, »Ker si to mnogi želijo, ampak zato, ker si tega mnogi nikakor ne želijo«. Krivda Piera Piccionija pri smrti Wilme Montesi pa osvetljuje tudi okoliščina, da so v beležnici mlade Carine Verso-lato, ki je napravila samomor, našli tudi številko Piccionije-vega privatnega telefona, ki je ni v telefonskem imeniku. 26. mare» 1955 IZ TRŽAŠKE KRONIKE Govor tov. dr. J. Dekleve v tržaškem občinskem svetu (Nadaljevanje z 2. strani) ške vrtce, srednje in strokovne šole, kjer koli so slovenski otroci, in da bodo slovenske šole uživale isto ravnanje kot italijanske šole istega tipa pri dodeljevanju šolskih knjig, poslopij in drugih materialnih sredstev. Občinski odbor bo moral v prihodnje prilagoditi svojo politiko na tem področju novemu položaju, ki je nastal po podpisu londonskega sporazuma in uresničiti zahteve Slovencev, ki so bile že večkrat izražene tudi v tem svetu, kar se tiče otvoritve otroških vrtcev, na primer v Ul. sv. Frančiška ali v Ul. Donadoni ter na Kolonkovcu, in otvoritvi otroških zabavišč, v okrajih, kjer je največ slovenskih delavcev. Takšna politika se bo morala prenehati tudi glede slovenskih kulturnih potreb, ker slonijo na enakopravnosti med someščani slovenske in italijanske narodnosti in ker je predvsem v nasprotju z določili čl. 4 odst b) posebnega statuta, ki določa, da bodo vzgojne, kulturne, družbene in športne organizacije obeh narodnostnih skupin uživale enako ravnanje, kot ga uživajo druge odgovarjajoče organizacije na enem iu drugem področju, kar se tiče uporabe javnih zgradb in podpore iz javnih sredstev. Slovensko narodno gledališče ima na primer vso pravico do uporabe dvoran javnih poslopij za svoje predstave, kot tudi do podpore iz javnih sredstev, enako kot — čeprav v primernem sorazmerju — Stalno dramsko gledališče, gledališče G. Verdi ali vsakršna druga italijanska kulturna organiza- V dokaz že storjene krivice jom navedel nekaj podatkov, ti jih imam na razpolago m z katerih izhaja, da je občin-iko gledališče G. Verdi dojilo samo lansko leto nasled-rje vsote iz conskega prora-iuna: a) kot delež erarskih prahe na javne predstave in po-lobno v smislu ukaza ZVU št. i5 od 7. aprila 1950 — 69 mi-ijonov lir; b) kot podporo izrednega jonskega proračuna 30 mili-onov- c) kot izreden prispevek za tritje poslovnega deficita še 15 milijonov lir; v proračunu D katerem razpravljamo, je predvidena dotacija 22,300.000 govorili o proračunu še svetovalci dr- Agneletto (SDZ). dr. Morpurgo (PLI) in prof. Gri-delli (KD). Zanimiv za tržaške Slovence je bil nastop dr. Agneletta, ki je ob zaključku svojega govora izjavil; «V sedanjem položaju nobena občinska uprava ne bi mogla predložiti boljšega proračuna. Zato bom glasoval za predložen proračun«. Niti z besedico ni omenil pravic Slovencev na osnovi posebnega statuta londonske spomenice, sprejem Slovencev v občinske službe, spoštovanje dvojezičnosti, uradovanje v občinskih uradih tudi v slovenščini, vse ono, kar bi morali Slovenci že uživati in kar jim prav demokristjanska občinska uprava z županom Bar-tolijem na čelu trmasto odreka. In prav župan Bartoli, ki po mnenju dr. Agneletta tako evzorno vodi občinsko upravo v sedanjem položaju«, je na prvi občinski seji po prihodu Italije v Trst zabranil govoriti v slovenščini v tržaškem občinskem svetu vsem slovenskim svetovalcem, med katerimi je bil, če se še spominja, tudi dr. Agneletto, ki sedaj ni upal reči niti besedo o slovenskih pravicah in o tem, da v letošnjem proračunu, ki je bil pripravljen po objavi londonskih sporazumov, ni nobene postavke, ki bi določala stroške za plače slovenskim uradnikom, ki bi morali biti sprejeti v občinske urade, da bi ti lahko redno poslovali tudi v slovenščini. V začetku seje so Via postavljena nekatera vprašanja v zvezi s proslavo 10-letnice vstaje italijanskega naroda. Zupan Bartoli je prečital program praznovanj v okviru teh proslav. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK j PRED PRIČETKOM SNEMANJA ZA RADIO IN TV mi iiiiiraicnami Oče Istre - Barba Mate (Nadaljevanje s 3. strani) Dotacije, ki jih je gledali-če Verdi dobilo v letu 1954, našajo torej 134 miljonov lir. r tej znatni vsoti javnega de-arja. ki jo je dobila ena sama restna kulturna ustanova, so ključeni tudi prispevki slo-enskih davkoplačevalcev, to-a kljub temu odreka uprava bčinskega gledališča Verdi ilovenskemu narodnemu gle-ališču in drugim slovenskim metniškim skupinam pravico o uporabe gledališča « Glede stroškov za socialno omoč, ki so vsako leto večji, e dr. Dekleva dejal, da je to nak vedno večjega pomanika-ja in bede. Sedaj je vpisanih seznamih revežev okrog 7.000 oseb, 15.000 družin do-iva redno socialno podporo 0 okrog 30.000 tržaških družin iživš na en ali drugi način azne podpore, ker ne morejo iveti od svojih zaslužkov, llede pomoči starčkom je za-teval, da se jim sezida in u-edi udoben dom. Ob zaključku svojega govora e dr. Dekleva analiziral staje raznih občinskih podjetij, 1 so vsa pasivna in močno bremenjujejo občinske finan-e in s tem vse davkoplače-alce. Kritiziral je upravlja-i je teh podjetij in pozval ob-inski odbor naj sprejme iredlog kmetijskega nadzorni-tva za gradnjo naprav za pre-lelavo smeti v organsko gno-ilo, ki ga naši kmetje tako lotrebujejo. Hkrati je pouda-il dejstvo, da mora prebival-tvo. ki že itak plačuje meso >0 tako visokih cenah, plačevati še davke za kritje pri-nanjkljaja občinske klavnice, lamesto, da bi te stroške no-jli monopolisti, ki povzroča-o tako visoke cene mesu. Dr. Jože Dekleva je zaklju-:il- «Zaradi vzrokov, ki sem ih obrazložil v moji interven-:iji, ne morem sprejeti pred-oženega proračuna in že daješ povem, da bom glasoval sroti predloženemu prora- liu n. Poleg dr. Dekleva so včeraj bile zakonite«. Te prve hrvaške besede .izgovorjene v istrski skupščini so izzvale nevihto. A te njegove besede so odjeknile ne le v Istri, ampak P° vsem avstrijskem cesarstvu in izven njegovih meja, zlasti v Italiji. Ko je 1914. izbruhnila prva svetovna vojna, so okoliščine in neljudski elementi začeli razdirati njegovo delo, a povsem ga ni mogel uničiti niti fašizem. Ko je Italija leta 1915 napovedala Avstriji vojno, je prebivalstvo Pule, ki je bila vojna luka, moralo zapustiti mesto. Z bolečino v srcu in solznih oči je ljudstvo, mnogi za vedno, zapuščalo svoja stara, draga istrska ognjišča. S svojim ljudstvom se je izselil tudi Laginja. Nadaljeval je z delom v O-patiji, kjer je bil na čelu odbora za prehrano prebivalstva. Ko je italijanska vojska 1. 1918 okupirala Istro je moral bežati. Nastanil se je v Zagrebu. Skrbel je za begunce, ki so prihajali v Zagreb. V Zagrebu je bil na čelu akcije, k. je delala na tem, da bi prostovoljci udrli v Istro. V ta namen je imel priti vagon orožja iz Češke. To je preprečila rapalska pogodba. Leta 1930 je začel bolehati. Stanoval je v Mesnički ulici štev. 20. Obiskal sem ga 6. februarja. Mnogo smo govorili o Istri. Ko sem se poslavljal, mi je dolgo držal roko in mi rekel; »Verujem, da se bo Istra osvobodila, samo ne vem koliko ljudi bo ostalo, ker se bo naše ljudstvo spoprijelo z mnogo močnejšim sovražnikom. Verujem v zmago in svobodo Istre tudi če je ne bom dočakal«. 10. avgusta so mu o priliki stoletnice rojstva postavili dostojen spomenik v rojstnem mestu Klani. Dr. Matko Laginja spada med najpomembnejše in največje osebnosti istrske zgodovine. Spomin na tega ljudskega voditelja, nepozabnega »Barbo Mateja« bo večno živel med istrskimi Hrvati. Vodstvo italijanskega radia in televizije je organiziralo posebno skupino snemalcev, ki bodo v najkrajšem času prišli tudi na Goriško, da posnamejo za radijske in televizijske programe življenje učencev goriških šol. Najboljše točke bodo vnesli v radijski in televizijski program. Ker ima skupina s seboj tudi radijsko oddajno postajo, bo mogoče oddajo sprejemati po radiu. Izvedeli smo, da bodo snemali najboljše recitacijske in pevske točke po slovenskih šolah. Upamo, da bodo šolska ravnateljstva pravočasno poskrbela, da se bodo učne moči in pa učenci na to pripravili. Od ravnateljstev pa pričakujemo, da bodo šole za te oddaje pripravile take programe, ki bodo zrcalo bogate go-riške kulturne in narodne tradicije. Dober tinancarjev nos ali nesreča tihotapca Se vedno je tihotapstvo cigaret iz Trsta tvegan toda dober zaslužek nekaterih ljudi. 28. decembra lani se je na tr-žiški kolodvor pripeljal 27-let-ni Raffaele Rossi iz Salerna, k: je imel s seboj velik zavoj. Ko je financar stopil v vagon in povprašal, čigav je zavoj, je Raffaele odgovoril, da je njegov in da ni v niem niti ene cigarete. Odgovor finan-carja ni zadovoljil; Rossi je moral zavoj odpreti. Na veliko presenečenje je financar u-gotovil, da je imel dober nos, kajti v zavoju je bilo 365 zavojčkov tržaških cigaret »Na-zionale Esportazione«. Vsi izgovori Rossija niso obvarovali pred roko pravice, ki ga je prijavila sodnim oblastem, le-te pa so ga obsodile na 249.000 lir globe. Postavili bodo prenosno postajo TV Goriški radijsui naročniki so se večkrat pritoževali, da se zelo slabo slišijo oddaje »dru-gega programa«. S tem v zvezi je te dni prišel v naše- mesto neki tehnik RAI. ki je pregledal relejno -postajo -v stolpu goriške poštne palače m ugotovil, da je prešibka. Vse kaže, da bodo njeno jakost še letos povečali od 10 wattov na 100 wattov. Se bolj važna pa je vest, da bodo omogočili na Goriškem boljše sprejemanje televizijskega programa. Prenosno postajo bodo namestili na Kalvariji ali pa na hribu Medea pri Krminu. STEVERJAN Izvršni odbor vzajemne blagajne V Steverjanu se je sestal občinski odbor vzajemne bolniške blagajne, ki je izvolil izvršni odbor, sestavljen iz predsednika Ermenegilda Podbersiča, podpredsednika Avgusta Ste-karja in odbornikov Jožefa Humarja, Cirila Klanjščka in Antona Klanjščka. Cepljenje otrok proti kozam in davici Goriško županstvo obvešča da se je te dni pričelo cepljenje otrok proti kozam in davici. V poštev pridejo vsi o-troci, ki so dovršili eno leto starosti in ki niso bili še cepljeni. Včeraj je bilo cepljenje v zdravniški ambulanti v Pod- pori, kjer bo še danes. Od 28. marca do 2. aprila pa bo cepljenje otrok v Gorici pri občinskem higienskem uradu v Ul. Mazzini štev. .7. od 9. do 10. ure. Cepljenje je obvezno. Otroci brez tozadevnega potrdila o cepljenju ne bodo sprejeti v vrtce niti v osnovne šole. Zato naj starši poskrbe, da bodo otroci cepljeni. Kršilci bodo kaznovani po zakonu. Zveza slovenskih prosvet- nih društev v Gorici organizira jutri 27. marca 1955 avtobusni izlet v ■ Trst na premiero Williama Shakespeara v prevodu Otona Zupančiča. Pričetek predstave ob 20.30 v Avditoriju. Odhod iz Gorice izpred kavarne Bratuž ob 17. Cena vožnje in vstopnine 609 lir. Vpisovanje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli l/l. in v kavarni Bratuž. IZPRED OKROŽNEGA Obsodba nevarnih mladih tatičev ki so jim dišala prevozna sredstva Sodna kronika kaže, da se mladinska kriminalnost zadnje čase nevarno širi. Pi»— dnevi smo bili priče proce^. proti trem mladim Goričanom, k' so izvedli vrsto drznih tatvin v našem mestu; včeraj pa smo bili priče ponovnemu procesu proti nekaterim obtožencem, ki niso dosegli niti 20 let in ki so se specializirali v kraji prevoznih sredstev. Pred sodnike je moral 19-letni Giorgio Bregant iz Trsta Ul. Capitolina 3, 23-letni Alberto Devertis iz Milana, Ul. Roma 17, stanujoč v Trstu, Paolo Ascoli iz Trsta Ul. Co-logna 41, Giuseppe Ardito iz okolice Barija ter Vittorio Di-coscio iz Trsta. Področje njihovega delovanja je bil najprej Tržič. Tamkaj sta Bregant in Devertis 31. decembra lani na javnem kraju ukradla motocikel znamke «Paperino». V septembru pa je Devertis v Tržiču ukradel tudi motocikel znamke Mosquito, ki je bil na cesti; njegova vrednost je znašala 71.000 lir- Ko sta Bregant in Devertis motocikla spravila na varno, sta pričela misliti na krajo koles. Tako sta v decembru izmaknila z nekega dvorišča 33.000 lir vredno kolo, iz neke veže pa 15.000 lir vredno kolo. Da bi njuno nedovoljeno delovanje ne postalo preveč očitno, sta sklenila obiskati naše mesto, kjer sta prav tako u-pala na primeren nepošten zaslužek. Njuno bistro oko je kmalu opazilo, da je v Ul. Barzellini motocikel «Mosqui-to», katerega vrednost sta poznala po kraji podobnega motocikla v Tržiču. Sedla sta nanj in se odpeljala. V Trstu sta našla ljudi, ki so njuno ukradeno kolo za majhne denarje radi kupili. Med temi je bil Paolo Ascoli, ki je kupil motocikel in obe ukradeni kolesi. Zaradi nedovoljenega nakupa ukradenega blaga sta prišla pred sodnike tudi Dicosio in Ardito. Ko so sodniki včeraj pregledali vse navedene primere iz obtožnice, so se umaknili na posvetovanje, da določijo kazen. Cez nekaj minut so se vrnili. Izid njihovega posvetovanja je sledeč; Giorgia Breganta so obsodili na 8 mesecev zapora in 6.000 lir globe, Alberta Devertisa na 5 mesecev zapora in 33.000 lir globe, Paola Ascolija na 2 meseca in 15 dni zapora ter 4.000 lir globe, Vittorija Dicoscia na 4 mesece zapora in 4.000 lir globe. Bregant in Ascoli sta bila kaznovana pogojno, vsi skupaj pa bodo morali plačati sodne stroške. turnir. Člani Akademsko-sred-r ješolskega kluba «Simon Gregorčič« bodo nastopili proti igralcem prosvetnega društva 1 »Andrej Cok« z Opčin pri Trstu. Vabljeni vsi ljubitelji športa. Kulturno predavanje s petjem V sredo 30. t. m. ob 20.15 uri bo v prostorih Ljudske čitalnica v Ul. Ascoli 1/1. preda- vanje: «0 kulturnem ozadju obdobja 1848 in 1890«. Sodeluje tudi moški zbor Pevskega in glasbenega društva. ki bo zapel nekaj značilnih pesmi iz čitalniske dobe. Trčenje dveh motociklov V Ul.' Torriani je v sredo zvečer okrog 20. ure prišlo do trčenja dveh motociklov znamke «Devil» z evidenčno tablico GO 9282. ki ga je vozil 21-letni mehanik Giovanni Per-soglia iz Ul. Cuneo štev. 5, in znamke «Aquilotto-Bianchi» s šoferjem 21rletnim Pietrom So-pranijem iz Ul. Sile. Na srečo sta se pri trčenju vozil oba šoferja le neznatnr poškodovala medtem ko sta se precej pokvarili obe vozili. Večje okvare je, utrpel motor «Aquilotto». DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul. Kabatta 18 - tel. 21-24. Namiznoteniški turnir pri Zlatem pajku Jutri 27. t. m. ob 14.30 uri bo v dvorani pri »Zlatem pajku« v Gorici namiznoteniški KINO CORSO. 16: »Ubijalska sulica«, cinemascop, S. Tracy in R. Widmark. VERDI. 15: »Sabrina«, A. Hepburn in H. Bogart. CENTRALE. 17: »Saharska legija«, barvni film, A. Ladd. VITTORIA. 17.15: «Dolina Mavrov«, barvni film. MODERNO. 17: «Vsi mirno, ker prihajam«, T. Scotti. VOZNI RED VLRKOV Odhodi proti Trstu: 0.10, 6.08, 7.21, 8.18, 9.26, 13.58, 15.49, 17.16, 18.31, 19.50, 21.28. Odhodi proti Vidmu; 5.24. 6.26, 8.00. 8.34, 10.44, 13.59, 15.58, 17.17; 19.15, 20.00, 21.09, 23.10. Prihodi iz Trsta: 5.21; 6.24, 7.57, 8.12 #, 8.32, 10.42, 13.55, 14.34**, 17.15, 19.10, 19.58, 21.06, 23.08. Prihodi iz Vidma: 0.09. 6.06, 7.19, 8.16, 9.24, 13.56, 15.47, 17.14, 18.29, 19.57, 21.26. Op. * Ne vozi ob nedeljah. ** Vozi samo ob nede- ljah. •OTI* • IjSStHH: “ A H 'ia'r m 4 I I j «• >« . -at!*.-- I k m OD VČERAJ POPOLDNE SO FRANCOZI V TRSTU DANES ITALIJA-FRANCIJA v Sporlni palači (velesejem) V francoskem moštvu ni Haudeganda, Beugnota in Antoina Francoski košarkarji na kolodvoru ob prihodu v Trst. Včeraj popoldne je z Orient-ekspresom prispela v Trst francoska košarkarska reprezentanca. Francozi so prispeli pod vodstvom svojega tehničnega vodje Busnela. Na kolodvoru so jih sprejeli predstavniki italijanske košarkarske zveze. Prispeli so sledeči reprezentanti: Schlupp, Sturla, Monclar. Baltzer, Perniceni. F.ey. Freimueller, Grange, De-stmme, Bertorelle, Vacheresse in Marcelot. Od znanih košarkarjev niso prispeli Haude-gand, Beugnot in Antoine. vitki mulat, ki bi se ga Tržačani gotovo spominjali s tekme pred dvema letoma. Omenjene tri bodo nadomestili Schlupp, Freimueller in Marcelot. Ne glede na to, da so tudi ti trije odlični košarkarji, je francosko moštvo še vedno silno nevarno, saj ima v svojih vrstah tudi take igralce kot so Monclar, Dessemme, Vacheresse. Poleg Grangea in Pernicenija ima prav Vacheresse največ zaslug za zmago nad Bolgarijo. Ford Konno vedno odličen Na prvenstvu ameriških univerz je Ford Konno z univerze v Ohio obranil svoj naslov prvaka na 1500 m. Plaval je v tretji skupini in dosege! čas 18:16.1. Sledili so mu: 2. Breen i 18:30.1: 3. Hutchinson 18:41.3; ! 4. Johnston 18:47.9; 5. Duncan 119:33.2. V prvi skupini niti zmagovalec ni dosegel časa po 20:30, medtem ko sta v drugi skupini dva tekmovalca plavala pod 20 minut. V Zakopanah (Poljska) je v smuku zmagala Ciekala pred Kowalsko (obe Polj.) in Neu-jviere (Franc.). Med moškimi | j>a je bil prvi Ciaptak pred ' Rofom (oba Polj.), medtem ko I je bil tretji Couttet. TfiKO MISLIMO MI: Italija - Turčija (vojaki) Egipt - Holandska (vojaki) Aosta - Novese Rapallo-Cuneo Magenta - Gallaratese Saronna-Pro Šesto Anconitana- Siena Cecina - Castelfidardo Foligno- Romulea Ternana- Perugia Andria - Chinotto Neri Sangiorgese - Chieti Enna-Cosenza 1 X 1 1 X J 1 2 1 X X 1 1 2 X x a i 2 I 1 •rbetello-Montevecchio 1 Adriese - Fidenza a Ne smejo v Tri1 Tržaški grafiki so se že * kaj časa pripravljali, da sp® mejo moštvo ljubljanski Grafičarja, s katerim so na®£ ravali v nedeljo odigrati t* mo. Tržaško moštvo bi stl si r vili nogometaši, zbrani ** ., nih tržaških grafičnih P°^e5 In ker vemo, da je prav ® grafiki precej odličnih tiat metašev, Grafičar je pa med boljšimi moštvi sl°venlj. lige, se je obetala kar zaM va tekma. V zadnjem času pa je P ,rišl° obvestilo, da ljubljanski metaši ne morejo priti, jim je italijanski konzulat klonil vizum. Res nas zanima, kaj j* obl*' lino caiuiua, ivoj • sti dovedlo do tega, da ji® obisk skromnega nogonte’ ;tneg* društva traho- v Trstu tako si-vito nezaželen, da morajo reči svoje privoljenje za P hod. Mar se boje, da bi la ^ bil ta komaj zaznavni stik ® športniki iz Trsta in Juf>°*se vije ugodno znamenje za Panameriške Udinese-Odred jutri v Vidmu BELCER VILI levo krilo ali pa srednji napadalec, je sin »zelene Štajerske«. Jutri bo igral v moštvu ljubljanskega Odreda na tekmi proti Udinese v Vidmu. Odredovci bodo danes popoldne potovali skozi Gorico v Videm. Prepričani smo, da bo v nedeljo tudi marsikateri Tržačan in Goričan odšel v Videm na zanimivo tekmo. Posebnih presenečenj ni bilo včeraj na panameriških igrah, V plavanju so bili postavljeni trije panameriški rekordi. V skokih v vodo se je izkazal Mehikanec Capilla, ki je drugega pustil daleč za seboj. Dokazal je, da je res tekmovalec posebnega razreda. Kanadčanka Fisher je z zmago v lepem stilu in z dobrim ča- | som na 100 m hrbtno pridobi-la svoji domovini drugo zlato medaljo na tej prireditvi. Med ženskami je pri skokih zmagala Američanka (ZDA) McCor-mick. V odbojki si je prvo mesto priborila Mehika, drugo pa ZDA. V vaterpolu je razvrstitev taka: 1. Argentina (7 zmag. 1 poraz); 2. ZDA (6. 2); 3. Brazilija (5, 3); 4. Mehika (2,6); 5. Holandski Antili (0. 8). V košarki so si ZDA priborile prvo mesto med moškimi in ženskami. Med moškimi so ZDA zmagale le z boljšim količnikom. V včerajšnji odločilni tekmi je namreč Argentina premagala ZDA in tako imajo tri moštva enako število točk: ZDA, Argentina in Brazilija. Nekaj rezultatov v plavanju: 200 m prsno - ženske - finale: 1. Mary Lou Elsenius (ZDA) 3.08.4; 2. Sears (ZDA) 3.09.0. 100 m hrbtno - ženske - finale: 1. Fisher (Kanada) 1.16.# (nov panamer. rek.); 2. O Con-nor (ZDA) 1.17.8; 3. Gill (ZDA) 1.17.9; 4. Mann (ZDA) 1.18.2; 5. Barber (Kanada) 1.18.8. 100 m prosto - moški- finale: 1. Scholes (ZDA) 57.7 (nov panamer. rek.); 2. Park (Kanada) 58.7; 3. Wooley (ZDA) 59.3; 4. Galvo (Argentina) 59.7; 5. Martin (ZDA) 1.00.1. Štafeta 4 x 100 m - ženske: 1. ZDA 4.31.8 (nov panamer. rek.); 2. Kanada 4.38.1. PREDVČERAJŠNJI REZULTATI: 400 m - moški - finale: 1. Jim McLane (ZDA) 4.51.3 (nov panamer. rek.); 2. Moore (ZDA) 4.53.4. 100 m prosto - ženske - finale: L Stewart (Kanada) 1.07.7; 2. Wanda Lee Warner (ZDA) 107.7: 3. Grant (Kanada) 1.08.3; 4. Gonzalias (Argentina) 1.08.4. 100 m hrbtno - moški - finale: 1. Frank McKinney(ZDA) 1.07.1; 2. Galvao (Argentina) 1.07.6; 3. Baarcke (ZDA) 1.07.8; 4. Concalves (Brazilija) 1.08.3. 400 m - ženske - predtekmovanja: I.: 1. Gree (ZDA) 5.43.0; 2. Priestley (Kanada) 5.45.0. II.: 1. Whittall (Kanada) 5 32.9; 2. Aranda (Mehika) 5.36.2; 3. Douglas Gray (ZDA) 5.36.4; 4. Tait (ZDA) 5.38.9. češča podobna srečanja, sedaj sploh ni. pa si jih veC Tržačanov želi. Mar ni ta teza v skladu z nameni ne terih gospodov, ki vedre v ^ nih športnih odborih in s 8 jim šovinizmom tlačijo prizadevanja drugih, prajje, športnikov. Šport je P° sedi kjer se zbližanje med s°’ lahko najprej začne, če Je obeh straneh dobra volja I« P primeru, o katerem danes ^ vorimo. je pač dobra v0J]a,jSti, la, dokler je niso zatrli j ki jim ni do zbližanja te do razdvajanja. odgovorni oredot* STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZfT ' lil Ul) ŠKEOENj predvaja danes 26. *■ in jutri 27. t. m. * **_• četkom ob 18. uri I’11”' II Igralci : LANA TURNER FERNANDO UNA MERKEL ,amas Tjiitcua Ojičiimjl /cuuz, jHk, TURNER M predvaja danes 26. ■ z začetkom ob 1*’ barvni film : fO’ Latinski ljubim*541 Igralci: LANA TURNEM jj RICCARDO MONTAL Najbolj romantičen fi*111 . "Vladimir Bartol, MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PRAVLJIC IN ČAROVNIJE Tretje poglavje« PRAZNIKI. IGRE, STAROŽITNOSTI Padla sta mladi trgovski pomočnik Adamič in petnajstim dijak Lunder. Huje ranjenih je bilo sedem. Naslednji dan, v ponedeljek 21. septembra je že prinesla dinost« na prvem mestu med brzojavnimi vestmi: Velike monstracije v Ljubljani. Dva mrtva, več ranjenih. Ljubljana, 20. (ob 10. uri in 35 min. zvečer). (Privatno), i so velike demonstracije■ Vojaštvo je konsionita.no m >stopa brutalno. Do sedaj sta dve osebi mrtvi, sedem pa njenih. Sledi poročilo korespondenčnega biroja o demonstracijah ejšnjega dne. Naslednji dan, v torek 22. septembra je prinesla. «Edi-«t» razen nekaj brzojavnih vesti cez celo stran velikansko iročilo o eKrvoprolitju v Ljubljani». ki se nadaljuje n?L čez Dolovico druge strani. Uredništvo je bilo poslalo na-šč L to lastnega poročevalca v Ljubljano. Med drugim istavlja člankar na zatožno klop *tisti vladni sistem, ki mirno in brezbrižno dopustil in ni prav ničesar storil da bil preprečil dogodke, ki so povzročili, da je v riubliani vrelo*. »Namreč napad na udeležence Ciril-Metodove skupine v Ptuju). Oče ki je bil šef telefonske centrale v Trstu, je hočeš jčeš marsikaj izvedel in v tistih razburljivih dneh tudi ima povedal. Komaj toden dni prej, 12. septembra, je »Edinost« v nekem članku namigovala na možnost aneksije Bosne in Hercegovine po Avstriji in cesarju Francu Jožefu. Oče je bil mnenja, da bi pomenil tak enostranski in samovoljni ukrep izzivanje Srbije. Septembrski dogodki v Ljubljani so povzročili med zavednimi tržaškimi Slovenci nepopisno ogorčenje. Pozabljeno te bilo, da sta malo prej «Slovenec» in celo »Slovenski Narod« zmerjala «Edinost» zaradi njenega »slog as tv a« za »staro tetko«. »Zlata bela Ljubljana«, »srčkana Ljubljana,« so bili izrazi, ki sem si jih iz tistih dni do danes zapomnil. »Ma dej, dej. kej pravlste, gospa Marica? Kašni časi. kašni časi.« Josip Nčgode Je pritekel k nam na vrt in s temi besedami ogovoril mamo. Sedla sta v utico in Jaz sem bil takoj poleg. Obravnavala sta skupščino v Ptuju in njene krvave posledice v Ljubljani. »Edinost« je kar naravnost pisala: »...Ali kakor vsako mučeništvo prinaša tudi blagoslova, tako imamo v teh dnevih narodne žalosti tolažbo, da vidimo ves narod brez razlike strank združen v eni misli in istem čustvovanju; to vzbuja v nas nado, da skupen nastop osvobodi narod iz tujinskih spon, ki so ga tiščale do sedaj-..* Ce Je tako pisala »Edinost«, je bil to znak, da je prešel val protiavstrijskega razpoloženja že v široke slovenske množice. Ni se napadala samo Beckova vlada, marveč celotni sistem«. “Ml' m Mama je v svojem temperamentu govorila, da , mZ L lastnoročno, sesekljala na kosce oficirja, ki je dal ,g p streljanje v Ljubljani. Od ožjih domačih dogodkov J gode speljal pogovor na širše obzorje: na vrenje ^tl1 kanu. Mama je trdila, da nas samo Rusija lahko reS skega jarma. ^ Ce gledam danes, z današnje perspektive nazaj ■ < krvave septembrske dogodke v' Ljubljani, potem 1)1 ravnanju avstrijske oblasti Iste besede, ki jih Je Talleyrand o Napoleonu, ko je dal onstran meje in potem ustreliti princa D'Enghienskega: »To ni ;■ zločin, bilo je hujše: neumnost« posledica Je bl' ’s0 več samo slovenska zavedna inteligenca marveč da l. Široke rflUAt.i slrvvDn,Blroara ttotviHo i»1ooH rloloVStVO' J5J^, široke plasti slovenskega naroda, zlasti delavstvo. - ^ kmetje, začeli obračati oči od Dunaja drugam, na e 0sn,. je dinamična mala Srbija zavzemala zmerom v.‘. ..aiio x e>° 1 iAtin p.h nje mesto na Balkanu. In medtem ko so idealisi,c ^ «sv' loženi panslavisti še vedno obračali svoje pogled1e j Rusijo« — med njimi tudi moja mama —, se je Stičnim ocpm npnarlrtmn rvnkn7.nl r»nv in konKft stičnim očem nenadoma pokazal nov in k°n . ki ni bil več zavit v sanjske megle: politična 1 združitev z Južnimi Slovani. gw,., Petimpolletni otrok, tako občutljiv za vsa živčna .. mnU ni*.,. —1 ^.lall M « okolici, je vpijal vase Ideje in iplsl1' rgev \ , srd in ogorčenje, ki so vreli iz besed f nota* upijivih znancev, čeprav jim ni mogel doumeti v v svoji pogovore, ■Delavsko podporno društvo« v Trstu (Odbor). jih je le po svoje tolmačil. Napadi v Ptuju. s o pred davnimi leti in krvavi dogodki v Ljub'Ja v 'P njegovem spominu spojili v eno In ko Je kmalu po teh razburljivih dogajanjih prišel 00 apf£* Aš izrekel slovesne besede: »Zgodilo se je. Avstrija -le ^ Bosno. To je klofuta Srbiji v obraz, ki Je n® j n kar tako požreti. To pomeni vojno«; — so se h . h® jc' letnim otrokom naenkrat razgrnila na pol P°^iljaij»v* vabljivo pravljična obzorja. Prvič Je začutil v kole«ja, ki se mu pravi: zgodovina. .. sl* (Nadaljevan* i