Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki. d- The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. Katera* u Saeomd-Olan Mattar, feptambsr 21, 1903, at the Pott Of He« at Naw York, K. Y., under Act of Ooafreu of Marck J, 187«. ŠTEV. 147. NEW YORK, V PETEK, 23. JUNIJA, 1905. LETNIK XIL Afera Loomis-Bowen. Voda in ljubezen. Bowen odslovljen. Prosto kopališče. KER JE RGoSEVELT POSLANIKA BOWENA ODPUSTIL IZ DIPLOMATIČNE SLUŽBE, NASTOPIL JE Z DOKAZI. Venezuelsbi škandal postaja za državnega podtajnika Loomisa vedno večji. "VENEZUELSKI VRABCI". Washington, 22. junija. Predsednik Roosevelt je v aferi Loomis-Boven odredil odslovitev Bo we na iz diplomatique službe, samo da reši čast ]x>-možneni u drža v m-mu tajniku Loo-inisu. Toda, ako je s tem mislil, da je afera skončana. se je zelo zmotil. Bivši poslanik Herbert Bowen sedaj objavlja izjavo, s ktero odločno ostane | ri svojem dosedanjem stališču. On povdarja, da je bil popolnoma opravilen opozoriti washingtonsko lado na dejstvo, da je bil njegov prednik v Venezueli in sedanji državni podtajnik Loom i s po vsej Venezueli znan kot navaden "grafter", koji se je brigai le za svoje lastne koristi, ne pa za one od vlade, kojo je zastopal. Bowen odkrito izjavlja, da so v "Wash in*_-1 oiiu naj] »reje skušali njega < Ii.»\vcna) pidkupiti. da l)i — molčal. '/.-.tii. >n Tini obljubili boljše mesto v diplomatičnej službi. Iver pa tako podle podkupnine ni hotel sprejeti, storil je Ijoonirs kot pod tajnik vlade v-e. sam > da bi njemu vzel ugled pri predsedniku in re-;I svojo lastno kožo. To -<• mu je posrečilo. Nad il.je objavlja Bowen tudi par pisem, k t era je našel v poslaniškem arhivu v Caracasu. Vsled teh pisem pride L»omi> v položaj. v kterem se bode ni< ral zopet javno opravičevati. V pismu z dne 25. avgusta 1000 lyoinU priznava, da je zasebnim ]>o-loin k m i.! terjatev od senor Merca-dosa. kteri je imel od venezuelske vlade t i r.iat i večjo svoto denarja. V rim izjavlja Loomis tudi, da , v pričakuje 20.000 bolivar-*.u iti 10.400 bolivarjev v sol- ist en za t« lt. J» 1! w<", tudi objavlja pismo Chas. M vi r-a, ktero je naslovljeno misu. V tem pi mu se Loom isu ii konzorcija napram ve-jiezu«-Miej vladi. L- •n I- j«- v Caracasa odkrito izjavil. da bode potem, ko dobi od kon-zorri i a >1,2i"i,0ft(l provizije, diploma-tično slu/bo o-tavil in od dobljenega denarja živel. Potem dostavlja Bowen doslavno: "Po vsej Venezueli čivkajo že vrabei na strehah, kakšen človek je bil moj prednik: obstanek ameriškega poslanika v Caracasu ni bil mogoč in radi toga sem obvestil washingtonsko vlado o govoricah glede Loomisa, da tako zopet pomagam našej vladi do u-gleda. Moja nesreča je pa bila. da je bil Loornis kot pomožni državni tajnik — -,voi lastni sodnik." ZALJUBLJEN MLADENIČ JE HOTEL VTONITI PRED OČMI SVOJE IZVOLJENKE. Vsled tega so meščanje v Atlantic City razburjeni. — Mladeniča so zaprli. ONA JE VZELA DRUGEGA. Banke v stiskah. Philadelphia, Pn.. 22. junija. Tukaj-šna City Trust & Safe Deposit Co. je včeraj prenehala z poslovanjem in vlada jo je izročila začasno državnemu upravitelju. Imenovani zavod ima $ 500.000 kapitala, $270,770 rezervnega zaklada in $2,580.820 vlog. Kansas. City. Mo., 22. junija. Iz Clintona Mo.. se poroča, dn je ta-mošnja Salmon banka nnpovedala bankerot. Dunkirk. K. V.. 22. junija. Banko v Forestville so zaprli in država je odredila natančno preiskavo. Vendar pa prevladuje mnenje, da je banka sol-ventna. Krive prisege. Cambridge. Mas*-. 22. junija. Dvanajst več ali manj pr>»n inentnih Članov d«-";>>kr?titT.e stranke pripoznalo m> ie dane* krivim da so povodom zadnje vrdilne nfutrvije krivo pri-segli in podpisali neprave listine. M^i to diko demokratične »t račke je nek councilman. Atlantic City. N. J., 22. junija. — Medtem, ko se je njegova izvoljenka, ktero je pet let ljubil, včeraj poročila z drugim, sedel je dijak James R. Reed, od vseučilišča Princeton, v ječi tukajšnje policijske postaje. Mladenič je brezdvomno izgubil komad svoje pameti, ker je Edna Mae Castner vzela d'*uzega v zaikon. Dogodki, kteri so se vršili pred poroko gospodične Castner z Robertom M. Curtnom, so bili tako senzacijo-nelni, da je vse o njej govorilo. Castnerjeva izjavlja, da niti vedela ni, da je lieed ljubi, kajti poznala ga j<* še kot navadnega znanca. Samo-umljivo je toraj. da je bila do skrajnosti vzrujana, ko je videla v trenot-;u. ko so povabljeni svat je nastopili običajni "board walk", kako je Reed nepričakovano odšel k vodi in vzkliknil: "Edna Mae, jaz umrjem za telle!'' in takoj nato skočil v morje. Iv sreči so ga še pravočasno potegnili na kopno, toda on se jim je iz-trga! iz rok in zopet skočil v vodo. Končno sta ga dva Newvorčana prinesla na kopno in ga izročala policiji. Reed bi moral ostati v ječi toliko <"a-sa. da se je Edna poročila, toda Še isti dan so g« prepeljali v sanatorij, da preiščejo njegovo pamet. OBUPA NA MAH. Prorezala si je vrat. Ostavlja 6 otrok. —e— V druge j spalnej sobi. kraj one v kterej je spala mati spalo je 0 otrok, kterih najstarejši je bil star 14 let a najmlajši le devet mesecev. Včeraj so spali dalj časa nego običajno, kajti mati jih ni probudila. Najbrže je tudi ona št* malo zaspala. Toda mali so se končno sami pro-budili. Tudno da ni bilo matere slišati v drugej solii. kakor druge dni, ko je -vojim drugim pripravljala kavo. Filip najstarejši izmed njih, jo je pričel klicati, toda mati mu ni odgo-vorila. Končno je pogledal skozi klju-čavnico in nehote »rožno zakričal. V sobi je namreč videl svojo n 1 r ležati v sv*»jej krvi, — bila je mi i. Prore zala si je vrat z hritvio. Vsi o-t ro.-i so pokali in kričali za mrtvo materjo. Ta žaloigra se je pripetila včeraj v liiši Št. 225. zap. 13. uli<*a v New Yor-ku kjer je 34 letna soproga f.riffitlio-va odšla juostovm. Lobb in takoj zabarikadiral svjjo sobo v 4. nadstropju. Na to je pričel skozi okno streljati na ljudi ra ulici. Pri tem je nakrcaval svojo" puško z bankovci po $ 50 in po $ 100. Na ta način in je nevarno ranil devet osob. Lobb je streljal tudi na vozove uličnih železnic, radi česar so morali z prometom prenehati- Streljanje je trajalo dve uri in končno je Lobb tudi samega sebe v-strelil v glavo ter obležal na mestu mrtev. Zemski plin. V Buttlerju. O., so navrtali vrelec zetnskega plina. Iz vrelca prihaja vsakih 24 ur 5.000.000 kubičnih ievljev plina, ne da bi postajal pritisek manjši JAPONSKA VOJSKA JE PO PETDNEVNEM OFENZIVNEM GIBANJU PRENEHALA NAPREDOVATI. Rusi so se umaknili. — General Mi-ščenko se pripravlja na večje operacije v deževnei dobi. Petrograd, 23. junija. Iz bojišča v Mandžuriji je vedno manj poročil. — Včeraj se je poročalo o bojih pri zadnjih stražah, iz česar bi bilo sklepati, da je glavna ruska vojska odšla proti severu, oziroma k prelazu Gunshu. Istodobno pa poroča general Linjevič, da so Japonci prenehali z napredovanjem. Mogoče je, da se bodo ruske vrste umaknile do Sipinghaija. Glavne čete se dosedaj še niso bojevale. Polkovnik Lodiženskij je v Harbi-nu umrl radi zastrupljenja krvi. Prelaz Gunshu. 23. junija. Po petdnevnem bojevanju so Japonci prenehali z vojnimi operacijami, o kterih se je prvotno mislilo, da bodo velike. Namen dosedanjega bojevanja je bil brezdvoanno očistiti teren pred fronto. tako da je sedaj lafiko pričeti z veliko bitko. Rusfea vojska nestrpno pričakuje ukaza za pričetek z ofenzivo. Casniškim poročevalcem je sedaj zabranjeno poročati novice iz bojišča. Vsi ruski generali na bojišču so za nadaljevanje vojne. Petrograd, 23. junija. Japonsko napredovanje je na eelej vrsti ustavljeno, vendar se pa zamore bitfka pričeti vsaki dan. Vojaški izvedenci zatrjujejo, da bode Oyama sedaj pričel z ofenzivo tako, da bode skušal Linje-vičevo desno krilo obkoliti in zajedno •napasti njegovo levo krilo. Radi tega bodeposlal Ijinjevie najbrže velik del svoje vojs'ke v Mongolijo, da obkoli oni del japonske vojske, kteri skuša njega obkoliti. Nogi je v glavni sian, 23. junija. Pa-t rulje poročajo, da se Miščenkovi ko-zaki pripravljajo na velike operacije v deževnej dobi, ktera se že pričenja. Vendar pa vojaški položaj ostane še dalj časa nespremenjen. General Miščenko je te dni dobil nove čete mešanega konjeništva iz Kavkaza in takoj nato so postale njegove operacije živalineje. Kozaki so sedaj ob reki Liao. Petrograd, 23. junija. Sedaj je zagotovljeno. da b »de imenovala Rusija tri mirovne pooblaščence, kar velja tudi o Japonskej. Med ruskimi pooblaščenci bode brezdvomno tudi M. Wit le. Tokio. 23. junija. Semkaj se poroča. da japonska vojska napreduje ob cesti, ki vodi proti Kirinu. Tu pa tam pri dr do manjili bojev z Rusi. Vojni minister Terauehi izdal je povelje, s 'kterim naznanja vojski o eventualnih mirovnih pogajanjali. Zajedno pa zatrjuje, da še ni gotovo, radi česar naj se vojaki pripravijo še na dolgo trajajočo vojno. Moskva, 23. junija. Moskovski gu-bernator naznanja o nadaljnej mobilizaciji in poživlja prebivalstvo, naj bode mirno. Mobilizacija se prične dne 29. t. m. Petrograd, 23. junija. Car Nikolaj je imenoval svojega bratranca velikega kneza Nikolaja Niikolajeviča predsednikom ljudskega obrambenega sveta. Veliki knez, kteri je generalni inšpektor konjiče in izvrsten vojak, postane najbrže vrhovni poveljnik ruske vojske v Mandžuru. Petrograd, 23. junija. Poslanik Cassini, kteri bode v kratkem ostavil Washington, ne bode imenovan mirovnim pooblaščencem in bode takoj nastopil svoje novo mesto v Madridu. Ogrska prad revoluciji), ™ !A ZZTJZT ■ —SKIH VASI POŽGANIH VSLED IMENOVANJA FEJERVA- IN OROPANIH. RYJA MINISTERSKIM PREDSEDNIKOM JE VSA OGRSKA VZRUJANA. Različne psovke Fejervaryju. Državnozborska seja je imela značaj pričetka vstaje. "ŽIVELA NORVEŠKA!" Budimpešta, 23. junija. Ogrsko ljudstvo je do skrajnosti razburjeno in vsakdo govori o iz van rednih dogodkih pri zadnjej državnozborskej seji. Se nikoli, odkar imata Ogrska in Hrvatska svoj državni zbor, zbornica ni nastopila tako sovražno proti cesarjevej poslanici, kakor baš sedaj. Državnozborska večina se pri seji ni več zmenila za ustavne tradicije in opetovani klic-i "živela Norveška!" ktere je bilo čuti v zbornici, nam natančno povedo, kake cilje ima sedaj ogrska državnozborska večina. Prizori, kteri so se vršili povodom zadnje seje v zbornici, so bili povsem revolucionarnega značaja. Poslanci so novega ministerskega predsednika Fejervaryja nagnali s psovkami "lopov". zločinec" itd., in sicer v času. ko je čital Fran Josipovo poslanico. Poleg nezaupnice, ktero sta izrekli dolenja in gorenja zbornica novemu miniterstvu, tudi ne smemo prezreti predloga, kterega je stavil poslanec Banffv. Slednji je namreč predlagal, da Ogrska preneha z vsemi plačili Avstriji,, da zbornica ne dovoli davkov in vojaških novincev in da ne potrdi trgovinskih pogodb, ktere je Oklenila Avstrija z drugimi deželami. Kako pe bode z a vršil sedanji položaj, ne more nihče niti domnevati. Fejer-vary za sedaj baje še ne namerava odstopiti. Budimpešta, 23. junija. Novi ogrski ministerski predsednik, general Fe-jervarv, kteremu je državni zbor ravnokar izrekel nezaupnico, odpotoval je na Dunaj, da se posvetuje s Fran Josipom glede nadaljnih korakov in eventuelnega odstopa. Osobno se Fe-jervary ne zmeni mnogo za opozicijo, niti za neredno vplačevanje davkov. Cesar je Fejervaryju naročil, naj zajedno z vodji opozicije ustanovi bazo, na ktere podlagi bode mogoče imenovati stalno ministerstvo. Ker j>a državnozborska večina brez vojaških koeesij neče ničesar vedeti o Avstriji, bode moial Fran Josip vendarle privoliti v vojaške zahteve. O železničnej katastrofi pri Mentorju. Cleveland, O., 23. junija. Pri katastrofi, ktera se je pripetila pri Mentorju je bilo 10 osob vsmrtenih, kajti več ranjencev je tekom včerajšnega dne umrlo. Roparski napad. Shamokin. Pa., 22. junija. Na poti ki vodi - Hickory Ridge je nek nepoznan lopov napadel 16 letno dekle Ano Strausser, jo odnesel v gozd in jo posilil Sedaj iščejo lopova, dobro oboroženi državljani, kteri ga bodo brezdvomno linčali ako ga dobe. MALE POLITIČNE NOVICE. Bolgarska — kraljevina? Londonski list "Daily Chronicle" je izvedel iz Bukarešta, da tamošnji bolgarski krogi pričakujejo za gotovo, da se utegnejo v prihodnjem mesecu juliju storiti zelo važni koraki v vprašanju glede povzdignenja Bolgarske v kraljestvo. Knez Ferdinand je baje že zadobil tajno zagotovilo, da bodo ve-levlasti povspesevale omenjeno pro-glašenje v kraljestvo. Ta korak se stavlja v zvezo z rešit vi jo maeedon-skega vprašanja. Na zadnjem potovanju [kneza Ferdinanda po Evropi se je na vseh dvorih, ki jih je Ferdinand obiskal, baje pretresavalo tudi vprašanje o bolgarskem kraljestvu. Bolgarski vseučiliščniki na zagrebškem vseučilišču. Bmlimpeštanski list "Pester Lloyd" p°r°ča iz Zagreba, da je 300 dijalkov z visoke šole v Sofiji predložilo zagrebškemu vseučilišču prošnjo, da bi zamogli tamkaj nadaljevati svoje nauke, ako bi jih akademijska oblastnija v Sofiji odpustila radi neposlušnosti. Bolgarski dijaki da so prejeli iz Zagreba odgovor, da bodo vzprejeti, ako se izkažejo s svedočbo-odpustnico tamošnjega senata. Nameravan atentat na kralja Viktorja Em&nuela. Lz Rima javljajo, da je bila tamošnja policija obveščena, da je 271etni anarhist Antonio Casei-bolo odpotoval iz New Yorka. Isti je baje žrebom določen, da umori italijanskega kralja Viktorja Emanuela. i i Policijsko ravnateljstvo na Dunajn je prepovedalo na dan 10. in 11. julija določene slavnosti dolnjeavstrijske zveze sokolskih družtev v dunajskem Pratru povodom drnžtvene desetletnice. Petrograd, 23. junija. V Saronkavu, Erivanska gubemija, so Kurdje te dni požgali štiri armenske vasi. Nato so obkoiili mestece Olijanorašan ter je napadli. Prebivalci so se branili in usmrtili nad sto napadalcev. Kurdje so tudi nap.T"1ti i"as Ivulimdjan, toda tu so jih kozaki razkropili, S70 Ivur-dov vjeli in jim odvzeli vse polno orožja. Kurdske glavarje so na mestu usmrtili. Moliamedanci se žele združiti s Perzijo ali pa Turčijo in agitira se zelo živahno tako med suniti, kakor tudi šiiti. Boji se vrše tudi med Tartari in Ivurdi ter ruskim vojaštvom. Vasi TJši in Kišitken so Tartari požgali. V znamenji revolverja. Macon. Md., 22. junija. Blizo Keote so premogarji vsrelili svojega tovariša Jack Plummerja ker je vstrelil William Daleja, kterega je odpustil iz službe, ker je trpinčil konje in mule. Nepostaven monopol. Boston, Mass. 22. junija. Najvišje sodišče države Massachusetts je razsodil. r-franizaeije. Povedali smo kraj, kteri hi bil najpripravnejši zato, in navedli nebtera sredstva, kako bi se dalu to najlažje doseči. Danes pa hočemo preiti naravnost h konkretnim nasvetom. Da je New York kot središče absolutno najbolj pripraven, v tem bodo brez dvoma edini vsi naši rojaki. — Povdarjali smo potrebo skupnejra olitične ali religijozne struje, ampak edino le Ikoristi in pravice našega delavstva. To je zelo važno. Vsakdo ve, koliko različnih prepričanj je med nami. Ce se hočemo toraj vsi zjediniti brez razlike, ne srne imeti skupno glasilo nobene barve. Imamo sicer v naši novi domovini več ča>op >ja, a če hočemo biti objektivni. moramo reči, da slone vsi na tej ali drugi podlagi. Ti zamorejo šteti med svoje čitatelje le ožje pristaše in somišljenike, in bi ne mogli biti vsled tega nikakor priporočljivi /.a skupno gla-ilo vsega delavstva. Pripraven list za skupno »rlasilo je j torn j edino le "Glas Naroda", ki je neodvisen in ker zastopa, kot smo. rekli, le delavstvo in se ne briga za! ]>repri ča n j e ]»> s a mezn i k a. "Glas Naroda" pozna slednji slovenji delavec in je list sam na sebi najboljša reklama. Vsi veste, kako nezaupno se opazuje vsaka novotari-ja. Prav tako bi bilo z vsakim novim listom. Ima jih sicer večina lepe programe, a to so le fraze in liruan-ee, s kterimi se lovi novo čitajoče občinstvo. Kakor je list !kot glasilo potreben, prav tako ali še bolj ]>otrebna je oso-ba, ktera mora biti vsem poznana. Osoba sama mora biti že garancija, da list ne spremeni ne svoje taktike ne svojega načela, Nečemo delati nikomur poklonov, j a priznati moramo naravnost, da je taka garancija mogiK-a edino le v osobi Fran Saflsserja. On je poznana in zaupanja vredna osoba po celi A-meriki. On je ustanovnik lista, kteri je danes največji slovenski dnevnik. On je postavi! principe svojemu listu. Tn da s* ti principi dobri in pravi, je dokaz list sam, kteri ?e je razvil iz tako f^kromr^ga začetka v velik dnevnik. Od prvega začetka do danes zastopal je eno in isto greslo: nad strankami. nad prepričanji posameznih skupin, samo za narod, za njega koristi in pravice. Okrog 1 'Glasa Naroda" je prostora za vse. List se ne dotika nobenih osobnosti in struj, 9cer bi potem ne bil več zastopnik vseh slovenskih delavcev, ampak le jedne skupine. To so toraj fakta, !kterim ne more niti nasprotnik oporekati. Če pa hočemo, da kaj dosežemo, da se res med seboj podpiramo in pomagamo, moramo pustiti tiste malenkostne piesodke, ki ločijo med seboj. Misliti moramo le na to, da fhio je-den narod, jedna krv. Zavest, da s tem pomagamo tisočerim, mora pre mahati se ovire in vse malenlkostne presodke, kterih je — žalibog — toliko med nami. Le s žrtvami se doseže nekaj. Žrtvujmo toraj vsak nekaj svojih presodkov in ustvarili bodemo celoto, ktera bode v ponos nam in v korist vsem. Ker bi radi vedeli za mnenja posameznikov, nas bode veselilo, če se kdo izmed cenjenih čitateljev oglasi k tem člankom. • Neuspehi slovenske politike in slo= venski listi. Neuspehi slovenske politiike postajajo očividneji od dne do dne. Kajti glede na to, kar sta država in vlada dolžni, da nam dasti, ne moremo Slovenci že 2ft let pokazati nobenega uspeha v kulturnem pogledu: ne na šolskem ne na uradniškem polji. Nasprotno: mi Slovenci gremo v teh strokah rakovo pot! Osobito na Koroškem in Štajerskem, kjer je bilo izlasti še 251etno delovanje " Schul-vereina" za nas zelo škodljivo. Ljudsko šolstvo koroško je tako, kakoršno je poljsko šolstvo na Pruslkem. Na Štajerskem so pa v teku 25 let po uradnem in privatnem potu osnovali najmanj kacih 25 Čisto nemških šol za — Slovence. Dalje kaeih 50—100 pa utrakvistično uredbi, to je. v višjih skupieah so jih čisto ponemčili. 1'radovanje šolskih vodstev in deloma krajnih šolskih svetov so pa uvedli tako. da je ustreženo okrajnim šolskim nadzornikom in okrajnim glavarjem. ki so več ali manje Nemci, ali nemšikutarji, ali pa v narodnem obziru -- netopirji. Da smo Slovenci tako na slabem, temu je največ kriv sistem, ki veje na učni upravi od glave na Dunaju navdolu do vseh najnižjih udov po pokrajinah. Krivi smo pa tudi Slovenci sami. ker vse premalo žigosamo v javnosti vse te krivice. Ne pravimo — Bog ne daj! —. da bi se bil kteri slovenskih listov (razen ptujskega "Štajerca") tako daleč spozabil, da bi odobraval to početje naših nasprotnikov. Ali, ker smo se Slovenci na politiškem polju vse preveč pehali in porabljali vse svoje moči v boju za koristi — strank, niti nismo ojtažali, kaj je počel medtem nasprotnik. Tudi smo bili v svojem "bratomornem boju" tako zaslepljeni, da smo brezštevilnokrat videli v svojem bratu večjega protiv-nika, nego v sosedu Nemcu, Lahu, ki sta nam hodila v škodo vsem svobod-neje. čim huje smo se mi ravsali med seboj. Kakor pa je "časopisje" vedno opozarjala svet na ta nedostatek in greh v slovenski politiki, talko so se zaceli tudi na Kranjskem že oglašati trezno misleči ljudje, ki nečejo biti več za vsako ceno pristaši tej ali oni stranki. Ker niso mogli — to smo opazovali že dolgo časa — svojih domoljubnih nazorov na Kranjskem spraviti med "tiskani svet", posluževali so se slovenskega časopisja v — Ameriki, da so dajali duška svojemu čistemu slovenskemu patrijotičnemu čutstvu, ki ne poznava slepega so-vražtva do te ali druge stranke. V novejšem času sicer še tudi ne opazujemo znamenj, da bi glavni naši listi hoteli kaj odjenjati od intransigent-nega stališča, da si eno teh glasil nekako dela, Ikakor da bi bilo pripravljeno za "paktiranje" —- vendar pa se nrlašajo novejši in manjši listi, kterih struja nam ugaja, kakor nam uira ja tudi nastopanje slovenske akademije mladine. Na velikem delu našega slovenskega dijašiva opazujemo, da se je jelo povzdiE*n.ti nad vsakdanje slovenske stranke, posneanaje s tem vzgled mnogih rodoljubov ob jezikovni meji. Tako se je nekaj novih listov (osobito "Naš List" v Kamnilku) povspelo na stališče, ki je zavzemamo mi: na stališče namreč, ki ne o d ob ru je niti liberalne, nii i klerikalne politike. Tudi od starejših slovenskih listov varuje večina neutralnost v tem pogledu zlasti že s tem, da popolnoma ignorira "kranjski boj". To hvalevredno taktiko optžamo zlasti pri koroških in štajerskih listih, in to mi le želimo, da bi dotični novi in stari listi vztrajali pri tej taktiki, in da bi ta taktika rodil?. Slovencem dober sad. ALI JE ZAKON DOLGOČASEN IN NADLEŽEN ? — IZ KAKŠNIH RAZLOGOV? Ti vprašanji je stavil neki angležlki časopis s prošnjo, da dobi veliko odgovorov na nji. Odgovori so bili različni. Bili so navdušeni zagovorniki zakona, pa tudi nasprotniki in ravno-dušneži. Nekdo je n. pr. odgovoril, da je zakon najboljša institucija na svetu, a osvojena žena je najslavnejša zmaga, ktero more človelk izvojevati. Drugi je odgovoril: Srečen je človek, samo da je oženjen. Tretjega nazori so, da je zakonsko življenje vsekako enolično in dolgočasno, to pa da je krivda moža. Neki soprog pa odgovarja ravno nasprotno in najodločnej še zanilkuje, da je zakon dolgočasen. On pravi: Zjutraj ob šestih začne otrok jokati, jaz ga moram pa miriti. Ob sedmih se jok ponavlja. Zopet moram priskočiti in miriti otroka, pa tudi ženo. Potem hitim v urad, opol- dne pridem domov, a spet otrok joka in spet ga mirim. Med tem se mi je jed shladila. Ko se zvečer ves truden vrnem z dela, so isti prizori na dnevnem redu. Kako se more toraj nepremišljeno trditi, da je zalkon dolgočasen ? Pa tudi neka žena je odgovorila časopisu na njegovo vprašanje s te-nii-le besedami: Ves dan sem s svojimi tremi otroki sama kakor v samostanu, da ne rečem v ječi. Kje je mož ves dan, ne vem, zvečer gre pa redno v klufo. Ni mogoče misliti hujšega življenja od zakonskega. Sledeči odgovor je gotovo najbolj premišljen in zato vse hvalevreden. Neki srečen mož je v svojem in v imenu svoje žene odgovoril: Mnogo manj bi bilo nesrečnih in nadležnih zakonov, če bi mož ženo, zlasti pa žena moža vselej razumela, če bi imela oba ozire drug proti drugemu iii če bi drug druzega v dobrem podpirala, pregreške pa spregledala. Tako bi se okrepila čudovito sloga in izključena bi bila vsaka dolgočasnost in nadležnost in zakona bi ne bilo treba smatrati kot ječo ali samostan, nego kot ono, kar mora v resnici biti: zavetje sreče in zadovoljnosti. RAZVIJANJE MOČI ZMRZNJENE VODE. Ako postane voda mrzlejša, ravna se po splošnem pravilu, da se mase krčijo sorazmerno s znižanjem temperature le do štirih stopinj Celzija nad ničlo, ko doseže največjo gostoto. Ako je mraz še večji, razteguje se zdaj voda nasprotno, kar je zlasti pri zmrznjenju jako jxflnenljivo. Pri tem prehodu iz tekoče oblike v trdo, ki se navadno zgodi pri 0 stopinj Celzija ali Reaumurja, ali plus 32 stopinj Fahrenheita, se urede najmanjši vodni delci tako, da je gostota nastajajočega ledu manjša, kot ona še tekoče vode pri 0 stopinj Celzija. Vsled tega ne gre led pod gostejšo vodo, ampak plava na njej. Specifična teža zraka prostega ledu stoji z ono vode pri točki zmerznjenja v sorazmerju kakor 0.916 proti 1. Voda se raztegne toraj pri zmrznjenju približno za desetino svoje vsebine. Vsakdo je že opazil, da razžene voda stene kake posode, če zmrzne v njej in če se ta posoda ne uda. Moč, ki jo voda pri tem uporablja, je pa zelo velika, tolika namreč, da razžene skale ali celo debele stene železnih posod. To moč so že zdavnaj poskušali, tako n. pr. florentinska akademija, ki je napolnila bakreno kroglo s polpalčnimi stenami z vodo, ki je raznesla kroglo, ko je zmrzj ;la. Topničarski major "Williams je napravil enake poskuse z bombami, ki so se vselej razletele, če je bil zama-šek dovolj pritrjen. Ko je zamašek odpustil, vrgla ga je vodna moč več sto čevljev proč. Da bi dognal, kako daleč sega ta moč, je napolnil leta 1S71 Boussingault top iz litega železa z vodo, zabil ga s zamaškom in postavil top na mraz od 10 do 20 stopinj Celzija. Tri dni je stal top na mrazu, toda cel čas ni zmrznila voda v njem, kar je bilo razvidno iz tejja. da je majhna železna krogla pri vsakem pomikanju ropotala semtertja. Topove >tene, ki so vzdržale pritisk več tisoč atmosfer, so tudi zadržavale vodo, da ni zmrznila. Tz teARINIICI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKOJNNEW Y0RK0M. PABNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKBIT PBOSTOB NA K ROVU ZA ŠETANJE POTHIXOY TBETJEGA BAZBEBA PA10BIA """""" BITOMA SLAMA Torka dne 27„ junija 1905. odpluje iz New Torka dne 6. junija 1905. odpluje iz Nem Torka dne 1L julija 1905. naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čer Duluth, naznanjam, da sera se preselil z ' mojim saloonom, in sicer prav bli-zc kolodvora. MoJ SA L.OON se nahaja pod gt, 409 W. Michigan St., I in je samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, I kreni aadesno in st takoj pri meni. Zahvaljujoč se ca vso dosedanjo I naklonjenost rojakov, se ca nadalje naj topleje priporočam in vsa-jkemu najboljSo postreibo zagotavljam. S spoštovanjem JOSIP SCHARABON, 409 W. Michigan St., DULUTH, MINN, UliTONIA, 8LAV0NIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki eo napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladna za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom, trikrat na daa pr. mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaš5č_ii agentjo in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York, 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. SLOVANSKA TVRDKA TOBAKA! Mi triimo na veliko s pravim bosanskim in tur. ^Icim tob«kom in zamoremo zato prodajati cigarete, cigare ali tobak dosti cenejše, kak^r kterasibodi amarikanska tvrdka. 5 zavojčkov najboljših cigaret, v vsakem po 100, toraj s,:i:pno 5 Kje je najbolj varno O naložen denar*: : : : f 1 Jacob Stosich^ 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL Hranilnih ulog je: 1S,147.S5<5 kron 60 vin. Kezervnega zaklada je: 011,000 kron, Mestna hranilnica ljubljanska I© največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po -4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti spet obresti neso. Rentni davek za vlagatelje plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici j s najvarneje naložen denar. Ni ga zavoda, kteri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za vernost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovan-* cev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica PUPILARNO varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! pazite torai, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate na nas. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA vam ne obeta zlatih gradov v zraku, ampak vam daje trdno varnost za vas denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi. Letos v jeseni preseli se Mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Zjedinjenih državah je že več let naš rojak gosp. '^r^vo'Sl^" Frank Sakser, 1778 Saint Clair St. CLEVELAND, O. . Jugoslovanska Katol. Jeflnota. I.nkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Mirni. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn, n. tajnik: ANTON GFRZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mick. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BRO-"EICH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugemu Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105, ELY, MINN., Ln po svojem zastopniku. PRISTOPILI. K društvu sv. Jruija, štev. 22, Chicago, 111., Fran Xovak, ml., roj. 1S86, cert. štev. 3">92; Jurij Super, roj. 1883, cert. štev. So93. Društvo šteje 54 udov. K društvu sv. Martin, štev. 44, Barberton, O., Ivan Lintol, roj. 1881, cert. štev. 3594; Jernej Kot, roj. 1S74, cert. štev. 3595. Društvo šteje 35 udov. K društvu sv. Mihaela, štev. 27, Diamonville, Wyo., Andrej Kapš roj. 1803, cert. štev. 3590. Društvo šteje 32 udov. . K društvu sv. Alojzija, štev. 31, Braddock, Pa., Josip Gregorič, roj- 1804, « ert. štev. 3597; Ivan Knez, roj. 1873. cert. štev. 359S; Iv-Treven. roj. 1SG4, cert. štev. 3599. Društvo šteje 142 udov. K drušTvu sv. Alojzija, štev. 19, Lorain, O,, Ivan Tomažič, roj. 1881.? cert. štev. 3600. Društvo šteje 32 udov. K društvu sv. Barbare, štev. 33, Trestle, Pa., Josip Bole, roj. 1SS5., cert. -tev. 3001; Pran Gabrovšek, roj. 1873, c^rt. štev. 3G02; Fran Nagoda, roj. 1882, cert. štev. 3603; Jakob Taučer, r. 1879; cert. štev. 3604; Jurij Lauter, roj. 1879, cert. štev., 3605; Ivan Subič, roj. 1860, cert. štev. 3000. Društvo šteje 79 udov. K društvu sv. Jožela. štev. 21, Ellyria, Colo., Valentin Mole, roj. 1879, cert. štev. 3007. Društvo šteje 34 udov. K društvu sv. Jožefa, štev. 17, Aldridge, Mont., Ivan Sekovski, roj. 1 s03, cert. štev. 3608. Društvo šteje 56 udov. K društvu sv. Martina, štev. 44, Barberton, O., Alois Zakrajšek, roj. 1873, cert. štev. 3609. Društvo šteje 35 udov. SUSPENDIRANI. Od društva sv. Martina, štev. 44, Barberton, O., Alois Župančič, cert. štev. 3025. Društvo šteje 34 udov. Od društva sv, Alojzija, štev. 31, Braddock, Pa., Gregor Mekinda, cert. št v. 2584. Društvo šteje 29 udov. Od društva sv. Jožefa. Štev. 17. Aldridge, Mont., Fran Gantar, cert. štev. 12S4. Društvo šteje 55 udov ODSTOPILI. Od drnštvasv. Štefana, štev. 11, Otnalia, Neb., Ivan Pogina, cert. štv. 2507. Društvo šteje 31 udov. Od društva Barbara, štev. 33, Trestle, Pa, Anton Primožič, cert. štev. 2767. Društvo šteje 78 udov. Od društva sv. Alojzija, Braddock, Pa., Fran Treven, cert. štev. 2090. Društvo šteje 142 udov. ZOPET SPREJETI: K društvu sv. Jožefa, štev. 17, Aldriuge, Mont., Fran Gantar, cert. štev. 1281. Društvo šteje 57 udov. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". DR0BN0ST1 KRANJSKE NOVICE. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Janez Hlapše, po domače Blažkov, posestnika sin v L0/.11, je v Lahovem hlevu dne 7. marca ponoči tesarja Janeza Franka z železno grebljo, s ktero izpod konj gnoj grabijo, dvakrat udaril po glavi, in sicer zaradi tega, ker je Janez Frank skušal štiri nemirne in prepirajoče fante, med njimi tudi obtoženca, spraviti iz hleva. Ker so bile te okvare po izreku izvedenca le lalike narave, je obsodilo dne 30. marca t. 1. okrajno sodišče v Ložu Janeza lilapšeta zaradi prestopka zoper telesno varnost na 14 dni zapora. V noči od 3. na 4. aprila t. 1. je Janez Frank umrl. Po izreku brata Andreja, ni bil osodepolnih u-d are i h nič več zdrav, tudi se mu je večkrat mešalo. Pri raztelesenju trupla se jo konStatovalo, da je umrl Frank vsled možganskega obeesa. kateri je nastal vsled infekcije rane. kateri mu je prizadejal Hlapše na čelu. Ta se zagovarja, da Frank ne bi bil umrl vsleil teh ran. če bi se bil varoval in ležal doma. Sploh pa meni Hlapše, da je bil 1o le <"in silobrana, ker ga je hotel Frank z trebijo, a ker je bil on bolj uren. mu jo je pravočasno vzel ter jra žnjo udaril. Obsojen je bil na šest tednov strogega zapora. Valentin Reznik, sploh Jaknšev, 20 let stari tovarniški delavec v Grobljah pri Sav;. je dne 12. decembra 1904 na Javorniku Fraceta Prešerna z nekim rezilnim orodjem tako nevarno s»'nil v levo oko, da je izjnibil ta na tem očesu vid. Prešeren ki je bil precej vinjen je udaril Breznika brez povoda po u-stih, zato mu je ta vrnil udarec. Prešeren se je streznil po tem sunku in je šel z Valentinom Žvanom domov, Že med potjo je tožil temu, da je oko izgubljeno. Obdolženec priznava, da je udaril Prešerna, le to taji, da bi imel v roki kako rezilno orodje. Temu zagovoru pa oporekajo izvedenci, kateri >0 zapazili po odstranitvi levega oče-sa. da >< je izvršila ta poškodba z rezilnim orodjem. Proti Valentinu Brezniku se je izrekla radi podtikanega mu hudodelstva, oprostilna sodba. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem v Ljubljani. Žemelj ne bo! < i-irtnerjevi pekovski pomočniki Po-točin Skrajnnr in Beguš so se ga bili na veliko noč malo preveč navlekli. V svoji "dobri volji" so podili pred trnovsko cerkvijo neke rante in izruvali ter polomili štiri klopi, tako da je imela ljubljanska občina IG kron 63 h. škode. Ker so peki vže poravnali to škodo, je dobil vsak samo 24 ur zapora. Z ojesom v prsi je zadel hlapec A. Vi d ko vojaka 27. pešpolka Josipa Ilerbsta, ko je ta po sredi ceste gredo*- nazaj gledal. S Herbstom je šlo več vojakov belgijskega polka, ki so morali skoro gotovo videti, da je voznik vozil počasi, vendar so trdili kot priče zališani da je voznik vozil naglo. Ves dogodek je pa videl tudi g. Ignacij Kozjek. ki se je vsled notie v "Slov. Narodu" "Priča se išče" zjrlasil kot priča ter tako rešil Volko-ta ričeta. Herbst, ki je bil padel znak se je udaril na komolec, da roko nosi še sedaj v obvezi ter je izgubil baje pri padcu tudi 21 kron denarja. Kaj me pa gledaš, ti prokleti . . . je zakričal delavec Peter Marinko proti orožniškemu stražmojstru Kosu, ko je ta spremljal glasov i tega tatu Budo. Marinko pravi, da je poprej spil tri četrtinke "grenkega" potem z nekim hlapcem dva po pol litra "zidarskega'' in na to še dva vrčka pive ter vsled teira ne more vedeti, kod je hodil in kaj je govoril. Obsojen je bil na dva dni zapora. V zeleni jami so jako ljubeznjive ženske, posebno pa neki Mariji Kušar jeziček zelo hitro miga. O Mariji Smole je trdila, da se trikrat zlaže, čeprav samo enkrat izgovori, in da "kadar stopila v gozd, skoči k njej možki in bo crknila, bodo šli vsi hudiči za pogrebom, ta šantovi bo pa fano nosil." Ker je Kušareva prosila odpuščanja, ji je Smoletova odpustila. Za kruhom. V Ameriko se je odpeljalo dne 9. junija z južnega kolodvora v Ljubljani 42 Slovencev in 6 Hrvatov. Umrl je v Ljubljani, odvetnik dr Karol Ahazhizh star 71 let N. v. m. p! Odličen gost. V Ljubljani se mudi gdč. Emilija Greene Baleli, profesorica narodne ekonomije na vseučilišču Weleslev. Dama potuje na državne stroške t -r provčuje slovanske razmere. Ropr.rski napad. Prejšna soboto je šla prtovka od sv. Lenarta iz Loke do ran. Ivo je v Soteski šla črez most. ki drži proti sv. Tomažu, in je dobro jo napade. Pobral ji je denarja 10 kron. kar je imela pri sebi. Kdo je bil ropar še ni znano. Stoletna aloe bo letos zopet cvetela v parku ižanskega gradu. V zadnjih 14 dneh je že vzklilo iz sredine dva in pol metra visoko steblo, katero razcvete pozneje. Pred štirimi leti je tu cvetela njena stoletna vrstnica; cvet s steblom je bil nad šest metrov visok in bo sedaj posušen zraven sedanje cvetoče na ogled. Po dokonemem raz-cvetji je takrat aloe zamrla. Žrtve žganja. Nedavno je pri sv. Duhu pri Škofji Loki umrl v nekem hlevu bivši posestnik -T. P. Ž^anjepit-je ga je končalo. Vsled žganja je v nekih svislih umrl I. S. bivši posestnik v Zabnici. Žrtev žganja je tudi umrli P. F. Ljudje božji, imejte pamet in ne nalivajte se z žganjem. Obesil se je 63 let stari posestnik Jožef Podlogar iz Podloga. Otemnen* mu je 11m. Šolo so zaprli zaradi očesne bolezni in ošpic v Ttovtah nad Logatcem do 15. t. 111. Bolezen že nekoliko pojema. ŠTAJERSKE NOVICE. Slovenska zmaga. 5. junija se je vršila občinska volitev v občini Dobren-je. Slovenci so sijajno zmagali. Umor in poiskušen umor. V Gradcu je včeraj vstrelil skladiščnik v trgovini z žitom "Bratje Latzer" solastnika židvske trgovine. Rudolfa Latzer-ja. Ko je hotel vstrelil i še druga lastnika Adolfa Latzerja je odrekel mehanizem in napadalca so aretirali. Vzrok strašnega dejanja je, ker sta brata Latzer Maierja odpustila, dasi se je njihova obdolžitev, da je nepo-ten izkazala kot popolnoma neresnična. V odpustno izpričevale sta mu zapisala hlapec, da si je bil pri tvrdki kladiščik. Ker njegovi prošnji, naj popravita izpričevalo, nista hotela v-st reči. je Maier potegnil revolver in streljal. Maier se je poročil se-le zad-ni predpust. Maier je pri policiji izjavil. da je storil grozno dejanje vsled tesra, ker sta ga brata Latzer po nedolžnem obdolžila tatvine in ker mtj e Rmdolf Latzer, ko mu je pri sodišču dokazal svojo nedolžnost, dejal "Tat ste vender!" Nemška ošahnost. Glasilo celjske nemške stranke "D. Waeht", zahteva pod moraličnim in fizičnim pritiskom, da ne smejo Slovenci v Celju več v nemške gostilne, torej v nobeno obrt ne niti k t r r»v>:em! Ženica prvikrat na železnici. Neka stara ženica iz St. Petra pri Mariboru se je le dni prvikrat pelala po železnici na božjo pot k Mariji Novi Štifti. pred postajo, na kateri je imela izstopiti. ji je dejala neka ženska, da mora takoj izstopiti. Zenica ki se nikdar ni vozila z železnico, je to dobesedno razumela in je mislila, da lahko izstopi tudi iz vlaka, ki vozi naprej. Ženska je kar skočila z vlaka in obležala nevarno ranjena na tiru. Nečuven škandal v okrajnem zasto-pu Laškem. Zadnjič smo poročali na kratko, da je naš okrajni zastop po-nemčevalnemu društvu ** Schulvcrei-nu*'dovolil 200 kron prispevka v pokritje slavnostnih stroškov. Ko se ie predlog prebral — seveda v nemškem eziku— o«r]asil se je proti njemu pravičen Nemec Jurij vit. Goosleth. Tu pa se je pokazala tista nesrečna slovenska strahopetnost pred neni?ko nasilstvo: Vsi slovenski odborniki ra-zun gg. Roša in Lapornika so se spravili nekam v prvo sobo 11a varen kraj kjer jim ni bilo treba glasovati niti za niti proti . . . Predlog je bil z večino glasov sprejet! Nezaslišano ! O tatinski družbi iz Vidma še ni nič znanega, ker sodne preiskave še niso končane. V soboto dne 3. t. m. so oni dve deklici, ki sta o šestih jetnikih oteževalno izpovedali, prepeljali od celjskega okrožnega sodišča v Videm, kjer je deset orožnikov poizvedovalo in preiskavalo po hišah. Telesni ostanki dne 0. maja baje umorjenih Stark Pleterski in Nošan so v Gradcu, da na fakulteti izrečejo mnenje o vzroku smrti. G oseb tatinske družbe so samo na obdolžitev dveh deklet, prva 12 druga 151 etna zaprli. V soboto so zaprli zopet dva moža v vasi Veliki Kamen. o katerih sta dekleti izpovedali, da sta se udeležila tatvin. V Vidmu vlada grozno, razburjenje; samo 11a o-vadbo dveh mladoletnih deklet zapirajo ljudi; ne vpraša pa nihče, če sta dekleti tudi pri pravi pameti. SLOVENCI IN SLOVENKE I SpMftimjajte se ob raznih prilikah naše prokoristse družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani I Mal položi dar l (t d) GOTOVE denarje najcencje ku pi: t.r F. SAKSERTU 109 Greenwich St. (u . o -- S! 5 * AVSTRIJSKO DRUŠTVO V NEW YORKU, 31-33 Broadway, 4. floor. —-if?-- Daje nasvete na infor* macije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih podpore. Pisarna odprta: od 9. ure zjutraj do 5. are popoludne i*> VTcmši nedelj in praznikov. Važno za iste, kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino. Krasni poštni parnik KBOONLAND odpluje dne 24. junija ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Aatwerpeu. Brzoparnik KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 27. junija oh 11. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Parnik Cunard Črte ULTONIA odpluje dne 27. junija opoldan iz New Yorka v Reko in na Trst. Francoski brzoparnik LA LORRAINE odpluje dne 29. junija ob 10. uri dop. iz New Yerka v Havre. Nemški parnik na dva vijaka HAMBURG odpluje dne 29. junija ob 9. uri dop. iz New Yorka v Hamburg. Nemški parnik na dva vijaka PRINCESS ALICE odpluje dne 29. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 1. julija ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpen. Kdor naznani svoj prihod, po kteii železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš valužbemee na postaji, dovede k nam v pisarro in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospe te v New York, ne da bi nam V a.* prihod naznanili, nam lahfco iz postaje (Depot) telefouirate po itev. 3795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, kteri niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuho. ia sl-^parj^v v New Yorku. Vožnje listke za naveden* paraiku prodajamo po isti ceni, kakor t gla.r-nih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City NAZNANILO. Vsem rojakom, posebno Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imai^ na prodaj svojo gostilno. Ista stoji blizo tovarn. Prodam jo prav pod ugodnimi pogoji. Več se poizve pri: MARTIN ŽAGAR, 43G Cor. Lake Avenue & Boulevard, (22-2G—G) Barberton, O. POTREBUJEM mesarskega pomočnika, tki je izurjen v ameriških mesnicah ter ume nekoliko angleščine. Rodom je lahko Slovenec, Hrvat ali Poljak. Plača po dogovoru. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na Anton Svet, 517 11th Avenue, South Lorain, O. PROŠNJA. Nekaj naših rojakov iz Pennsvlva-nije se je obrnilo na nas, da bi jim naznani'.i imena ali kraje farmarjev, ki iščejo delavskih močij. Zelo nam bode ustreženo, ako se kdo k temu javi, oziroma nam naznani ona imena in mesto, da se jim ustreže po možnosti. "Glas Naroda". (22-24—G) Kje je FRAN GOLJA, doma iz Tolmina na Goriškem? Dotičnik naj se pismeno zglasi pri nas, ker mu imamo nekaj za sporočiti. (22-24—G) "Glas Naroda". Iščem svojega moža IVANA RADOVAN A. Pred dvema meseci je bival v Kenosha, Wis. Jaz sem došla v Ameriko dne 8. junija t. 1. ter mi je zelo hudo, ker ga ne najdem. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga izvoli naznaniti na MARUO RADOVAN, Box 193, Thomas, W. Va. (19-24—6) CITA JTE NOVO IZSLO ZDRAVJE! Katero je SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS. Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje. Knjiga piSe v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem O čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvitek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti. Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini. Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih. Sto li zdravi ali T>olni pižite po to kniigo ! Ako ste bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite. Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESOItJU COLL.IXSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se: 20 tisoe lin fig- zastonj razdeli med nas narod, po celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onili 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj. Ediiio Profesor Collinsix je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana. Berite knjigo pazljivo in bodete sprevideli kako zamorete v slučaju bolezni najhitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE. Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS, MEDICAL, mSTITUTE, 140 W. 34th Street, NEW YORK, N. Y. POZOB! Rojake, kateri so knjige ze naročili, tem potoni prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej p ostreč i, ker so knjige še Ie sedaj gotove. ^ T =DQ= Frank Sakser"* 109 Greenwich Street, New York, N. Y. USTANOVLJENO LETA 1893. USTANOVLJENO LETA 1893. b d DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro do* movino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. Sedaj pošljem lOO kron $20^55 0 A DORDOr^MP I IQTk^P prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli- 1 i\tV^-J L)l\UL/1 i C i IV C * kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj -----:- mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sum pride v 2\e\v York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj gre na postajo k telefonu in poklice 3795 Gortlaridt, ali connect three seven nine five tort I on tit in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje* To je zel& važno! 2 veleštovanjem FRANK 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IV. V. fjr Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je draga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefon: 379S Cortlandt Telefoni 379S Cortlandt V gorskem zakotji. Povest. --o- Spisal. Anton Koder. Potem pa recite, da ni res, kar trdim. pa da opravljata in ljudi »-rez zobe vlei-em, saj to !_-osjK>d mih^l Ijivi. to se ume tako da r od nama ostane, ker nisva stari babi klepetulji, ki ljudi obirata in jezike brusita." Tako je govoril župani-ek in zijal v zdravnika. Poslednji mu je dajal le polovične odgovore, in urno prehajal od enega Vprašanju na drugo. Pozneje je hotel zopet natančno vedeti, čegavo je ono gnspodsko selišče na Pesaškem holmu In ko mu je razložil in raztolmačil žu-panček. da je postarne gospe Ro/.eno-ve, kakor je imenuje vse na okrog, hotel je izprašati vse natanko, kakor pri izpovedi, osebno ko mu je omenil gospejine hčere. I.ucijete. saj tako jej nekako pravijo, moral mu je zopet popisovati natanko kakova jer koliko" stara, kake lase., pa kak obraz ima in mnogo taeih drobnosti, kar se je njemu kar nepotrebno in otročje dozdevalo. Tz vsega tega je posnel županček modra glava, da gospoda ni tako kaj |»osebnega, kakor bi domišljeval kedo zakaj pa jo zanimajo take malenkosti. Tn še nekaj ga je jezilo skrivaj prav po tihem hudo jezilo. Zakaj poizvedujejo dohtar le po gosposkih, imenitnih seliščih. po njegovem posestvu, ki tudi ni zadnje, pa ne. Zakaj hoče imeti naslikano tako natančno tisti plavo-lasno Lueijeto, njegove Manice pa niti v misel ne vzame, niti ne vpraša, koliko otrok ima on, častiti Pešaški župan. Tako jezo jo potom županček vso pot skriva je v se nazaj izlival in v ne-volji bolj kakor kedaj potno in prašno hrbtišče matarogaste luce z bičem strojil, ki je bežala, kolikor ne dn bc žuti ne na bas najlepši okrajni cesti. Noč je bila in mesec je svetil iz za ši-rokovejate vaške lipe. ko pridrdra županov voziček v vas, "Zdaj sva padomn . gospod dohtar, pravi voznik, ki na dvorišče zapelje. Zija v hlapec v belem slamniku priteče, za va jeti prime, župan pa k gospodu priteče ter mu hoče pomagati z voza. A poslednji ga je vže prehitel in si ogledov« je pri prosi o kmetsko selišče, novo smodko zažigal. t~ro pozneje je sedela v županovi liisi precejšna kopica možakarjev, ki je bolj skrivaje eesarskiga dohtarja gledat prišla A posledne so jej ni poročilo, kakor je želela. Zdravnik je dejal. da jo truden in si je ukazal a* svojo sobo v prvem nadstropji nekaj večerje prinesti. To pa možakarjem ni bilo povseči. Kleli so in zabavljali, češ tako imeniten menda ni. da bi se nas moral sramovati. Sem k nam pride, z nami se govori, in pri nas se kupa vina pije. Mi tudi lahko nekaj kupic plačamo, če je potreba, in verno, kaj se spodobi tako pod nič nismo. Limhar je sedel tisti večer še precej jKizno pri lojeni z velikim utrinkom goreči sveči. Mislil je da je lačen a jod mil ni dišala, mislil je da je že- jen. a d. njim. Kake Zko sob.tem ^o je naslonil na podprl glavo v d!an in na z me- sečino razsvetljeno tiho vas jo zrl. Dozdevalo ^o mu jc. kakor bi se bilo njegovo živl jenje z današnjim dne-von v čisto nov tir zasukalo. Sin manjšiga privatnega uradnika in ravnokar izšolan v rezideneiji, ni poznal naloga kmeta, njegovih navad, no življenja ne dežela in njegovih zanimivih strani. Trda, prav trda in ne-nsmiljenn -«■» mu jo dozdevala usoda, ki gn jo potihnila tako zarano iz mestnega hrupa, izdramila iz njegovih visoko letečih idealov, ter mu odmerila skromno delovane med ubogim, neo-mikalnim ljudstvom. Tu naj se ubija toraj od jutra do večeri z blagim svetom in učenostjo naj koristi drugim, sveta in tolažbe samemu sebi nove Tako mi
  • ol ja, ko svečo ugasne in gro k počitku. S t oprt sobe, ki sla in g Saln. če Rila j Manien, T-imbar pro« izveden v li ja Sokšpirjo tuki far* pa je Manioa t Kil st >a i :rh s< i lai drn |K>' Tnd m mogel zaspati Vendar se mu j to vemo. n če se lo. nam ni znano. d spanjem s<° domisli o-voč-erjo in pijačo prine-riežljivo in boječe vpraša potrebuje, »oka. črnola-a županova ■a kaeih šestnajst let. i romantičnega duha in rat ur', bi jo bil primor-rTesiki. zaljubljeni krneli rekel in se zavoril, da co deklo, da malo taeih. ^k jamo premišljevati sodo in jamo vpleta-nežne obraze, mine nbar. da si truden dalje, kot si je želel. » posrečilo naposled, mi je tndi kaj sanja- m. ra jutro je bilo solnce že precej na nebu, ko vtane prvič Lim-vojem novem stanovanji na de- Ko je svojo precej izbrano toaleto uredil in nekaj potrebnih pisanj izbral, se odpravi k župniku. Ta je bil namreč isti mož, ki mu je imel biti tako rekoč desna roka pri njegovem težavnem poslu in dolžnostih, ki so ga poklicale sem na kmete. Na stopnjicali ga sreča maršava dekla vže bolj v srpanu, ki ga vpraša ka da naj se mu skuha za zajuterk. Ko pravi, da se mu mudi in da danes 110 potrebuje ničesar, zmajuje stara služabnica z glavo in mrmra poglasno " Čudni ljudje so ta gospoda. Zvečer ne gredo k počitku, zjutraj ne vstanejo in ne jedo nič, zato so vsi bledi in mehkužni Zdravnik so ni kmenil za tako kritiko. Molčeč je odšel. A v veži se je mimogrede pred kuhinjo vstavil in cigareto zavijal. V tem trenutku je nekaj v kuhinji zašumolo, kakor da bi i zbežal a ženska podoba pred njim. Ozre so in kakor posreč i vjame domačo Manico, ki je še pol zamdelega li-ea smuknila pred njim skozi stranska vrata/na dvorišče. Začudi se zakaj se skriva deklica pred njim. zakaj se ga ogihlje danes, sinoči pa mu je stregla. Kt-do vp, če nima zato važnih uz-rokov. če jej ni morda celo prepovedano. govoriti ž njem. Škoda to! Lepa deklica je, prijetna druščina bi bila som ter tje za samotne ure na deželi. Kaj bode? Vže prvi dan mu ne gre vso kakorbi želel. Tac-ih misli poln stopi T.imbar was. Radovednega obraza kakor vsak tujec se ozira okoli sobe in kakor je videti ni zadovoljen s tem razgledom. V tem hipu ga zapazijo otroci ki se nod vaško lipo vriščee igrajo. Kakor bi treščilo med nje. vtihno in začudeno zijajo. Ko se jim naposled zdravnik mimogrede približa in jih praša kod -e gre k fari, nihče ne ve odgovora. Najbolj oddaljeni stisne pokrivalo v roko in steče po brvi čez potok in dalje v vas. Videč drugi svojega tovariša store istotako ler jo udero za njim. Manjši sračniki pa. ki teči ne morejo, zakrijejo obraze in jamejo glasno jokati in so krem/iti. T.> je Limbnrju za gone tka. Sam zlodej je p-., si m i sli, Takovega ljudstva so nisem videl. Takov menda nisem. da bi bilo treba bežati pred menoj. Pozneje se potolaži s tem. da se morda plaše otroci njegove dolge rumene brade in gosposke oprave, katero niso vajeni. Zdaj ga zapazijo zopet mlade peri-i-o tamkaj rib vodi. Radovedne so vse. a javno se ne tipajo ozirati po novem zdravniku. Zatorej stiskajo glave skupaj. skrivajo so smeje in kedo ve. ka-kove opombe delajo. Limhar se ne zmeni za nje, in urno no vasi koraka, da si ne ve prav za orav ali pride po tej strani do fare ali no. Tako se približa vaški kovačniei. Cigareta mu je ugasnila in izvedeti mora vendarle, kje leži fara. toraj sto-pi v kvačnico. Kovač Krivec nabijal je bas na novo kolo železne obroče, ko Limbarja zagleda. Dvorljiv in prijazen je bil vedno, posebno proti ljudem boljše vrste. To lepe navade tudi danes ni Imstil Krivec v nemar. '1 Vi ste milostivi gospod dohtar, jaz sem pa Krivec, pešaški kovač," reče .kolo v kot zatoči. potem z umazanim predpasnikom klop obriše meneč: "Če ne zamerite gospod dohtar ilostivi. pa sedite, pa kar sedite!" Limhar se more zatajevati, da ga ne naivnost sajastega tovarša in hoteč \li neboleč sede. cigareto zažge in poem pravi: "Časa n^mam. k fari grem "'.upnika obiskat, pa no vem prav kje je bljižni pot. Vi pa znate in mi povejte. kod naj hodim!" • 1 )a bi jaz ne vedel kod naj se hodi Toliko potov sem vže bil ondi, da sam e vem koliko. Prejšne čase sva bila udi z gospodom župnikom nekaka boljša znanca. A veste, milostivi gospod, zdaj sva bolj tako navzkriž. Zaradi ženske, poštene ženske, prave /ene. kakeršno som jaz mislil v zakon vzeti po božjih in svetskih zakonih. Branil pa mi je župnik in komisar in /upan in soseska, in sam vrag mi je bil v nasprotji, vam pravim. Vi bi mi '>n no bili, vi že no. vi gospod milostivi. to dobro vem. Takov gospod sto vi da je malo tacili, prijazni ste. in govoriti se da zvami. in ko bi vas bil prej no znal. ne bi bil zdaj sam. Ženo dobro ženo bi imel. pa veselje in blagoslov božji bi imel ž njo." Limhar e mora zatajevati, da ga ne nosili smeh. Naposled pravi: "Utola-žite se. utolažite kovač vse hode bolje i>a povejte mi na kratko, kod se k fari hodi." "Saj vam pravim da vam povem, in naznanim prav natančno", povzame zopet Krivec in z umazanim rokavom pot raz kuštravega čela obriše. "Če po glavni vozni cesti hodite, potrebujete tri četrt ure, ne ene minute manj. Pa dobro morate stopati in ■topinje vbirati, to vam ]>ovom. Stranska ]«)t za vrti in črez goščo ob bol-rnn jo mnogo krajša. Mimo Roženove- gradiča morate iti. to si zapomnite. pa je. Ko dospete k njemu, vidite farna cerkev raz višine in potem jo morate najti, ko bi bili tudi slepi, ali akp bi vam kodo oči zavezal." "Hvala vam lepa, kovač, zdaj pa ne zaidem", pravi Limhar, vstane in sajastemu tovaršu smodko pomoli. "Ta pa, ta! gospod milostivi. Vže deset let, kar sem v mestu bil, nisem pušil take. Lep denar je veljala, pa ga je tudi vredna, po vsi pravici vredna. Da pa ne zaidete in ne zgrešite pravega pota, pa postopim nekoliko z vami. Izgovori vši nasadi pokrivalo in Limbarja po vasi vsprejme. To je bila njemu čast, da ne take. Možje in ženice, ki so ga iz veznih vrat in okenj gledali, zmajevali so z glavami in dejali: "Krivee pa Krivec On se ume vesti in govoriti povsod in |z vsakim Človekom." Ko pride do razpotja, kovač svoj dlan v obraz upre in pravi: "Po tej~poti na levo hodite, kakor sem vam rekel, in ko pridete do gradiča, ne pozabite stopiti noter, če vam je prav. Roženova gospa je taka gospa, da malo tacili. Sama mi da zaslužka več ko pol fare in nikedar se ne pelje v tistem novem kolesju, ki sem ga jaz okoval. skozi vas. da bi me ne ogovorila, ko pokrivalo snamem ali pa se mi nasmeje meneč: "Kako je Krivec, kako Krivec? Žeja, žeja, jolite. žeja vas tare. Pa kaj k nam pri dite. kadar mimo hodite! Taka je Roženova gospa, da veste, in jaz ne pozabljam njenih prijaznih vabil. Ko som bil zadnjič ondi, natočila mi je tista plavolasa grajska hči takovega vina. da mi je nevtegoma v lase šinilo in sem dejal! "Bog vam povrni milosti ji va gospiea, Bog vam ga plačaj. Ce bi Krivec mnogo take pijače imel, dolgo, prav dolgo bi še živel, pa kladivo bi vrtil in klešče, da bi ga bilo veselje gledati. Tako pa je le revščina tn vam povem, gospod dohtar in pravim da v gradu se oglasite, saj gospoda kakor sto vi in gospa Roženova. se pozna po vsem svetu. In pa kapljica, kakeršno bodete srkali ondi. če uboga' to. no najdete v vsi fari. Jaz bi obljubljena nebesa pestil v nemar, ko bi mi rekli: "Krivec" nn zemlji ostani, železo kuj pa tako cokinasto vino pij, kolikor te je volja." V takem pogovoru se razideta. To je pravi original kovača, meni Limhar, ko med jelševjem in brezjem po stranski poti proti fari koraka. Kake pol ure hodi Limhar, potem pogleda na uro in vidi, da je vže precej pozno. Stoprav zdaj zapazi, da se njegova steza prav nič ne vjema s Krivčevim popisovanjem. Niti Rože-novega gradu ni na spregled, niti ži-ega Človeka v obližji, ki hi mu pove-I dal, kako in kaj. ' t -.- * Dalje prihodnjič. 30 let jd obnašal Dr. RICHTERjEV SVETOVNI, PRENOVI,JENI SIDRO Pain Expelier kot najboljgi Tek zoper KEUMATIZEM, P0K0STHIC0, PODAGRO ita. in razne reumatične neprilike. SAnO r 25ct» Id 5Oct. v vseh lekarna* ' oil prt F. Ai Richter & Co. 215 Pearl Street, Now York. NAZNAMLO. Podpisani naznanjam rojak on« •jlovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo nrejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, CaL Vedno točim sveže pivo, dobra K-alifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine sinodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano g najboljšo postrežbo. r obilen obisk se priporoča: G***«* PnlMfe. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naznanjam cenj. rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem pred kratkem odprl na novo svojo NARODNO GOSTILNO (National Saloon) na št. 306 Pin® St., Hibbing, Minn. Ob jednem zagotavljam, da bodem vsakogar postregel z dobro pijačo, kakor: vedno svežim pivom, dobrim vinom in izvrstnimi likerji. Poleg gcstilne imam tudi Boarding-house in prenočišče pod ja)ko zmernimi cenami. Rojaki, ki ste namenjeni v Hibbing, oglasite se vedno v "Narodnej gostilni". A. M. GERZIN, lastnik, 306 Pine St., Hibbing, Minn. Opomba. V zvezi sem tudi z dobro-poznano potovalno pisarno in slovensko banko g. Frank Sakserja v New Yorku. (3-6—3-8 v d) NAZNANILO. Kakor že svoječasno poročano, priredi družtvo sv. Alojzija št. 31 v Co-nemaugh, Pa., sla v cos t blagoslovlje-nja kipa sv. Alojzija dne 25. t. m., to je v nedeljo. Tej ndeleJitvi se že veS <5ružtev odzvalo. Našim družtvenikom naznanjamo, da so najete za ta dan posebne kare, ktere se bodo odpeljale točno ob 7. uri zjutraj iz Braddocka, Pa., na št. 43 Butler St. v Pittsburg, Pa., kjer se snidemo z vsemi družtvi slkup. Družtvo je že dvakrat sklenilo, da se bodo oni člani, ki so pri temu društvu, kaznovali z globo $2, ako se ne udeleže slavnosti brez kakega važnega uzrerka. Odbor. (22-23—6) Y Rojakom v Coloradn naznanjamo, aa nimamo v Pueblu nikacega zastopnika za prodajo parobrodnili listkov. Nekteri železniški agentje pravijo, da so z nami v zvezi, a potnike pošiljajo, kamor se jim ljubi, le nikdar k nam, dasi jim odvzemo denarje za brzojave. Zato rojaki v Coloradn bodite opozorjeni na tako postopanje. Ako želit« pri meni kupiti listek za parrtik, kupite tam le železniški listek do New Yorka. Frank Sakser Ako hočei dobro postreibo z mesom in grocerijo, tako ac obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern At., Pmeblo, Colo. Tatii naznanjam, da imam r zalogi vsakovrstno suho meso, >~amr«č: klobase, rebra, jezikw, šunke itd. Govorim v ▼■eh slovanskih jezikih. Priporočim m aa obtt- f .Ru'ikom. Slovencem, rn bratouj Hivatom v Miiwau kee, Wis., in okolici priporo žam najtopleje svoj SALOON, na 17 w »b v Milwaukee Rojaki dobro došlil Wis. Postrežba točna. JAKOB RAKUN, lastnik. (19-jun-05 3xw) ROJAKOM priporočamo našega zastopnika Mr. JANKO PLESKOTA, ki se mudi se daj na potovanju ter bode obiskal ce njene somišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik j« pri nas že več let vsluž ben ter ima pravico pobirati naročn; no za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drugo. tJpravništvo "Glasa Naroda" ZASTONJ l Dk se naši ob če znan i "Jersey električni pasovi' tembolj udomačijo, oziroma uvedejo V one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedai še nepoznani, smo priprav ljeni na željo vsakomur jednega za-fitonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od na§e re-elne tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar po* fciljati, ker to je darilo. Kedai- *gub?jate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni; ako se prenaglo starate, ako trpite vsled ©trpljenja živcev, bolečine na hrbtu, ce ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey" električnega pasa" ozdravljen«. flfet Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. Va< električni pas je toraj vse uCinil, kar ate mi obljubili, in še več, pas me je iinova zopet pomladil. Fran Jenčtč, 30 Bryon Ave., Chicago, I1L J a z sem uporabljal vaS električni pas za neko zelc hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem ■edaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič, 645 E. l5Znd St., N. Y. City. Kar govorimo, tudi driimo! Izrežite to tarnam dopošl jiie vaše ime in naslov ter |Hidenite zraven znamko za odgovor —• in pas van. bode došel čisto zastonj. Pišite: e* Jersey Co.. 125 Cedar St., New York, N, V, ^^ -ffTf-rv.-Ti- rj-jižM * Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago, III., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegllšče in ijtraiua miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bodem debro postregek Za obilen obisk se piiporoča ^ * Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L W NARAVNA f& | KALIFORNIJSKA VINA & XA PRODAJ. - Dobro črno vino po 50 do 60 ct, ^Uj galon s posodo vred. Dobro belo viao od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. 9U Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje ko-ličine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. na-ročniki dopošljejo denar, oziro-ma Money Order. Spoštovanjem jf Nik. Radovich, W 594 Vermont St., San Francisco, CaL 1 MIME dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino po Fr. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, a nijeden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovenec na njega obrne. Compagnie Generale Transailantique. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA 00 HAVRL PARIZA. ŠViUE, IN0K33CA W UUBUANi *'La Lorrame-"La Savote'' "La Tourame** " *'L*Aqjitaine!" " ^La Bietagne" .... "La Chan.pagne" -"La Gaacogne" . POŽTNl PARMK) SO i na dva vinka.. ____________ 12,0(X> ton .12,a« « ..lo.ajo -,.io;a»o . 8,000 " s ,i»»» kou ■?5,u«> 12,au 36,000 9,000 *>ooc -iOOC- Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. ftmfci odpfufejo od 3edai napi«] vedno ob četrtka ob 10. uri dopoludu« ix ih niSč» »t. 42 North River, oh Morton St.. New York •LA LORRAINE La Gascoe •LA LORRAINE 29. junija 1905. *LA TOUR^VINE 6. julija 1905. La Gaseogne 13. julija 1905. La Bretajrne 20. julija 1905. *L A SAVO T E 27. julija 1905. *LA TOURAINE 3. avgusta 1905 10. avgusta 1905. 17. avgusta 1905. 24. avg. 1905. 31. avg. 1905 Panika i rvtxdo lazsamovaal maj o po dva vijaka. Bell Phone: South 143 Cuy. Phone Cent. 1619 THE STANDARD BREWING GO. izdeluje najboljšo vrsto prve. 137 Train St. Cleveland, O. Ml telefon kadar doapeft na Jok o postajo ▼ Nov York laurri priti k FBANK SAKSES-JU. Pokliži fitovilke $796 Cortlaad in gorori slovansko. Slovensko=Hrvatsko zdravišče. 334 W. 29th St., New York. Na tisoče ljudi boluje na obistih (ledlcab) pa o tej bolezni P>;av nič neznajo. Slabe in bolne obisti so uzrok nairazlič-Dolezni in noben organ človeškega telesa nima to-J ln • ° n.aPornega dela kako ravno obisti, zato je treba da se posebno na nje pazi. Da ste na obistih bolni sooznate najlažje ako pustite svoje vode skroz 24 ur u časi aH steklenici stati in če najdete na dnu usedek podoben gnsu ali ako je Vaša voda maglena in dimasta — je to znak \ ase bolezni na obistih m Vam so zdravila neobhodno potrebni. Za vse bolezni na obistih, jetrah, mehurju, potem za vrtoglavico, slabo pro-bavo, nen-oznost, uzburjenost, reunntizcm. za vse kožne bolezni, proti S° r,- THOMPSONA zdravila za obisti in jetra najboljše sredstvo m da se vsak o njih dobroti prepričati more: Pišite na Slovensko-Hrvatsko zdravišče Dr, a. E. THOMPSON f4 XV- St- = = = = NEW YORK. da vam posije jedno steklenico brezplačno za poskusnjo in priložite vpismo samo znamke (marke) za poštnino. Cenik knjig;, KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 109 GREEN WICH STREET, NEW YORK. MOLITVENE KNJIGE: Mali duhovni zaklad, fino vezane v usnje $1.S0. v šagrin-usnje ?1.50. Sveta Ura, fino vezana, šngrin, $150. Zlata šola, z zlato obrezo, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza. (mieen molitvenik), $—.40. Otroška pobožnost, platno vezane, ru- deča obreza, $—.25. Vrtec nebeški, platno, zlata obreza. 60 centov. Nebeške iskrice, platno, zlata obreza, 60 centov. Presveto Srce Jezusovo, platno, zlata obreza, $1.20. Sv. Rešnje Telo, šagrin, zlata obreza, $1.20. Sv. Rožni venec, platno, zlata obreza. $1.20. Duhovni zaklad, platno, zlata obreza. $1.00. Skrbi za dušo, šagrin, zlata obreza. $1.50. Skrbi za dušo, fino vezane, zlata obreza, $2.00. ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE. Angleščina brez učitelja, -lOe. Abecednik, slovenski, 20c. Ahnov, aiigležko-nemški slovar 50c. Aladin s Čarobno svetilnico, slikano, 10 centov. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c-Admiral Tegeti-iot 20o Ave Marija. ,hi-oaron Trenk, Belgrajski bise1. u.-.u!:: "... Berač. 15c. Bojtek, v drevo 'jirežea; vitez, pravljica, lOc. Benetska vedežev?. '" iO i. tiurska vojska, 30->. Božični darovi, 20e Bleiweiss, Slovenska Cvetke, pesmifp in p • ;t Cesarica Elizabeta, . Črni bratje, 20c. Cerkvica na skali, pra\ -a <>" Ciganova osveta, 2Qc. Cvetina borograjska, Cesar Maksimilijan L, cesa rophikai ski, 20c. Cas je zlato, 30e. četrto berilo za slovenska iole. 50<*. Draga, umorjena srbska kraljica, 20e Dimnik, sloven?ko-nemški besednjak vezan, 90c. Druga nemška slovnica, vezana, 50e. Darinka, 20e. Doma in na tujem. 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 20c. Dve čudapolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Evstahija, loc. Evangelij, 50c. Erazem Predjamski, 15e. General ^audon, 30c. Grofica beračica, od 1—100 zvezek, 6.50. Golobček in kanarček, 15e. George Štefenson, oče železnic, 50e. Gozdovnik, I. in II. del, vsak 70c. Godčevski katekizem, 15c. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hirlanda. 20c. Hildegarda, 20c. Hitri račonar, 40c. Hubad, pripovedke, L in II. del, vsak po 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izza mladih let, Izanami, mlada Japonka, 20c. Izidor, pobožni kmet, 25c. Izdajalca domovine, 20c. Jarc-mil. 20c. Jurčičevi spisi, fino vpzai.i 1—11. sknpaj $3.00 — posamezno $1.00. Kako postanemo stari? 40e. Krištof Kolumb, zgodovinski romar. (novo). oOc. Kncipp, d* mači zdra\Tiik, vezan, 50c. Knez Čmi Jurij, 20^. Kafco je zginil gozd, 20c. Krvna osveta. 15c. Krištof Schmid, 100 pripovedk. 30c. Ka'an, povesti. 20e. Kako postanemo stari? 40c. Lažnjivi kljukec, 20c. Lurške podobice, 5c. Leban, sto beril, 20c. Mali vitez. I., II., III. del. $2.50. Mladi samotar, 15c. Mati Božja z Bledi., 15c. Mali katekizem, 15c. Marija, hči polko va, 20e. Marjetica, 50c. Mala pesmarica, 30c. Materina žrtev, 50c. Mirko Foštenjakovič 20 c. Miklova Zala, 30c. Mrtvi gOBtac, 20e. May, Ery, 20c. Mlinarjev Janez, 40c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Narodna biblioteka, posamezno, 20 ' n ^•a'Jwtu >> . reških, Sienkiewiez, 1-3, $7'.00 .'^Llcev sin, 10c. Radecki, 20c. Resnicoljub. Rodbinska sreča, 40e. Repoetev, 20e. Roparsko življenje, 20e. Razglednice, newyoreke, 3o. „ nare.lna noša, 3c. Ijubljinske, 3c Rusko japonska vojska, 5 zvezkov, 5C* Robinzon, 50 c. centov. Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem, 30c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanjske knjige, male, 15c. Spretna kuharica, broširana, 80c. Spretna kuharica, vezana $1.00. Sveta noč, 15c. Skozi širno Indijo, 40c. Slovenski šaljivec, L in II. knjig^. vsaka 20c. Stric Tomova koča, 50e. Stanley v Afriki, 20e. Srečolovec, 20c. 'enilja, 15c. Spisje 15c. Stoletna pratika, 60c. Spominski listi, 25c. Sv. No t bur g a, 20c. Sita, mala Hindostanka, 20c, S prestola na merišče, 20c. Stezosledec. Spisi v ljudskih šolah. 30c. Strelec, 20e. Šaljivi Jaka, I. in II. del, jedna knjiga, 20c. fcstiri povesti. Timotej in Filomena, 20c. Tisol- in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, 20c. Vcšcilna knjižica za vse prilike, 2'k-. V gorskem zakotju, 20c. VerČsk pripovesti, 20c. Vseznalsc, mali, 20c. Veliki katekizem, 30c. V delu je rešitev, 30c. VrtoTuirov prs*"ar. 2'>-Vojska na Turškem. 40c. V zarji mladosti, 25c. Vstajenje, 20c. Zemljevid Združenih držav, 25e. Zemljevid celega sveta, 25c. Zemljevid rusko-japonske vojne, 25 . Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30c. Z ognjem in mečem, št. 41 do 56, skupaj $2.50. Zbirka domačih zdravil, 60c. Zlata vas, 20c. Zgodovinske povesti, (Vrhovec), L, IL III., vsak zvezek, 40c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50e. Zirovnik, narodne pesmi z nape vi, I. in II., po 60c zvezek. Žalost in veselje, 40c. Žirovnik, narodne pesmi z naperi, L in II. del $1.20. Ženinova skrivnost, 25c. 60 malih povesti, 20c. Opomba. Naročilom je pridejati denar. Knjige poSiljaino poStom-prata