lato X., St. 46.
»oStiriM platana v gotovini.
V llubiianl, 15. novembra 1953,
V organizaciji Ja motw kolikor moti — toliko pravico
AMmUM
Uredništvo m oprav«: Ljubljana, Šelanburgova ulica SL 6/IL
'j ■ V’ 'f '*j
Glasilo Strokovne komisije za Slovenilo. (Pokrr
vsak Četrtek.
^a itev. 1 Din, y—. celoletne Ze člane Isved o 60 para.
glasi po dogovoru.
A a, jplsl morajo biti franldraal ^ ^ ta podpisani, ter opremljeni • itamp. dotlčne organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije se poltnlne proste.
.0
J
odbor GDSJ.)
Za socialno politiko.
Reakcionarni uaklepl kapitalizma in vlade do ponesli vznemirjenje v najširše vrste delavstva naše države in kličejo na obrambo. Naše organizacije so storile v tem oziru že same od sebe, brez vsakega poziva povečini svojo proletarsko dolžnost. Prihajajo nam poročila, da se sklepa na od borovi seji za odbo-rovo sejo, na enem članskem zborovanju za drugim o načinu, kako odbiti najuspešnejše sovražni naval. Vendar pa je treba dati našemu protestu enotnega izraza.
Strokovna komisija 6e je o tej potrobi na zadnji seji svojega ožjega odbora posvetovala in je sklenila podati našim organizacijam sledeče navodilo:
Naš glavni odgovor bodi v tem, da utrdimo z ozirom na pretečo nevarnost svoje organizacije. V to svrho odreja Strokovna komisija, da se vršijo po vseh v njej včlanjenih podružnicah najprej odborove seje, potem pa članska zborovanja z geslom: proti naklepom zoper socialno, politiko.
Vsi naši člani naj skušajo odgovoriti zoper te naklepe s tem, da se za-
veže vsak naš dosedanji Član, da bo pridobil novih članov za naše organizacije, novih čitateljev za naš tisk. Tako bodo pomagali kovati sovražni naklepi proletariatu orožje m njegovo osvobodilno borbo.
V večjih mestih, kjer obstojajo med-strokovni odbori, naj stopi namesto protestne seje, seja plenuma krajevnega medstrokovnega odbora.
V važnejših krajih naj se prirede tudi manifestacijska zborovanja z istim dnevnim redom.
Da bo dobil naš odpor tudi na zunaj izraz enotne manifestacije, naj se priključi tudi slovensko delavstvo resoluciji, ki jo je sprejel veliki protestni zbor v Zagrebu, ki jo priobčujemo na drugem mestu.
0 sprejemu resolueij, shodih in manifestacijah naj sestavijo vse organizacije poročila, ki naj se pošljejo Strok, komisiji za Slovenijo, ki se bo na ta način učinkovito pridružila protestni manifestaciji vsega Glavnemu Radničkemu Bavezu Jugoslavija priključenega delavstva.
Edo Fimmen o enotni fronti.
Po beograjskem	> Organizo vanem
Rudniku* prinašamo intervju, ki ga je napisal za amsterdamski socialistični list »Het Volk*, Edo Fimmen, bivši tajnik amsterdamske strokovne internacionale. Edo Fimmen je izstopil iz tajništva, ker se ni Btrinjal s taktiko, ki jo zavzema urad strokovne internacionale nap ram komunistični enotni fronti.
Leta 1919. je predlagala amsterdamska internacionala komunistom sama sodelovanje na strokovnem polju. Komunisti so takrat to odbili in začeli snovati svoje Btrokovne organizacije. Vendar so se vračunali tudi pri tem: njihova ofenziva proti amsterdamskim organizacijam je imela le neznatne uspehe.
Pod vtisom teh neuspehov je bila zamišljena taktika enotne fronte, koje prvotni namen je bil zanesti boj, ki je divjal med komunisti in socialisti v vsej ostrosti v organizacije. Med tem, ko se je socialiste blatilo in obrekovalo, — se jim je ponujalo na drugi strani enotno fronto. To enotno fronto je Amsterdam dosedaj odklanjal. — V e dno pa Je povdarjal, da je za vedno ne odklanja. Ko bodo časi zreli in ko nastopi iztreznjenje tudi na komunistični strani, bo enotna fronta prišla in bo takrat nekaj drugega, kot zabodijaj v hrbet Večina mednarodnega urada je po tolikih žalostnih izkušnjah napram komunistom oprezna, Edo Fimmen pa vidi pred seboj bolj veliki cilj kot pa zapreke. To Je bistvo spora. Nobenega dvoma ni, da bi Edo Fimmen, ki daje svoje intervjuje v socialističnem listu, sam najodločneje odklonil pripombe o »izdajalskem držanju* njegovih nekdanjih sodrugov in druge poskuse, izrabiti njegov intervju za — protisocialistično agitacijo. Take glose same dokazujejo, da ima mednarodni urad prav, ako je previden. — Edo Fimmen pravi:
Za obrambo mojega razreda proti reakciji, ki postaja vse jačja in brutal-neja in proti vojni nevarnosti, hočem, da ujedinim v borbi vse protikapitali-stiftne in revolucionarne sile proletariata. Jaz hočem sodelovanje in da bi v tem uspel, predvidevam enotno fronto kot prehodno sredstvo. Zahtevam sodelovanje med Amsterdamom In Moskvo,
Hočem borbo, radi obrambe in napada, v kop bodo sodelovali nuno ob nuni delavci raznih struj. Navzlic vsem nesporazumom iz prošiosti je sodelovanje potrebno, ker brez njega, brez enotne fronte, brez ujedinjenja, ne bo imela borba nobenih izgledov na uspeh in vsi dosedanji delavski uspehi bodo izgubljeni za vedno. Jaz hočem to sodelovanje, ker je ona sedaj edino sredstvo, da se rešijo milijoni delavskih eksistenc.
Kako si zamišljate to akcijo?
Zahtevam, da se sestaneta »Amsterdam in Moskva* na skupen razgovor, a brez postavljanja predhodnih pogojev,
Iz kakih razlogov verujete, da se da vaša misel izvesti?
Rusi so napravili zelo težko napako, ko so osnovali poleg amsterdamske internacionale svojo posebno strokovno internacionalo.
Oni so odbili enotno fronto, kojo jim je leta 1919. predlagala amsterdamska internacionala. Od takrat se borita obe internacionali mesto proti skupnemu sovražniku — med seboj. Rezultat: reakcija je danes jaka in triumfira v mnogih državah, med tem ko je delavstvo podeljeno, oslabljeno in brez močL A sedaj ni več čas za diskutiranje in razpravljanje o tem, kdo je odgovoren za cepljenje delavstva.
Ml moramo iskati način, da se sporazumemo, ker je to edino sredstvo, da se rešimo. Razen tega postaja tako na eni kakor na drugi strani število onih, ki verujejo v potrebo enotne fronte vedno večje. Današnji dogodki v Nemčiji ml dokazujejo, da imam prav, aiko verujem, da je enotna fronta ne samo potrebna, ampak tudi mogoča. V Saški, Turinški, v celi Nemčiji se morajo boriti socialisti in komunisti ramo ob rami, ker je proletariat uvidel, kam ga je pripeljala enotna fronta z buržuazijo.
Ali mislite, da je enotna fronta za Ruse kaj več, kakor taktični manever? Nimam konkretnih dokazov v žepu. Ali imam utis, da oni želijo in hočejo iskreno enotno fronto. Ta vtis temelji na primerih kakor ukinjenje propagandističnih odborov od časa, ko so ruski sindikati sprejeti v profesionalne Internacionale. Ali moji utisi niso merodajni. Naj
se Amsterdam in Moskva sestaneta, pa bomo videli, kdo ima prav.
Ali verujete, da bi se razvijale stvari drugače, ako bi se postavila amsterdamska internacionala na drugo stališče?
Brez vsake sumnje. Bodočnost delavskega razreda zarisi od dogodkov v Nemčiji. Ako bi bila naročila amsterdamska internacionala delavcem, naj delajo tako, kakor delajo danes, L j. da sodelujejo v skupni akciji, bi bila realizirana enotna fronta mailo prej tako v Nemčiji, kakor v ostalih državah.
Kako predvidevate bodočnost?
Bodočnost? Ona se mi zdi vrlo mračna, ker reakcija ekonomsko in politično raste. Osemurni delavnik se mora smatrati za izgubljen, a socialna zakonodaja se silno slabša. Delastvo je ostalo brez svojih pol. pravic. Diktatura vlad je v Madžarski, na Balkanu, na Finskem, Italiji in Španiji. Reakcija vlada v Bavarski in ista usoda čaka celo Nemčijo, ako se delavstvu ne posreči, da se reši in da zmaga nad buržuazijo. Ali ta zmaga je več nego dvomljiva. Brez proletarske pomoči iz sosednih držav, brez intervencije Mednarodne strokovne organizacije, je poraz nemškega delavstva siguren. Bližajo se trenotki, ko se bodo temne napovedi, ki sem jih napovedal začetkom tega leta, obiatinile.
Ce bo nemški proletariat premagan, je i» evropski proletariat v*e izgubljeno. In tedaj bomo ali za vojsko proti Rusiji ah državljanske vojske, ki jih bo izzval mednarodni kapital v Rusiji.
Mislite, da se ja mogoč« tej katastrofi ogniti?
Ne vem. Moji prijatelji iz mednarodnega urada me smatrajo z« naivnega.
Dogodki pa dokazujejo, da sem imel prav. Imel pa bom še bolj prav, ako naš pok ret ne vstvari tega, kar ga mor« edino rešiti: sodelovanje vseh sil delavskega pokreta. Cas je, da se ustvari skupnost, četudi je težko pozabiti prostost, ker bi uničila reakcija reformist« ravno tako, kakor komuniste, ako bodo z medsebojno borbo nadaljevali.
Nemčija nam daje primer. Smatram, da je ta primer mednarodnega značaja, zato j« zadnji Čas, da se da delavcem vseh držav možnost, da se bor« proti svojim vladam, ko pošiljajo one svoje četa proti nemškim delavcem.
K tem besedam imamo v stvari malo dodati. One vsebujejo to, kar mora priti. Gotovo je, da bi se razvijala zgodovina drugače, ako bi bilo delavstvo v teh zgodovinskih dneh na mestu in ostalo enotno. To se ni zgodilo. To se ni moglo zgoditi, ker je presojala Moskva politični položaj drugače, kakor zap&d.
Ali j« sedaj že čas, ko je prodrla vsepovsod volja aa enotnostjo in enota« gledanj« na politični položaj. — Ali j« vprašanje velikega ujedinjenja že zrelo? C« je, s« mora to pokazati i« v medsebojni politiki pred ujedinjonj«m. Samo v tem se mnogokdo razlikuje od Fim-mena. In še tisti, ki so gledali, kakor Fimmen, bolj na cilj, kot na zapreke, postajajo v praktičnem delu is Savlov Pavli, — toliko j« danes v geslu enotne front« Še hdK, aavratnosti in neiskrenosti.
Pride pa vkljub vsemu Čas, ko s« bomo znašli vsi na liniji, ki jo oznanjajo danes tisti, ki gledajo naprej, čeprav pri tem podcenjujejo zapreke. Kor gledamo na stvar tako, se z besedami socialista Fimmena n« da udajati po nas.
V	nedeljo 4. novembra 1928 se j« vršila v Brodu enketa delavskih zbornic, predstavnikov rudarskih organizacij ln predstavnikov Ministoratva šum in rud in socialističnega poslanca Nedeljka Divea, ki je imela pretresti načrt Rudarskega zakona.
Na tej enketi so bili prisotni Bledeči: so drug Nedeljko Divae, socialistični narodni poslanec, novosadsko delavsko zbornico sta zastopala sodruga Pavle Talič in Ivan Goldštajn, sarajevsko Jo-vo Jakšič in Franjo Raušer, zagrebško Viljem Haramina, ljubljansko Stanko Likar, beograjsko pa sodrugi Živko To-palovič, Luka Pavičevič in Blagoj« Bra-činae.
Mlnisterstvo šum in rud so zastopali: Načelnik Dragutin Stepanovič ln Milan Dragutinovič, ministrstvo socialno politike pa tajnik Ljublša Petrovič.
Rudarje iz Bosne so zastopali: An-drija Cubrovič in Ahmed Brkič iz Kreke, Juro Juriš in Franjo Andrič iz Va-reša, Luka Tomič iz Breze in Mato Marič iz Zenice. Slovenske rudarje so zastopali sodrugi: Ivan Krušič, Anton Zupanič, Anton Bajc in Leonid Majdič. Rudarje iz Srbije so zastopali sodrugi: Vekoslav Bratkovič, Slavko Ajdušak iz Rtnja in Stefan Radosavljevič iz Senj-skega rudnika. Hrvatske rudarje so zastopali: G juro Sanatovič lz Lepovine, J. Portovitski iz Boočina in V, Dvoržak iz Cerevifia.
Neodvisne rudari« u zastopal tajnik J. Petakovič.
Splitska delavska zbornica a« J*
opravičila.
Enketo je otvoril predsednik sarajevsko delavsko »borni«« & Franj« B»v-
V obrambo rudarjov.
Bor in Jo na kratko omenil pome« t« ankete.
Enketi Je predsedoval sodrug Franjo Ravšer, m tajnika p« je bil izvoljen Pavl« Tati«
Prodno so se razprave začele, je pozdravil enketo župan brodsk« občino sodrug Stefan Bublič.
Kot drugi je pozdravil enketo g. načelnik Dragutin Stepanovič, ki je v svojem pozdravnem govoru naglašal, da mora imeti enketa v vidu poleg zaščite rudarjev tudi zaščito domače rudarske industrije, ki jo šel« v razvoju.
Prvi je dobil besedo sodrug dr. Živko Topalovič, ki jo v svojem obširnem referatu a nepobitnimi razlogi obrazložil vse slabe strani načrta Rudarskega zakona, rekoč, da je isti delo ljudi, ki n« poznajo ne samo potreb rudarskih delavcev, temveč ne poznajo predpisov zakona o zavarovanju delavcev, če ga pa poznajo, potem gredo namenoma za tem, da izigravajo obstoječe pozitivne zakone. Na množici primerov je sodrug Topalovič zelo uspešno dokazal, da namerava projektirani rudarski zakon zasužnjiti rudarsko delavstvo pod božjo in hujšo disciplino, nego Je vojaška, ki pa traja samo poldrugo leto, medtem ko se skuša zasužnjiti s tem rudarskim zakonom rudarje za celo življenja
Ravno tako se Je sodrug Topalovič dotaknil tudi zavarovanja rudarskih delavcev in Je energično zahteval, da se bratovske skladnice ukinejo ln da s« podredijo rudarji občemu zavarovanju delavcev.
Drugi Je govoril sodrug Stanko Li-kar, tajnik delavske zbornice ljubljanska, ki jo nared«! ▼ svojem referatu vso ste-
be strani rudarskih bratovskih skladnic in zahteval, da se priključijo občemu delavskemu zavarovanju, kar je zaga-rantirano rudarjem že v samem obstoječem zakonu.
Od rudarjev so se oglasili k besedi in predočili nazorno pomanjkljivosti predloženega načrta sledeči sodrugi: Se-rafin Radosavljevič, Mato Marič, Juro Djurič, Stepan Milanovič, Vekoslav Bratkovič, Slavko Ajdušak, Ivan Krušič, Jovo Jakšič, Luka Tomič, Pordovicka in Leonid Majdič.
Izredno živahna debata od strani rudarskih zastopnikov, ki so se pridruževali s povdarkom izjavam referentov je pričala, da so se vsi delegati zavedali velike važnosti te konfemce za bodočnost rudarjev.
Narodni poslanec sodrug Nedeljko Divac je v svojem govoru izrecno naglasil, da je tisti, ki je izdelal načrt rudarskega zakona, ne samo izrazit nasprotnik rudarskih delavcev, ampak istočasno tudi izrazit nasprotnik rudarske industrije in domače proizvodnje; to pa vodi do nasprotja s samimi državnimi interesi. Zelo uspešno kritizira posamezne paragrafe načrta in prosi pred-
stavnike miniStarstva, naj bodo vemi tolmači tega, kar so čuli iz ust predstavnikov delavskih delegatov.
J. Petakovič je dejal v svojem govoru, da se od te vlade ni moglo pričakovati drugačnega načrta, kakor je.
Luka Pavičevič se je dotaknil v svojem govoru še nekatrih paragrafov načrta, ki se jih predgovorniki še niso dotaknili.
Zaključni referat ja imel s. dr. Živko Topalovič, ki je resumirajoč vse govore povdaril, da je enketa soglasno mnenja, da se načrt rudarskega zakona absolutno ne more sprejeti in da enketa želi, da mora biti rudarski zakon v polnem soglasju z že obstoječim zakonom o zaščiti delavcev in z zakonom o osigura-nju delavcev in predlagal, naj se poveri beograjska delavska zbornica s tem, da izdela spomenico proti načrtu, ki se ima predložiti vsem merodajnim forumom.
Predlog je bil soglasno sprejet. S tem je završeno delo te vrlo važne enkete, ki je imela za nalogo obrambo rudarskih delavcev pred reakciouarstvom jugoslovanskega kapitalizma in njegovih eksponentov, ki sede na krmilu državnega broda.
(Pododboru Glavnega Radničkega Sa-veza Jugoslavije)
v Ljubljani.
Ta naslov naj se napiše na čelo resolucije.
V začetku resolucije Je točno označiti oobor oziroma zborovanje, ki je resolucijo sprejelo, čas, kedaj se je vršiio zborovanje ali seja.
Pod resolucijo naj pride štampiljka organizacije, ki Je zborovanje sklicala, kraj, datum In podpis predsednika in tajnika.
Tozadevne tiskovine naj Izroče zaupniki, ki dobivajo* Delavca« takoj takoj predsedstvu svoje podružnice.
Resolucija.
Ujedinianje kovinarjev.
Centralni odbor Internacionalne zvezo kovinarjev je imel dne ‘26. in ‘27. avgusta svojo plenarno sejo v Berlinu.
Na seji se je razpravljalo o prošnjah ruske in bolgarske zveze kovinarjev za sprejem v našo internacionalo. Po temeljiti diskusiji je odbor končno sklenil, da se na internacionalni kongres kovinarjev, ki se bo vršil meseca avgusta 1924 na Dunaju, pripusti tudi enega ruskega delegata, ki bo razložil kongresu želje ruskih kovinarjev.
Sprejem bolgarskih /kovinarjev jo bil odklonjen, ker obstoji v /Bolgariji organizacija kovinarjev, ki je že priključena internacionali. Po pravilih internacionale (pa ne moreta biti včlanjeni v internacionali dve organizaciji iz ene in iste države. Zato je odbor svetoval bolgarskim kovinarjem, naj »e pridružijo oni organizaciji, ki je že članiru mtoivtrionale.
Te dni so tudi jugoslovanski neza-vlsni kovinarji sklenili zaprositi za sprejem v no?o internacionalo. Ker že naprej vedo, da jih internacionala ne sme sprejeti, ker smo že mi včlanjeni pri nji, ter jim bo odgovorila isto kot je bolgarskim kovinarjem, so za ta slučaj že tudi sklenili, da odklanjajo vsako ujedinjenje z nami. S tem so ponovno dokazali, da so samo v besedah za ujedinjnje, ko jim ponudimo roko za resnično ujedinjenje, se pa ne sramujejo niti najpodlejšili izmišljotin, da pobegnejo.
Ko sta Osrednjo društvo kovinarjev za Slovenijo in Savez Metalskih radnika Jugoslavije letošnje j poletje pričela energično akcijo za ujedinjenje vseh kovinarjev Jugoslavije in povabila k tej akciji tudi nezavisni Savez, so se
Obrtna nadaljevalne Sole.
Naša mladinska organizacijami je priključena Strokovni komisiji se trudi že par mesecev, da bi spravila vprašanje obrtno nadaljevalnih Šol z mrtve točke.
Vse štatistike in članke, ki so jih prinašali razni listi so bili pisani od futikcijonarjev naše mladinske organizacije Končno je pred mesecem sklicala naša mladinska organizacija potom letakov še velik mladinski shod pred ljubljanskim magistratom, ki je ime! namen zainteresirati tudi ljubljanski občinski svet o tem velevažnem vprašanju. Policija je hotela sprva shod sploh prepovedati, vendar se je inteven-ciji zastopnikov Strokovne komisije ugodilo v toliko, da je bila odposlana k mestnemu žapanu deputacijs, ki je raz-
zastopniki ('zadnjega povabilu tudi odzvali.
Takoj pri prvih razgovorili pa so
že zahtevali za sebe razne posebnosti na kongresu. Tako na primer so zahtevali, da naj bodo zastopane na kongresu z vsemi pravicami nekatere njihove podružnice po stanju članov od meseca januarja letošnjega leta.
Pri tem so navedli one podružnice, ki so propadle, ter ne štejejo danes niti eno desetino članov;
Računali so, da bosta ostali organizaciji to odklonili in jih bodo oni potem razkričali, da nečeta ujedinjenja.
Ko sta jim O. D. K. in S. M. R. J. odobrila te posebnosti, so naročili svojim plačancem nesramno izmišljotino o delovanju s. Bračinca v Subotici, na podlagi katere so potem izjavili v svojem časopisju, da razgovorov o ujedi-Djenju ne nadaljujejo.
Tudi potem, ko sta celo dva njihova zastopnika ugotovila, da so bila poročila iz Subotice izmišljena, je njihov odbor pred 14 dnevi sklenil, da so s Savezom Met. Radnika ne bo ujedinil. Naredili ta sklep jo bil odbor primo-rau, kajti če bi sklenil drugače, bi se lahko zgodilo, da bi bil od članov prisiljen nadaljevati razgovore o ujedinje-nju, katero bi se na kongresu, ki se bo vršil 25. t. m. že tudi lahko izvedlo.
Večina članov nezavlsnih organizacij je že uvidelo uepravlinost taktike cij je že uvidelo nepravilnost taktike neuspehov njihovih pučov, ter nestrpno čaka ujedinjenja, od katerega upravičeno pričakuje zboljšanja svojega položaja.
sklican na poziv Glavnega radničkega saveza Jugoslavije, ki se je vršil dne
-1  —    . Je P«
poročilu, da namerava vlada ukiniti M nisterstvo socialne politike kakor tudi, da se obstoječi zakoni za zaščito delavcev ne izvajajo in skušajo ukiniti
ugotovil:
Da imamo v naši državi dve vrsti zakonov: na eni strani zakon o zaščiti in zavarovanju delavcev in inšpekciji dela, na drugi strani zakone o zaščiti dizave, mibtariziranju štrajkujočih ru-dariev in železničarjev itd., zakon o železniškem osobju in javnih nameščencih. Ti dve skupini zakonov se medsebojno izključujeta, tako da se potiskajo liberalni zakoni popolnoma na stran, kaker tudi odredbe ustave, na kojih oni temelje, med tem ko se izvaja samo druga, reakcionarna skupina zakonov.
Kapitalistični razred prihaja t odkrito zahtevo, da se ima prva skupina razveljaviti in ukiniti, a vlada gre s svojo namero, da ukine Ministerstvo socialne politike tej reakcijonarni in protisocialni želji na roko.
obsoja najostreje, da vlada ničesar ne stori, da se izvedejo zakoni o zaščiti delavcev, da se zakonska zaščita delavcev od kapitalističnega razreda sabotira, še bolj pa obsoja namero vlade, da se Ministarstvo za socialno politiko ukine ter
a
zahteva
ložila težnja mladine. Župan s. Perič je
deputaciji obljubil, da bo s svoje strani vse storil, da bo občina dala svoj del za vzdrževanje obrtno nadaljevalnih Šol. Ob en- m je pa obljubil, da bo skušal zainteresi ati tudi državne oblasti, da bo tudi država storila svojo dolžnost.
Iz poročil iz Beograda smo sedaj razvideli, da je sodr. župan svojo besedo izpolnil in je interveniral pri ministrstvu za trgovino in industrijo, ki je zvišalo svoto 80 tisoč Din, ki so bdi namenjeni za obrtno nadaljevalne šole na 200 tisoč Din.
Upamo, da bo sedaj tudi mestna občina čimpreje nakazala njej pripadajočo kvoto, tako da bomo obrtno nadaljevalne šole res čimpreje dobili.
Naše organizacite.
Strokovna komisija.
VSEM ODBOROM STROKOVNIH ORGANIZACIJI
Vsi odbori In zbori, ki bodo sprejeli v današnji Številki sprejeto protestno resolucijo, naj Jo podpišejo
In pošljejo Predsedstvu vlade Kraljevine Srcov Hrvatov In Slovencev
v Beogradu In Predsedstvu Narodne Skupščine Kraljevine Srbov Hrvatov Iri Slovencev
v Beogradu in Strokovni Komisiji za Slovenijo
1) da se zakoni o zaščiti in osigu-ranju delavcev in zakon o inšpekciji dela popolnoma izvedejo
2) da se ukinejo vsi zakoni, ki so protivni duhu ustave in zakon o zaščiti delavcev, kakor: reakcionarni zakoni o zaščiti države, militariziranju železničarjev in rudarjev in o železniškem osobju, a načrt zakona o rudarjih, da se iz osnove spremeni po predlogu ankete Delavskih zbornic.
3) da se obrne izdatna pažnja reševanju stanovanjske bede s tem, da ostane neodpovedljivost stanovanj in maksimiranje stanarin vse dotlej v veljavi, dokler se r«e sprejme zakon o gradbi malih stanovanj in dokler se ne ustvari z dajanjem brezobrestnih kreditov v to svrho možnost, da se grade mala stanovanja, in dokler na drugi strani sama država in samoupravna telesa ne sezidajo stanovanj za svoje uradnike ln delavce v svojih podjetjih, da bi se rešila na ta način stanovanjska kriza, radi katere propada tisoč in tisoč delavcev.
4) Da ostane Ministerstvo socialne politike še dalje, da bi se moglo preko njega izveš ti zgoraj navedeno, ker vsa druga ministrstva ne dajejo garancije za to. Da se avtoriteta in kompetenca ministerstva za socialno politiko še poveča, da bi se moglo razven zgornjega uspešno baviti tudi z rešitvijo drugih vprašanj socialne politike kakor invalidskega vprašanja in vprašanja narodne prehrane.
Kovinarska stroka.
Kongres ujedinjenja.
Osrednjega društva kovinarjev in Sa-voza MctnlskJih radnika Jugoslavije, se bo vršil dne 25. t. m. v Slavonskem Brodu s studečim dnevnim redom:
1. Ujedinjenje.
2. Pravila in pravilnik.
8. Volitev eentralne uprave in koa trole.
4. Razdelitev prispevkov.
5. Razno.
Pred skupnim kongresom ujodinje-nja bosta podala centralna odbora obeh organizacij poročilo o svojem delovanja od zadnjega kongresu. — Centralno tajništvo 0. D. K.
Protestno zborovanje na Jesenicah.
Zbrano delavstvo z Jesenic, Javornika in Dobrave na javnem shodu sklicanem od Osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani, podružnica Jesenice, dne 10. nov. 1923. v Delavskem domu na Savi je z ozirom na nečuvene razmere delavskega 'razreda v državi sprejelo naslednjo protestno
resolucijo:
Zbrano delavstvo odločno protestira proti ukinitvi zakona o zaščiti delavcev ; odločno protestira tudi proti vsakemu spreminjanju in poslabšanju dosedanjih zakonitih pravic zakona o zaščiti delavcev, predvsem določb osemurnega delovnega časa in zaščite žensk in mladoletnih, ki se že itak z nasiljem indu-strijcev in obrtnikov hoče pogaziti.
Istotako protestiramo najodločneje proti vsakemu reduciranju [ prispevne tarife za bolniško in nezgodno zavarovanje, ter proti vsakemu zmanjšanju doeedanijh porodninskih dajatev.
Protestiramo proti vsaki nameri ua-daljuega 'poslabšanja, ali ukinitvi jjlo-ločil § lihi b avstr. ogr. drž. zak.
Protestiramo proti omejitvi svoboda stavknuja in najodločnejše obsojamo nečuveno postopanje vlade naprain rudarskemu delavstvu Slovenije, osobito obsojamo in protfcstiramo napram nasilnemu postopanju političnih oblasti proti mirnemu rudarskemu delavstvu Trboveljske premogokopne družbe ter proti nezaslišanemu sabotiranju od dela odpuščenih brezoposelnih rudarjev od strani Zveze industrijcev.
Nadalje odločno protestiramo proti gazenju določb splošne socialne zakonodaje od strani Zvezo industrijcev; zahtevamo absolutno izvajanje določb splošne socialne zakonodaje in da so ne obnašajo politične oblasti, kakor tudi vlada pristransko napram kršiteljem, odločno pa obsojamo vsako na-daljno vladno naklonjenost in oporo skruniteljem zakonitih določb delavske zaščite, sicer bo delavstvo primorano poseči z vsemi 9redstvi po samopomoči In v okviru in mejah ustave države SHS nastopati v posameznih slučajih gazo-nja do sedaj zakonito priznanih delavskih pravic, ki so le drobtinica poleg ogromnih drugih potreb zaščite delavskega razreda v povojni dobi, na katerega ram je itak naloženo vse gorje, pomanjkanja in bede, izvirajoče iz medvojnega in povojnega neznosnega in nebrzdanega izčrpavanja in izkoriščanja širokih mas delavnega ljudstva od nikdar nenasičenih, brezmejno pohlepnih industrijskih in bančnih kapitalistov.
Zavedamo se svojih pravic kot državljani, zavedamo se, dn delavni narod Jugoslavije ni po lastni krivdi zastal za razmerami modernih razvitih držav.
Zavedamo se, da ‘je delavni narod doprinesel največje in strašne žrtve, katere naj sl vsaka vlada kliče v spomini ...
Ob teh protestih in zahtevah pričakujemo, da vlada premisli vsak korak poslabšanja delavskega položaja, in da sl nihče če ima kaj poštenja, ne, umaže rok v sopomoči tistim, ki hočejo ,na neprecenljivih tn nenadomestljivih žrtvah delavskega razreda ustvarjati novih žrtev v mezdno suženjstvo ter nezaslišano in neopravičeno vzpostavljati gnusno izobilje, iz katerega edino izvira
Končno zahteva zbrano delavstvo, pomanjkanje in beda. da vlada pospeši in omogoči financiel-no provedbo volitev za definitivne delavske zbornice, katere s svojim začasnim obstojem brez potrebnih sredstev zdaleka ne zmorejo in ne morejo zadostiti potrebam in interesom delavnega ljudstva.
Zbrano delavstvo pričakuje Vpošte-vanje tega klica ob dvanajsti uri in pričakuje uvidevnosti in ukrepov vlade
>DELAVEC<
STRAN 1
proti vsakemu nameravanemu gaženju zakon itiii delavskih pravic.
Opozorilo podružnicam. Nekaj naših članov nn Jesenicah je prestopilo k nezavisni organizaciji, a so obdržali članske knjižice naše organizacije, v katere vlepljajo sedaj svoje znamke. Ker to niso več naši člani, opozarjamo vse funkcionarje naših podružnic, da izplačujejo podporo samo oniin članom, ki imajo v knjižici znamke z napisom: Kovinarji, Slovenija in pa Savez Metal. radniKa Jugoslavije. Nevtralci imajo istotako rdeče znamke, kakor Savez Met. radnika, ter je vsled tega pomota jako lahko mogoča. Njihove znamke se razlikujejo samo po napisu, ki se glasi: Sav. met. ind. i obrta Jugoslavije. Oso-bito naj se posveča največja pazljivost na delavce, ki prihajajo iz Beograda, Subotice in Jesenic.
Sprejme se vež dobrih starejših stav-beno-ključavničarjev pod zelo ugodnimi pogoji za v Kruševac (Srbija). Pojasnila daje >Osred. društvo kovinarjeve.
Kemična stroka.
"“Ljubljana. Skupina kemičnih delavcev tovarne za klej je imela dne 9. novembra članski sestanek z dnevnim redom: 1. Zahteve zaposlenega delavstva; 2. izpopolnitev odbora in 3. slučajnosti. Glede zahtev sta poročala ss. Rejc in Uratnik, za katere se je zaposleno de-lastvo odločno zavzelo. Pri izpopolnitvi odbora je bil izvoljen namesto dosedanjega predsednika Iv. Tavčarja s. Fr. Bricelj, kateremu želimo obilo uspeha pri njegovem marljivemu delu s pomočjo odbora in članstva.
Hrastnik. Skupina kemičnih delavcev kemične tovarne je imela dne 12. novembra ožji članski sestanek, na katerem so se določile smernice na podlagi sklepa kongresa kemičnih delavcev za izpopolnitev naše strokovne organizacije in izobrazbo delavstva tako na strokovnem, kakor tudi na izobraževalnem polju »Svobode*: in trdnem prepričanju, da le potoni izobrazbe napravimo pot, po kateri pridemo do cilja.
Stavblnska stroka.
Izključitev. Član >Unije stavbinskih delavcev v Celju« podr. v Litiji Mihael Savinšek, zidar iz Kamnika, centr. štev. 1251 se je po § 7 odst. 3 centralnih pravil zagrešil in je bil izključen iz » Unije stavbinskih delavcev«. Grešil je tudi po § 183 drž. zak. in po § 128 kaz. zak. Organizacija bo od omenjenega tudi zahtevala sodnijskim potom znesek, za katerega je oškodoval >Unijo stavbinskih delavcev za Slovenijo« v Celju.
Stavbinski delavci pozor! Ljubljanska Btavbena družba gradi v Ljubljani palačo O. U. Z. D., kjer je zaposlenih lepo število delavcev; njih mezdne razmere so zelo neugodne, tako imajo n. pr. zidarji od 40—50 Din dnevno, oslah delavci pa od 26—32 Din dnevno. Tida to ni vse. Lepše je pri tej umazani družbi to, da je prevzela delo za zavod pod najnižjo ceno od vseh dingih ponudnikov, to pa seveda na škodo delavstva. Varovano poleg tega pri tem podjetju ni niti zdravje, niti življenje deluv-eev. Tako ne preide ne teden in ne mesec, da bi se ne pripetila pri tej stavbi kaka manjša ali večja nezgoda. Tako se je že v kratkem času dogodilo več takih manjših ali večjih nezgod. V spominu nam je še nesreča delavca, ki je zgubil svoje zdrave ude in v svežem spominu nam je ona večja nezgoda, ki bi skoro zahtevala petero žrtev. Tako so se ponesrečili trije delavci in od teh eden smrtno. Ta je zapustil ženo s tremi nepreskrbljenimi otroci. Ugotovilo se je, da je tej nesreči v vsem kriva stavbena družba sama. Nesrečo je povzročil grušt, ki je sestojal iz popolnoma trhlega lesa. Dolžnost stavbene oblasti je, da vzroke takim nezgodam natančno preišče in krivce občutno kaznuje. — Najlepše Je pri vsem tem to, da je neki »gospod ravnatelje pri tej priliki rekel: »Kaj za to, če enega ubije, saj je sto drugih mesto njega.« Ali se delavstvo sedaj zaveda, da je brez moči, da bi take dogodke temeljito obravnavalo, krivce pa postavilo na zatožno klop, ter onemogočilo nesramneže, ki dajejo take izjavo In izzivajo delavstvo? — Poživljamo
O.	U. Z. D. in njega poslovalnico, Je ii Isti znano o vseh teh nezgodah in je -Ii
uvedla preiskavo proti krivcem teh številnih nezgod V — Stavbinskim delavcem naj velja le to: Vse pridobitve, ki jih delavci danes imajo po vsem svetu, so si pridobili sami s svojimi organizacijami. Cim večje in boljše organizacije so ueiavci imeli, tem boljše delavne pogoje so imeli. Kapitalisti sami od sebe niso nikdar in tudi nikdar ne bodo dali delavcem živi jenskih pogojev, ako jih v to ne bodo prisilili delavci in njih organizacije. — To se je zgodilo že zelo mnogokrat. In gorje delavstvu, ki po doseženih uspehih zapusti ali zanemarja svoje organizacije! Kapitalisti dobro začutijo vsako malodušnost delavstva do delavskih organizacij in lop po njih: čreda se razkropi, kapitalist pa si mane roke. To je vsa zgodovina delavstva v Jugoslaviji zadnjih pet let po vojni: s solnca v senco je korakalo delavstvo, ne da bi se tega zavedalo. Le semintja mu Je šinil žarek spoznanja v glavo, toda oprijemalo se je sedaj tega sedaj onega boga, ni pa vedelo, da ga ne morejo rešeti vsi ti bogovi. Delavstvo bo prišlo do spoznanja, da ni rešitve drugod, nego v organizacijah. Uspehe so nam priborile nekdanje organizacije, in Če smo jih sedaj zgubili, potem so organizacije ona sila, ki nam jih mora zopet vrniti.
Oblačilna stroka.
Krojače in ostalo oblačilno delavstvo
opozarjamo, da vlada v Sarajevu v oblačilni stroki velika brezposelnost in naj oblačilni delavci v tem mestu ne iščejo dela, ker ga ne bodo dobili ali pa bodo sicer prepuščeni neznosnemu izkoriščanju ne-le sarajevski krojači, temveč vsi krojači, ki bodo iskali tam dela.
Kako poroča »Organizovani Radnik« (neodvisno centralno glasilo) o kongresu naših oblačilnih delavcev?
»O. R.c piše:
V	zadnji številki našega lista smo pod zgornjim naslovom omenili, da je Osrednje društvo oblačilnih delavcev za Slovenijo številčno slaba organizacija in ne odgovarja nalogam delavske strokovne organizacije. Posledica tega je efektivno padanje članstva tega društva, kar se vidi iz primerjanja s prejšnjimi leti.
Delavci zapuščajo organizacijo, ki ne more ali ne zna (to je vseeno) odgovarjati njihovemu pričakovanju, pa naj se slika še tako pisano in idealno. Taka organizacija mora propasti, ako ne najde načina, da se za svoje naloge vspo-sobi. Mi to vemo. Mi bomo poiskali poti da bodo razumeli to tudi oni, ki tega dosedaj ne razumejo — — —
Po teh samozavestnih besedah sledi polemika z izvajanji s. Svetka na kongresu, ki jih pisec po svoje zavije In imenuje na to »idioterijoe.
Še lepši pa je konec.
Predsednik kongresa je polemiziral z našim člankom v »Strokovni Borbi«, kjer smo rekli, da prihajamo po 5 letih prerekanja o ujedinjeuju še s tem, da se lojalno pogovorimo z vodstvom, opomnenemo birokracijo okrog Strok, komisije, a to pot zadnjikrat. S svoje strani bomo storili vse za ujedinjenje, ali ako se nas spet odbije ali ako se ujedinjenje zavleče, izjavljamo, da ne moremo in nočemo čakati y interesu tarife krojaških delavcev v obče, a Slovenije posebno in da se bomo obrnili, če vodstvo ujedinjenja tega noče, preko njega do delavstva Slovenije.
Da mi bomo izvršili svojo dolžnost do kraja in vsaka zapreka na tem potu mora pasti, pa naj se imenuje ta zapreka tudi Strokovna komisija.
In h koncu pravi:
Konečno je napravil kongres sklep, da se stvori federativno ujedinjenje, za prehodno dobo pa se naj vpostavi komisija za ujedinjenje, v katero naj delegira vsaka skupina po tri člane. —
Ta sklep smatra dopisnik za popolnoma nezadosten.
Mi mu pa enkrat za vselej povemo: mi ne maramo zedinjenja, ki bi nas raz-edinilo med seboj in odcepilo od ostalih strok delavskega gibanja, ki so druga na drugo ozko navezane.
Mi bomo tudi pri ujedinjenju generale, ki prihajajo k nam s tako pozo, kakor odseva iz tega dopisa, tako dolgo gladko odklanjali, dokler se ne nauče dostojnosti.
Tudi delavstvo, včlanjeno v Strokovni komisiji predstavlja koncem koncev neko moč. Poživljamo pisca teh oholih člankov, naj pride enkrat v upravo »Delavca«. Tam se bo lahko prepričal, da naš list čita in redno plačuje 8000 delavcev. Potem pa naj gre v upravo »Or-ganizovanega Radnika«, — in morda se mu bo zasvetilo v glavi, da se mora opirati tisti, ki grozi tudi na realno moč. (Mi vemo, kako te števike izgledajo, zato nimamo pred številkami, ki se jih sem in tja meče, nobenega rešpekta). Ako bo izvajal iz tega tudi posledice, - -ne bo trajalo več 5 let do ujedinjenja, ki je tudi po našem mnenju potrebno,
Idioterija.
S. Svetek je rekel na občnem zboru oblačilnih delavcev: »Mezdni boji obrtnih strok bi bili lažji, ako bi osnovale strokovne organizacije popolnoma pod njih vplivom stoječo produktivne zadruge, ki bi lahko v slučaju mezdnih bojev svoj obrat razširile in vzele v mezdnih bojih stavkujoče ali del stavkujočih nn delo.
To gotovo ni idioterija, ampak čista resnica. Beograjski tajnik neodvisnega Saveza pa je to tako zavil, kakor da bi bil s. Svetek trdil, da je že to socializem z namenom, da bi »nadu radnika u sadašnjost povratio«. To bi bila seveda idioterija.
Ugotavljamo pa, da te idioterije ni zakrivil s. Svetek, ampak tisti, ki mu jo je podtaknil.
Temu gospodu povemo: samozavest je lepa stvar. Kdor pa smatra pri tem vse druge za idiote — ne služi ideji ujedinjenja in se izpostavlja nevarnosti, da bomo sodili o njem po prišlo vici: visoko glavo nosi prazen klas.
Monopolska stroka.
Vabimo na protestni shod tobačnega delavstva, ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. novembra ob pol 10. uri dopoldne v Mestnem domu z dnevnim redom: Poročilo o povišanju mezd in nadaljna taktika. Udeležba dolžnosti Vabimo tudi ostalo ljubljansko delavstvo.
Usnjarska str&ka.
Plenarna s«ja centralnega odbora
»Osred. društvo usnjarjev« se bo vršila 18. t. 1. v Mariboru v Ljudskem domu ob 8. uri zjutraj.
Rudarska s$rok&«
Vodstvo Unije slov. rudarjev v Zagorju opozarja vse svoje podružnice oziroma njih odbore, da se v svrho letnega računskega	zaključka	Unije
slov. rudarjev potrudijo s pobiranjem članskih prispevkov, da s tem omogočijo vodstvu Unije, da bo v stanu pravočasno podati vsem svojim podružnični letno računsko poročilo. — Padi tega zahteva od vseh svojih podružnic, da odpošljejo svoje zaključne obračune za leto 1923 do 31. decembra t. 1. najkasneje pa do 15. januarja 1924. Podružnice, ki bi se temu pozivu	ne odzvale, bo vodstvo v	»Delavcu«	javno
opominjalo in označilo kot neredne.
Sodrugi, člani in	odborniki,	zave-
dajte se, da smo bojevna organizacija, ki se mora za pravice delavstva uspešno boriti le, ako vsak njen član točno ■ n vestno izpolnjuje svoje dolžnosti, ki jih mora vršiti.
Rudarski shodi. V nedeljo 28. oktobra se je vršil za vso Mežiško dolino javen shod v Mežici, v pondeljek dne 29. oktobra t. 1. pa v Trbovljah z dnevnim redom: projekt rudarskega zakona. Na shodih je poročal e. Krušič prilično takole:
Ministrstvo za šume in rude je izdelalo projekt rudarskega zakona in ga predalo vladi, da ga ona predloži narodni skupščini v odobrenje; ta zakon naj bi urejeval vse delovne odnošaje v rudnikih naše države.
Osnutek je po svoji vsebini udarec na najosnovnejše človeške pravice. — Osnutek je verna slika reakcije, ki se je začela šopiriti v naši državi. Rudarjem preti, velika nevarnost. Ako narodna skupščina sprejme ta osnutek, ter dobi polno moč, potem se bliža rudarsko delavstvo hudemu boju. Mnogokrat so naše organizacije zahtevale, da se zakon o zaščiti delavcev in zakon o zavarovanju delavcev razširi tudi na
rudarje, ker so vedele, da bo rudarski
zakon mnogo slabši in to iz razloga, ker poseduje država mnogo rudnikov.
Osemurni delavnik je ogrožen, s tem osnutkom je v novi nevarnosti, ker hoče država z novim zakonom uvesti 12umi delavnik, v izjemnih slučajih še več. — Osnutek dopušča, da se pod zemljo zaposli lahko otroke, ki so dovršili dvanajsto leto. Osnutek uvaja 24 urni nedeljski počitek, dočim določa zakon o zaščiti delavcev 36 urni nedeljski počitek. Osnutek dopušča, da se rudarje lahko kaznuje v višini polmesečne mezde, kar tudi nasprotuje Zakonu o zaščiti delavcev.
Osnutek ne dopušča, da se zavarujejo delavci pod petnajstim letom starosti za slučaj nezgode, kakor tudi ne onim, ki so dovršili enainštirideseto leto, ako ponovno prično v rudniku z delom. Osnutek predpisuje delavni red, ki s kratenjem svobode delavstvu urejuje razmerje med delavci in podjetniki.
To so le najvažnejše točke, ki so popolnoma v nasprotju z delavskimi interesi. Točke tudi popolnoma nasprotujejo sedaj obstoječim zakonom o delavnem razmerju med delodajalci in delojemalci, tako Zakonu o zaščiti delavcev in Zakonu o zavarovanju delavcev; ta osnutek je torej dvojna nevarnost, kajti kapitalisti hočejo kot protiv-niki Zakona o zaščiti in zavarovanju delavcev odpraviti z rudarskim zakonom v roki prva dva zakona.
S	tem osnutkom namerava kapitalistični razred delavcem naprtiti najtežje življen3ke pogoje, a vso to samo radi golega profita.
Ako je v rudarjih še kaj zavednosti in odpornosti proti krivicam, potem se morajo tem nakanam zoperstaviti in dvigniti svoje ogorčenje in protest.
Zato opozarjamo vse rudarje, da jo njih dolžnost, upreti se reakciji in onemogočiti uresničenje tega zakonskega osnutka. Tozadevna resolucija, ki jje bila na shodih sprejeta, se glasi:
RESOLUCIJA.
I. Osnutek rudarskega zakona, ki ga je izdelalo ministrstvo za Sume in rude ln ga predložilo kraljevi vladi, da ga ona predloži Narodni skupičini v odobrenje, Jo verna slika reakcije, ki se zrcali v naii državi, ter Je najreakcionarnejSi napad na ta itak pomankljivo socialno zakonodajo.
II. Vsled tega rudarji najodloinejo protestirajo proti uzakonjenju tega osnutka, ker se ho?e z osnutkom, ako postana zakon, odvzeti pravice rudarskemu delavstvu, ki so mu že na podlagi zakona o za-Sčiti ln zavarovanju delavcev zajamčena.
Istočasno se je na shodu v Trbovljah protestiralo tudi proti krivičnemu odtegovanju prispevkov za bolniško blagajno, katero je po zakonu dolžno plačevati podjetje in jih je Trboveljska premogokopna družba odtegnila le za to, ker je stavkalo. Sprejela se Je tozadevna resolucija z zahtevo, da se nepravilno odtegnjeni prispevki delavstvu takoj vrnejo. Istotako naj ee izroči delavskim zaupnikom podporni fond II. rudarske skupine, ker je to izključeno delavski denar in nima Trboveljska družba pravice ž njim razpolagati, četudi so ji ga izročili neodvisni frazerji.
Težke izkušnje, ki jih preživljajo rudarji, ne bodo brezuspešne, opažamo že gibanje, ki dobiva pravo smer, ki pozna manj besed, a več dejanj. Neodvisni so dokončali: njihova taktika jih je privedla do tega, da so danes generali brez armade. Delavstvo jih je prav dobro spoznalo: imajo dolge prste a kratko pamet. Bližajo se hudi boji! Rodite nanje dobro pripravljeni!
Vestnik »Svoboda11.
člansko zborovanje ljubljanske
»Svobode« bo v soboto 17. t. m. ob ob pol 8. uri zvečer v PreSernovi sobi pri »Novem svetu«. Udeležb* za vse člane obvezna. — Predsednik.
Odbori vseh podružnic na) ne pozabijo na statistične pole »Svobode« za leto 1922/23!
Dopisi.
Šoštanj. (Odgovor Jutru). V Jutru t dno 11. t. m. smo napadeni udarniki od strani slovenskih kapitalistov. Posebno se zaletava dopisnik v mene, ker
nisem hotel prodati naših elanov za nekaj juaeževih besed, iz vsega pa se vidi onemogla jeza nad našo dobro organizirano, pod strogo disciplino stoječo organizacijo, ki je vsem nasprotnikom trn v peti.
Trditev, da sem napadel tukajšnjega lekarnarja g. Vrabiča, je popolnoma izmišljena. Jaz nisem prej nmuar govoril z g. Vrabičem, zato ga seveda tudi nisem imel povoda napasti. Pozneje sem mu povedal, da nam o kakem napadu ni nič znanega in da ne vemo, ali ga je res kdo napadel, ali pa ga je samo navidezno premetavalo. Na vsak način pa bi ga bil pustil vsakdo pri miru, če bi tudi on pustil druge pri miru. Ker je nemogočo, da piše kdo, da Mm Vrabiča jaz napadel, ar pomenja napad na mojo čast, poživljam g. Vrabiča javno, da to krivico tekom osmih dni popravi.
tsicer bom pa poklical pisca tega članka na odgovor pred sodiščem. Laž je tudi, da bi v naši tovarni odtegovali prispevke za U. D. R. proti volji delavstva. — Res pa je, da daje te prispevke vsak prostovoljno po svoji zmožnosti. I^až je, da smo podkupljeni od nemškega kapitala. Kar z resnico na dan, oči v oči: Kdo je dobil več od g. Woschnagga, ali mi delavci, ali razni kapitalistični podrepniki, ki se ne zavedajo, da spadajo v delavske organizacije. Mi smo organizirani v internacionali. Vsem delavcem in delavkam kličemo ob tej priliki: Ven iz kapitalističnih organizaciji
Rešitev delavstva Je v njegovi lastni moči in zavednosti 1
Vi pa, ki ste že spregledali in sto na delu za boljšo bodočnost, ali spoznavate po tem lažnjivem pisanju, da vstajamo in da se nasprotnikov že loteva strah? — Anton Koradej, kapetau edinioe U. D. R. v Šoštanju.
Hrastnik. V nedeljo dne 4. nov. so imeli pri nas v Hrastniku »nezavisnk svoj shod. Na tem shodu so zopet pokazali vso svojo moralo in revolucionarnost. G. Salamon je v svoji bistroumnosti med drugim prišel tako daleč, da Je videl velikanske uspehe zadnje siavke v tem, da so stavkujoči rudarji imeli dosti svežega zraka, ter da so sl svoja trudna telesa lahko popolnoma presolnčili v Času stavke. Povdarjal je, da bo prinesla njihova nepomirljiva razredna borba še vet Protestiral je proti temu, da se razredno zavedni proletariat bori danes za zboljšanje svoje socialne zakonodaje, češ, kapitalizem naj le dela svoje reakcionarne zakone. Ce pri tem dela delavec 16 ur dnevno po volji gospodovi, in pri tem pogine, in bomo mi pri tem kričali kakor psički, potem nas bodo gospodje zaprli in zopet bomo kričali: v verige bo nas vkovali, mi ^mo pravi proletarski mučeniki.
Da ne bi pozabil glavne točke svojega zvišenega programa, je pričel klicati: primite tatu — socialpatrioti bo izdajalci, oni niso hoteli z nami vred trpeti po zaporih, lopnite po njih. Ker že danes vrabci po e treh ah čivkajo, da ne more biti vse v redu tam v raju »nezavisnih« je podal g. Kovač še centralno računsko poročilo »Zveze rudarski delavcevc v državi SHS. In glej tih spaka, tukaj se je dognalo, da je v dobi dveh let obstoja »Zveze nezavisnih« prispevalo 9000 članov Din 9000.—, to 'e toraj 1 Dai na Hana. Iz ust in obrazov njihovih bivših članov smo brali razočaranje in ugovori niso bili redki; radovednost obljubljenih poti por vsega sveta in dobra dolarska valuta je križarila po njihovih možganih. In glej, končno so g. Kovač povedali, da Je nabrala »Zveza rudarskih delavcev« za stavkujoče rudarje Din 24.868. V to vsoto je vštetih Din 10.000, darovanih od ljubljanske in Din 5000,— od mariborske občine, preostanek v blagajni Din 9000.— znaša skupno Din 24.000. Vsa denarna pomoč Je znašala torej Din 868.— Res ogromna vsota, s katero so hoteli postaviti na glavo ves svet
Končno je dobil na zahtevo njihovih pristaSev besedo naš s. Arh. ki je začel odkrito In ostro razkrinkavati njihovo pogubonosno delo in demagogijo za proletariat; tedaj pa so začeli ti ultrarevolucionarji skakati kakor ma-rionetke v gledališču; a vse to ni nič pomagalo.
Proletariat je razumeval, le nekoliko ljudi je smatralo za potrebno, da
so ob koncu shoda napadli zahrbtno naše sodruge. Odgovor sodrugov je bil vreden teh demagogov. Izdajalci, za pomnite si, v Hrastniku vam je odklenkalo za vselej. Sami ste priznali, da ste imeli nekoč tukaj 700 članov, potem zopet 240, pred stavko pa le 130. To je dokaz, da bo tudi v Hrastniku zmagala resnica nad demagogijo in !uč 1)0 z vami. — Očividec.
Objave.
Zahvala. Podpisana Terezija Krebs se najprisrčneje zahvaljujem vsem darovalcem pri jami Neuberger, kakor tu-
di pri topilnici Žerjav za nabrani znesek, katerega so nabrali za mojega moža v dolgotrajni bolezni v znesku 876 dinarjev. — Terezija Krebs, vdova v Žerjavu.
Zahvala. Podpisani se zahvaljujem vsem Bodrugom Cementne tovarne v Mojstrani, kateri mi pomagajo v moji bolezni od marca niojeca s tedensko podporo Din 25.— Janez Lampreht.
Zahvala. Podpisani se vljudno zahvaljujem vsem sodrugom in sodružicam kem. tovarne Moste, ki so ml za časa moje dolgotrajne bolezni podelili podporo ▼ znesku 2V7 Din. — Ivan Letkovšok.
Razgled po svetu.
Tedenska piu^iua.
Ljubljana, 12. novembra 1923.
je potresna katastrofa
Prošli tetieu zadela luoi Kamoirujo, Ki je znana svetu po svojin ziauu ruuniKia ui ieziscin. i"osfc.ouovauo pa je uno le eno mesio m je skouu le lmuenama. uiovesnin zriev m uuo, Ker je uuo ijuustvo pravočasno opozorjeno, sicer so pa pouesi v oiun krajin precej ouicajen pojav.'
izseljevanje v južno ivmeriko je bila doslej nskauina sivar m so časopisje in merouajni lakiorji svarili prou naseljevanju v državau Južne Amerike. z.ato jo sel ves naval izseljencev starega sveta proti beverm Ameriki, dokler ta ni tega navala zajezila s kontingentira-njem števila priseljencev. 'L ozirom na to, se je vai okrenii proti Južni Ameriki, zlasti proti UraziUji, odkoder prihajajo poročila, da se sedaj Doije živi, nego v beverni Ameriki. Duševnemu, kakor tudi ročnemu delavstvu se baje nudi lepa bodočnost. Zlasti lepo kaže trgovina, ki je popolnoma prosta in ni vezana niti na koncesije niti na učna pisma. Te vesti so same po sebi razveseljive, vendar pa obstoji v nas dvom, dali so tudi resnične. Za delovnega človeka veijaj gioue izseljevanja prejkoslej pregovor: »Ljubo doma, kdor ga imak — Omenjamo, da je polovica velikanske države, ki nam je predvsem znana po kavi in masti, še popolnoma neobdelane, deloma pokrite s pragozdi. Tudi se bijejo tamkaj neprestani boji med posameznimi generali, ki bi se radi polastili gospodstva nad državo, ki na ta način nikoli ne pride iz revolucije.
Te dni so se vršile v Egiptu volitve, pri katerih je dobil Zaglul-paša 80% vseh oddanih glasov. Angležem prijazni kandidati so si priborili jedva 20% glasov. Iz tega je razvidno, da je javno mnenje v Egiptu že hudo zrevolucioni-rano in da bo imela Anglija v Egiptu še trd oreh. Britansko brodovje sicer manifestira svojo moč po vseh kolonijah in dominijonih, vendar to ni nič vplivalo na razvoj dogodkov v prid Angliji, kakor dokazujejo zadnje volitve v Egiptu.
Poizkušeni državni prevrat na Bavarskem je popolnoma neuspel. Končal se je kakor slični Kappov puč L 1920. s tem, da je centralna vlada zlomila upor upornikov-narodnih socialistov pod vodstvom Hitlerja in monarhistov pod vodstvom zloglasnega generala Luden-dorffa. Centralna vlada je tudi že aretirala oba omenjena kolovodja in namerava z njima postopati po jprekem sodu, ki je proglašen na Bavarskem. Sprva ja bila v prevrat zapletena tudi oficialna bavarska vlada, ki je pod pritiskom raz-zmer pristala na zahteve upornikov. Ko pa je videla, da ima osrednja vlada še moč v rokah, se je postavila po robu In \ s pomočjo čet državne brambe udušila, uporniško gibanje. — Zadnje vesti ve-" do povedati, da je bil Ludendorff izpuščen na častno besedo, da se več ne pokaže v javnosti. Ljudstvo se radi njegove oprostitve razburja, a vlada se izgovarja, da pride Ludendorff itak pred vojno sodišče, kjer bo sojen kot veleizdajalec, — če bo čakal seveda!
Antantne sile so z ozirom na te dogodke posvetile Nemčiji zopet več pozornosti. Poslaniška komisija že misli na raztegnitev vojaške zasedbe v Nemčiji. Še prej pa namerava poslati v Nemčijo vojaško kontrolno komisijo, čemur pa se nemška vlada protivi.
Fašizem v Italiji je začel z novo taktiko napram delovnemu ljudstvu. Opustil je rušenje in požiganje delavskih domov io drugih delavskih zavodov, za-
to pa se skuša polastiti sindikatov. V to svrho zboruje te dni v Himu vrhovni fašistovski svet, ki namerava delavstvu iztrgati sindikalne organizacije, oziroma zasejati med nje razdor in si ustanoviti lastne. Da se je Mussolini tu urezal, mu pokaže delavstvo a svojim solidarnim nastopom.
Mussolini pa nečesa vendar Še ne ve, kakor je sam izjavil: on ne v6, kje se bo vršila prihodnja vojna, ali v zraku, ali v vodi, ali na kopnem. Zato hoče pripraviti Italijo ua vsak slučaj. — Predvsem namerava pomnožiti zračno brodovje, da bo mogla Italija tekmovati z vsemi državami. To dokazuje, da »o vse Mussolinijeve izjave o miroljubnosti Italije puhle.
Republikanska propaganda na Grškem je v polnem pogonu. Republikanci in pristaši bivšega ministrskega predsednika Venizelosa kratkomalo zahtevajo od kralja, naj odstopi, češ, da je bil zapleten v zadnjo častniško afero. Kralj se otepa na vse mogoče načine, ker je lepo biti kralj, zraven tega p« de imeti v soseščini bogato »žlahto-c.
«
Komaj j© bil med Jugoslavijo in Bolgarijo poravnan spor, ki je nastal radi atentata na jugoslovanskega vojnega atašeja v Sofiji, čitamo o novem napadu. To pot je bil izvršen atentat na aem-ljoradniškega poslanca Duparinova, znanega prijatelja in sobojevnika Stam-bolijakega. Vlada Cankova hoče spraviti s sveta, ozir. vsaj onemogočiti v političnem in javnem življenju odličnejša zemljoradnike. Nje zadnja irtev je Du-parinov, ki Je pal pod streli vladne ek-skorte, ki ga je vedla v plovdivske zapore.
Beograd je sedaj pozorifiče ljutih borb za pravic« državnih nameščencev, ki pa no morejo nikamor, ker si pač ne znajo pomagati in zadevajo s svojimi prošnjami vedno le na gluha ušesa. Sicer pa nam nudi vprašanje državnih nameščencev prav žalostno sliko. Kar je višjih uradnikov, so prestopili k radikalom, kar pa je nižjih, se opotekajo iz onega tabora v drugega in — stradajo.
Politično važnih dogodkov zadnje čase v Beogradu ni. Bilo Je nekaj diplomatskih sestankov glede reškega vprašanja in razmejitve z Romunijo, pri čemer je razvidno, da izgubi Jugoslavija bogato tržišče Zomboljo in dobi v zameno nekaj siromašnih vasi. Razen di-
plomatskih sestankov zborujeta finančni in zakonodajni odbor, ki dovoljujeta manjše kredite posameznim panogam narodnega gospodarstva in prosvete. Pri tem se ukinjajo razne kulturne ustanove.
Imenitno finančno gospodarstvo naših »privrednihs krogov izpričuje žalosten slučaj, da so zadnjo soboto delavci In nameščenci v največjem mestu Jugoslavije ostali brez svojih trdo prislu-ženih mezd, katerih jim podjetja kratkomalo niso mogla izplačati.
Razno.
Huda pokora. Marcel Zorga je bil pred mariborskim sodiščem obsojen na
6	mesečni zapor, ker je na nekem železničarskem shodu baje rekel, da bi bilo treba s silo spremeniti razmere.
Sodniki so vzeli te besede kot nevarno grožnjo ter ga obsodili. Vidi se, da mariborski sodniki slovenskega komunizma še ne poznajo, ker vzamejo nedolžno frazo za hudo grožnjo. Stavimo, da bi ljubljanski sodniki, ki poznajo komunizem kakor strah, ki je v sredi votel, ob krajeh ga pa ni, gotovo oprostili Zorgata ali bi mu pa prisodili kvečjemu par dni ričeta, da se malo odpočije od vednega govorjenja.
če bi se ne bali državnega pravd-nika, bi proti obsodbi protestirali, ker po zakonu je sicer nevarno groziti prepovedano, ali če pa grozi človek, ki niti nedolžne 24ume stavke ne izvede, potem pa to ni več nevarna grožnja, temveč — govorniška fraza, za katero je 6 mesečna kazen prokruta.
V	Imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.)
Izdajatelj: Franf Svetek. Odgovorni urednik: Joie Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin. Čevlji domačih tovaron Peter Kodna & Ko z znamko »Peko« so naj-boliši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg St 20 is Aleksandrova cesta St. 1.
je najboljši in najzdravejSl nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgovcu:
Pr&žarna >ZIKA< d. ■ o. L Ljubljana,
Rožna dolina.
Delavskim rodbinam priporočamo Kolinsko cikorlfo,
ki Je najbolJSka kavina primes.
Kino »LluDijanskl
<6., 17. in 13. novembra
Lya Mara
w vssoEoEgrl
„Da3sy“
Predprodaja vstopnic od 11. 13. ure
I«2m m mojster za modelno mizar-lilC iC stvo in modelni mizar
za večje podjetje v Sloveniji. Ponudbe naj se pošiljajo na Osrednje druStvo kovinarjev v Ljubljani, Šelenburgova 6/II.
»era
ZADRUŽNA BANKA
v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 5
sprej ma hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje nsjkuiantneje.
DelniSki kapital K 12,000.000.
Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska 3'evilka 367,