Politični ogfled. Avstrijske dežele. D u n a j. N|. veličanstvo svetli cesar se bodo 8. maja peljali v Pulj k slavnosti, ko se bode izpustila v morje nova mogočna vojna ladja »Monarch«. — Delegacije se snidejo dne 5. junija na Dunaju. Avstrijski in ogerski finančni minister te dni sestavljata skupni proračun. — Dne 8. t. m. je vodja socijalistov na Dunaju na nekem shodu prerokoval, da se bodo antisemitje morali v dunajskem občinskem zastopu umakniti »klerikalcem« in ti potem socijalistom. Mož je slab prerok. Štajarsko. Na velikonočno nedeljo je bilo kacih 70 naših Bismarkovcev pri starem Bismarku v Friedrichsruhe. V govoru jiin je Bismark priporočal spravljivost z nenemškimi narodi v Avstriji. Lep nauk. Naj ga naši zagrizeni nasprotniki nikoli ne pozabijo! — V Gradcu se je te dni ustanovilo katoliško politično delavsko drušlvo »Gerechtigkeit« (pravičnost), ki hoče po vsej deželi delovati zoper socijaliste. Bog daj srečo! Koroško. Pri bismarkovanju sta se posebno odlikovala poslanca Ghon in Kiršner, ki »zastopata« v državnem zboru tudi Slovence. Ti si bodo to zapomnili. — V Libučah pri Pliberku je pri občinskih volitvah zopet zmagala slovenska stranka. Slabo pa se je Slovencem godilo v Svetni vasi v Rožu. Zmagali so nemškutarii s tako silo, kakoršno le madjarski liberalci poznajo! * K r a n j s k o. Tako žalostnih velikonočnih praznikov ta lepa dežela še ni imela, kakor letos. Potres v noči od 14. do 15. aprila je napravil v Ljubljani in skoro po vsej deželi sila veliko škode. Ljubljanski župan je 16. t. m. sklical občinsko sejo, kako revežem hitro pomagati. Tudi je takoj grozno nesrečo naznanil ministru notranjih zadev in prosil zdatne pomoči. Razni shodi so se preložili, tako ustanovni shod »Leonove družbe«. — Ogenj je na veliki petek vpepelil v Toplicah pri Novem mestu 26 hiš, 24 gospodarskih poslopij. Le cerkev in farovž so rešili. Škoda znaša 90 tisoč gld. Primorsko. Tržaški in puljski škof sta izdala okrožnico ali pismo svojim duhovnikom gledč volitev, in zato ju hvali židovski list »Neue Freie Presse«. Škofa te hvale nikakor ne iščeta, duhovniki bodo pa gotovo prav umeli njune nasvete. — Tržaško namestništvo je pisalo društvu »Edinost«, da vlada ni ničesar opustila urediti vse tako, da bodo bodoče volitve v deželni zbor isterski svobodne. Bomo videli! 0 g e r s k o. Puntar Ludovik Košut je umrl v prognanstvu, ali njegov puntarski duh na Ogerskem še ni izmrl. V Tapolczi je bil namreč z znatno večino izvoljen državnim poslancem mladi Franc Košut. — V Rosenavu je pred tednom umrl škof Jurij Schopper, jeden najodločnejših nasprotnikov civilnega zakona in sploh vladne cerkvene politike. Bil je v resnici ogerski Rudigier, neustrašen v boju za cerkvene pravice, kakor nekdaj slavni linški škof Rudigier. R i m. Sv. oče so zaukazali, da se mora v 20 rimskih cerkvah kacih 10 dnij obhajati sv. misijon za priprosto delavsko ljudstvo. Italijansko. Dne 15. avgusta t. 1. se bode praznovala 700-letnica rojstva sv. Antona Padovanskega. Zaradi tega bode v Padovi štiri mesece razstava vseh na čast sv. Antonu Pad. pisanih knjig in narejenih podob. — Volilni imeniki se prav počasi pregledujejo in popravljajo; saj se prvemu ministru, Crispiju, ne mudi. Francosko. Socijalističen občinski svet v Roubaieu je prepovedal duhovnikorn peš nositi v cerkvenem oblačilu umirajočim sv. zakramente, češ, da ima občinski svet dolžnost prebivalce varovati hudih utisov. Kako se brezverni ljudje bojijo smrti in vsega, kar na njo spominja! Angleško Zbornica poslancev ima novega predsednika. Izvoljen je bil vladni kandidat Gully, pa le z večino 11 glasov, kar kaže, da vlada nima več velike in močne večine v poslanski zbornici. Katoliški irski poslanci ga niso volili, ker se vlada za Irce premalo briga. Rusko. Postave nameravajo spremeniti, in oni komisiji lahko vsakdo pošlje pametne nasvčte. — Mladi car Nikolaj hoče dati časnikora več prostosti. Za njegovega vladanja je vlada zaradi tega dopustila že nad 40 novih političnih listov. Srbsko. Pri volitvah volilnih mož so orožniki par volilcev ubili. — Ker so državne blagajnice zopet prazne, hoče vlada najeti novo posojilo na Francoskem. Bržčas pa bodo liberalci in radikalci to zaprečili. A z i j a. Japonci in Kitajei so dne 13. aprila sklenili mir. Vsled tega bode Koreja neodvisna, Japonci obdržijo vsa zasedena mesta in pokrajine na vshodnem bregu Liau-reke, istotako polotok Formozo. Vrhu tega jim morajo Kitajci plačati 100 milijonov dolarjev odškodnine.