»»oStnfna plačana ? rrotovInL Leto XIV., štev. 284 Ljubljana, sreda 6. decembra 1933 Cena t.— Din upiavLuaivo: L^juoijaaa, fcLualljeva ulica 5. ~ Telefon St 8122. 3123, 3124. 3125, 3126. Lnaeratiii oddelek: Ljubljana, feelen-Ourgova UL 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 51 a - TeletoD 8t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — TeletoD §t 190. ttačunl pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wi«n $t iaV241 NaroCiiiLu» uituut ui&oecuc UlD 25. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Teletu d 3122. 3123. 3124, 3125, 3126 Maribui Gosposka ulica 11. Telet on St 2440 Celje, Strossrnayerjeva ulica štev. l telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — Oglaai Pred novo orientacijo v Avstriji Glasovi z Dunaja in iz avstrijske province pričajo, da je dospela avstrijska državna politika do pomembnega razpotja. 2e dolgo časa se bije v Avstriji deloma pred javnostjo, še bolj pa za kulisami srdita borba za bodočo državno ureditev med predstavnikoma dveh, v važnih točkah si nasprotujočih političnih smeri in osebnosti, med heimweh-rovskim poveljnikom Starhembergom in bivšim podkancelarjem Winklerjem, voditeljem nacionalno usmerienih kmetov in meščanov. Oba nasprotnika sta po-bornika avtoritarnega režima. Toda njuni poti gresta, če že ne druga proti drugi, pa vsaj daleč vsaksebi. Na politični šahovnici sicer predstavljata oba antipoda le stranski figuri, kajti v današnjem položaju zavzema kancelar Dollfuss ne toliko zaradi svojega notranje političnega vpliva, kakor zaradi zaupanja, ki si ga je v svoji borbi za avstrijsko samostojnost znal pridobiti v inozemstvu, tako stališče, da ga v trenutku ne more nikdo lahko zamenjati v državno političnem vodstvu. Na zunaj se bije boj za načela. Starhemberg je prepričan zastopnik fašistične diktature in se z vsem svojim temperamentom bori proti soodločanju strank, proti parlamentarnemu sistemu in proti »koruptni« demokraciji, "VVinkler pa noče zapustiti solidne podlage svoje stranke, ki jo ie znal iz malo pomembnega kmetskosta-tiovskega »Landbunda« s pritegnitvijo avstrijsko usmerjenega nacionalnega meščanstva in uradniške inteligence raz-£ iiiti v »nacionalno stanovsko fronto«. Zato izključuje Winkler izločitev strank in osebno voditeljstvo ter zahteva sood-ločevame naroda v državnih poslih; odklanja fašizem tudi v avstrijski prikro-jitvi in obenem vztraja na republikanski državni ureditvi. VVinklerjeva parola je stanovska demokracija. 0 Dollfussu pravijo, da se s svojimi simpatijami nagibu na stran osebnega režima, da ni prijatelj sistema strank in c a se torej nagiba v Starhembergovo smer, Njegova definitivna odločitev pa še ni padla, akoravno pomeni njegovn drug-a vlada odločen okret v smeri av- j strofašizma. Ob rekonstrukciji se je mnogo govorilo o zmagi Starhembergc-ve teze. Iz vlade je bil izrinjen Winkier s svojim zaupnikom Schumyjem, umaknil se je tudi Vaugoin, vodja štajerskih krščanskih socialcev Rintelen pa je bil poslan za poslanika v Rim. Starhemberg vsled odpora prezidenta Miklasa sicer ni dosegel podkancelarstva, zato pa je njegov eksponent Fey zavzel najvplivnejše mesto za Dollfussem in si podredil najvažnejši resort, politično policijo. Končno se je zdelo, da je tudi večinp krščansko socialne stranke osvojila Dollfuss-Starhembergcvo linijo in stari demokrat Sunschak se je užaljen umaknil iz njenega vodstva. Toda VVinkler ni mislil na kapitulacijo, njegova borbenost se je šele vzbudila in njegova aktivnost je vzrasla. Sledili so retorični dvoboji, v katerih se je posluževal Starhemberg tako agresivnega in namenoma žaljivega tona, da je zašla njegova politika v kompetenco kazenskih sodišč, že! je nega odmeva v javnosti pa ni našla, ker so je splošno z ne-voljo opažalo, da sc čuti potomec starega aristokratskega rodu že na pol diktatorja, ki ne trpi ugovora. Kancelar Dollfuss je okleval in ni ri-skiral definitivnega prploma z močnim demokratskim krilom svoje stranke. Njena najmočnejša organizacija »Kmetska zveza« se je odločno postavila na »Land-bundovo« stališče proti avstrofašizmu, strankin glavni zbor se je izrekel za ohranitev strank in končno se je še preži dent Miklas v svojem odgovoru socialnim demokratom javno izrekel iz. ustavno podlago in v načelu dopustil možnost oživitve parlamenta. Še večjo pozornost je vzbudil zadnji demonstrativni mee-t.ing Winklerjeve stanovske fronte v Beljaku, na katerem ie VVinkler naznanil javnosti, da je dobil povabilo za vstop v vlado in obenem v vsej formi odklonil vsak fašizem in legitimizem ter proglasil neobhodno nujnost ljudskega zastopstva ob istočasnem avtoritarnem vodi-teljstvu, spremembo ustave v stanovski smeri in, kar je glavno, napovedal je, da je sprava z Nemčijo bližje kakor si marsikdo misli. Istočasno ie dal tudi kancelar Dollfuss na shodu v Amstette-nu razumeti, da ne izključuje pomirje-nja z nemško državo Videti je torej, da je pričakovati važen preokret v Avstriji. Javnost je prepričana, da je poraz Starhemberga in njegovega avstrofašizma neizbežen. Nervozni demanti podkancelarja Feya, ki je govoril o neobveznih razgovorih z Land-bundom glede vstopa v vlado, ni zapustil nobenega bistvenega vtisa, nasprotno pa se je s tihim zadoščenjem vzel na znanje komentar režimskega tiska, da se bn vstop Winklerjeve skupine v vlado izvršil šele po izločitvi neke druge pomembne osebnosti sedanjega kabineta. Če bo pričakovani preokret v avstrijski politiki postal res dejstvo, bi pome- PO POSETU LIT VINO VA V RIMU Mussolini je skušal med drugim pridobiti Rusi jo za pristop k paktu štirih, a ni uspel - Na povratku se bo Litvinov ustavil tudi v Berlinu Rim, 5. decembra d. čeprav je uradni del Litvinovega p-eseta v Rimu že zaključen, posveča ves fašistični tisk še vedno vse svoje prve kolone sestanku Litvinova z Mussolinijem. Danes so listi objavili daljše komentarje o njunih razgovorih, v katerih pa niti ne poizkušajo izraziti kakršnekoli konkretne misli o vsebini razgovorov obeh državnikov. Litvinov je bil opoldne gost ameriškega poslanik3. katerega je obvestil o svojih razgovorih z Mussolinijem V zvezi s sestankom »Tribuna« opozar ja na geografski položaj Italije v sredozemskem bazenu Dobri odnošaji Italije z Rusijo in Turčijo so velikega pomena, ker ji bo v danem primeru omogočen dovoz sirovin in živil s Črnega morja. Zaradi te ga vodi Italija na sredozemskem vzhodu miroljubno politiko. V ostalem bodo rezultati tega razgovora, kakor tudi italijansko ruski pakt. v kratkem pokazali, da je mogoče skleniti nekaj koristnega tudi izven Društva narodov. »Gazzetta del* Popolo« poroča, da so bil: razgovori obeh državnikov zelo uspešni in da je v kratkem pričakovati njihovega dobrodelnega učinka tudi v organizaciji mednarodnega sodelovanja, na drugi strani pa v ojačenie gospodarskih odnošajev med [talijo in Rusijo. Pariz, 5. decembra, d. Francoski tisk soglaša v tem, da je skušal Mussolini pridobiti Litvinova za zbližanje Rusije in Nem- čije, ki naj bi se doseglo s paktom o nenapadanju. Ta pakt naj bi bil več ali manj posnet po italijansko-ruskem paktu, ki je bil sklenjen pred mesecem dni in ki ga nameravajo v kratkem ratificirati. Mussolini je pri tem računal, da bo lahko na ta način sondiral teren za poznejše razširjenje pakta o sodelovanju štirih velesil, tako da bi se mu pridružila še Rusija, ki bi s tem dobila jamstvo, da je z za-pada nihče ne bo napadel Na ta način bi mogla nemoteno razviti svoje politične akcije na Daljnem vzhodu, kjer jo Japonska vedno bolj ograža. Kakor pa sklepa »Temps«, se Litvinov ni dal pregovoriti. Bil je na to pripravljen, še preden je prispel v Rim.. Značilno je, pravi list v svojem poročilu iz Rima, da je prišel Litvinov v Rim sicer na povabilo italijanske vLade, da pa se je kljub temu nastanil v ruskem poslaništvu in mu italijanska vlada ni dala na razpolago posebnih apartma-nov v kakem rimskem hotelu. Edini uspeh rimskih razgovorov je potemtakem ta, da bo v kratkem ratificiran italijansko-ruski pakt o prijateljstvu. Litvinov bo sicer odpotoval nocoj iz Rima in se preko Dunaja, Monakovega in Berlina vrnil v Moskvo, toda ovinek preko Berlina še ne daje vzroka za sklepanje, da bi prišlo do kakega sporazuma giede nadaljnjega razvoja ru-sko-nemških odnošajev. Tudi »Echo de Pariš« izraža mnenje, da je skušal italijanski ministrski predsednik pridobiti Rusijo ©Igarskega kralja V nedeljo posetita bolgarski kralj in kraljica ofi- cislno našo prestolnico Beograd, 5. decembra, v. V nedeljo 10. decembra prispe bolgarski kraljevski par v Beograd, da uradno poseti Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljico Marijo. Kralj Boris in kraljica Ivana prideta v spremstvu ministrskega predsednika Mušanova ter nekaterih drugih odgovornih bolgarskih politikov. V svrho določitve programa za bivanje bolgarskega kraljevskega para v Beogradu se je pripeljal danes iz Sofije v Beograd prvi adjutant kralja Borisa, polkovnik Panev. Bolgarska kraljevska dvojica ostane v Beogradu tri dni in bo sprejeta na naj-svečanejši način. Na dvoru bo v ponedeljek 11. t. m. svečana večerja, ki se je bodo razen Nj. Ve!, kralja in kraljice ter kraljevskih gostov in njunih spremljevalcev udeležili tudi vsi člani kraljevske vlade, predsedništvi Narodne skupščine in senata ter ves diplomatski zbor. Na večerjo bo povabljenih tudi mnogo odličnih predstavnikov našega kulturnega. političnega in gospodarskega življenja. Razmei-je med Bolgarijo in Rumunijo Sofija, 5. decembra. AA. V razgovoru predsednika logarske vlade Nikole Mušanova z rumunskim zunanjim ministrom Titulescom o priliki sestanka bolgarskega kralja Borisa jn rumunskega kralja Karola so sklenili, kakor se je že poročalo, da bosta bolgarska in rumunska vlada izdelali vsaka svoio spomenico, ki bosta služili kot temelj za bodoče razgovore o ureditvi razmerja med Bolgarijo in Rumunijo. Bolgarska vlada je svoio spomenco že izdelala in jo poslala rumunski vladi. Na vprašanje glede vsebine te spomenice, je predsednik vlade Mušanov izjavil: Sromenica vsebuje stališče bo'garske vlade nasproti spornim vprašanjem med Bolgarijo in Rumuniio. o katerih smo se že razeovariali z rumunskim zunanjim ministrom Titulescom. Spomenica zahteva med drng'm tud; amnestim za nekatere nbsoie- nilo to bistveno zbližanje Avstrije in Hitlerjeve Nemčije. Za Dollfussa taka orientacija ne bi pomenila načelne žrtve, saj je znano, da je imela njegova diktatura v prvih početkih izrazito ost le proti levici. Danes tudi nikdo več ne dvomi, da so bila njegova svoječasna pogajanja s Habichtom kliub kategoričnemr demantiju v bistvu realno dejstvo in da je šele kasnejša brezobzirna agresivnost narodnih socialistov vsilila kancelar ji) obrambno borbo proti rjavi fronti. Sprava bi omogočila koncentracijo vseh sil proti starim DoHfussovim sovražnikom, marksistom, ki so mu stregli po poetičnem življenju in ga s svojimi razkritji o hirtenberškem rihotar»ctvu malone strmoglavili preko tarpeiske skale. Obenem pa bi v tem primeru narodni socializem beležil svojo prvo zmago in dosegel važno etapo do končnega »visto-smerjenia«. Kaiti. da bi osebni rezervati mogli trajno obirati zmagoslavni pohod kljukastega križa, kadar bo enkrat zastavil svojo nogo preko sraga vladne palače, to mnre le malokdo verjeti V tem pa leži mednarodni pomen pričakovane nove orientacije v avstrijski notranji politiki. ne Bolgare in je v njej izčrpno obdelano tudj vprašanje bolgarskih imetij v Rumu- n i jI. Pred preosnovo vlade bolgarske Sofija. 5 decembra, g. V političnih krogih zaitrjuiiio. da je zelo verietno. da bo v kratkem rekonstruirana vlada, ker nesoglasij v vladni koaliciji slede zakona za sanacijo agrarnih dolgov še vedno ni bilo mogoča premostiti. Notranji minister Girginov je sicer izjavil, da bo vlada storila vse za ohranitev sedanje koalicije na krmilu, toda zdi se. da se je celo kralj Borie spriiaznil z možnostjo preoenove vlade. Govori se o novi vladni koaliciji, ki bi jo setavljali agrarci. demokrati in LjapČeva skupina Demokrati-českeiga zgovora, ki j? sedaj v opoziciji- Kot bodoči ministrski predsednik se itnenui«* bivši finančni minister nrof. Molov. V političnih krogih pristavljajo, da bo vlada pre-oenovana najbrž šel? no povratku kralja i" Beograda, torej nekako zadnje dni decembra. Angleški odgovor Irski London. 5. decembra, č. Snoči «o Macdo. nald. Thomas. Simon in lord Haileham izdelali angleški odgovor na noto De Valere. Kakor znano, je De Valera v svoii noti vpra«al. kakšno stališče namerava zavzeli Angliia napram samostojni irski republiki Reuteriev urad poroča, da zastopa angleška vlada stališče, da hoee vzdrževati prijatili-ske zveze 9 svobodno irsko državo, ako pa bi se irska nroglasila za neodvisno republiko. bi izgubila vse ugodnosti, ki jih ji njdi orina «edsj še ni gotovo, kako se bo končala debata o f;nančnem načrt" v po slansk' zbo-T-ci, ki se bo sestala v *°trte'-dopoldne. O-iutem^sova vlada se je zna šla v ju k^kor njene pred niče. Proti njej ®o stranke na levic' d<> neosocialistov na desnici pa do ^.mičar ?kega centruma. Odkritje velike za^V v Rusiji London. 5 dec d Dopisnik »U.i lv l'c-legrapha« poroča iz Revala. da ie ru«Ka tajna policija odkrila obsež zaroto Za rotniki so nameravali razstreliti Stalinovo hišo in več važnih vlad.rb ooslopij. Are tirali so okoli 8500 ljudi, med njimi tisoč vladnih uradn;kov vojakov in oficrje Vsi aretfranci so bili člani tajne teroristi* ne družbe, ki je v zadnjih tednih pognala v zrak štiri skladišča municije. za italijansko mednarodno politično tezo glede razorožitve in drugih evropskih vprašanj ter jo tako odvrniti od Francije in njenih prijateljev. Tudi zunanje-pohtič-ni sotrudnik »Echa de Pariš« trdi, da je Mussolini predlagal sovjetskemu zunanjemu komisarju Litvinovu, naj bi se pogodba štirih izpremenila v pogodbo petih s pristopom Rusije. Pogoj za to bi bil seveda, da bi se Rusija približala Nemčiji. »Matin« objavlja slično vest iz Rima in pravi, da stremi italijanska dipiomacua po določitvi novega sistema pogodb. 2e letos se je podrobno govorilo o načrtu nemško-ruske pogodbe, po katerem naj bi Rusija priznala Hitlerjev režim v Nemčiji, kar bi ji bilo istovetno s priznanjem načela efektivne enakopravnosti zanjo. Italijanska diplomacija smatra uresničenje nemško-fran-coskega sporazuma za rešitev razorožitve-nega vprašanja. »Matin« pristavlja, da Mussolini sicer ni prepričal Litvinova, ki pa je vendar sprejel njegove predloge in potuje sedaj v Berlin, da bi proučil položaj. Francosko-nemškim razgovorom in konferencam med Rimom in Moskvo bo sledila torej sedaj izmenjava misli med Nemčijo in Rusijo. Izjava Litvinova Rim, 5. decembra s. Sovjetski zunanji komisar Litvinov je sprejel danes zastopnike tiska, ki jim je orisal značaj svojih razgovorov z Mussolinijem in Suvichem. Domnevo, da je imel njegov sestanek z Mussolinijem posebne namene ali da bi služil ureditvi mednarodnih sporov, je označil kot popolnoma napačno. Moj obisk, je pristavil Litvinov, je samo dokaz mirovnih odnošajev med Italijo in Rusijo, ki jih nočemo niti izpremeniti niti zamenjati z drugačnimi. Srečen sem, ker lahko ugotovim, da v 13 letih dejanskih odnošajev med Italijo in Rusijo ni prišlo do nobenega spora niti drugih nasprotstev. Zato stremimo po nadaljevanju in učrvstitvi že obstoječih prijateljskih odnošajev. Litvinov je tudi poudaril, da sta razpravljala o vseh perečih političnih vprašanjih, nikakor pa ne o italijanskem posredovanju med Rusijo in Nemčijo, ker že obstoje neposredni stiki med obema državama. Rusija nima namena stopiti v DruStvo narodov. Razorožitve-na konferenca je umrla, razorožitev sama pa ne leži v vprašanjih raznih postopkov, temveč temelji na Briandovem - Kelloggo-vem paktu. Na vprašanje novinarjev, ali misli, da bi bila danes vojna mogoča, je Litvinov odgovoril pritrdilno. Litvinov je tudi izjavil, da za svojega bivanja v Rimu ni pršel v stik z Vatikanom, pač pa se je o vprašanju verske svobode v Rusiji razgovarjal z Mussolinijem. Sovjetska vlada ni dovolila ameriškim državljanom posebnih svoboščin v verskih vprašanjih, marveč je samo obnovila neka tere ruske zakone, ki se bodo sedaj izvajali napram vsem, ki žive v Rusiji ne glede na njihovo veroizpoved. Z Mussolinijem je proučil mednarodni položaj in z njim izmenjal misli o svetovnih vprašanjih. Pri tem sta ugotovila, da imata v marsikaterem vprašanju podobna naziranja. Rusija bo zlasti podpirala vsako stremljenje, ki naj okrepi mir. Z Dr. Beneš in Titulescu bosta na sestanku v Košicah razpravljala tudi o vzpostavitvi normalnih odnošajev z Rusijo Praga, 5. decembra, g. »Lidove Noviny« poročajo, da bo zunanji minister dr. Beneš v prihodnjih dneh odpotoval na Slovaško. kjer se bo dne 11. t. m. v Košicah sestal z rumunskim zunanjim ministrom Titulescom. Pri tej priliki bo imel v več slovaških mestih tudi predavanja o češkoslovaški skupnosti z mednarodnega stališča. v ponedeljek ponoči se bo dr. Beneš vrnil v Prago. Bukarešta, 5. decembra, n. O bližnjem sestanku rumunskega zunanjega ministra Titulesca in češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v Košicah poročajo iz poučenih krogov, da se do vršil predvsem zaradi tega, ker se hoče Titulescu informirati o direktnih pogajanjih, ki jih na- merava započeti Nemčija s Poljsko. Nobenega dvoma ni, da bosta oba državnika razpravljala tudi o vprašanju vzpostavitve normalnih odnošajev z Rusijo, ki je postalo aktualno zlasti po sestanku Titulesca z ruskimi državniki v Ankari. Če pride do D^posredih pogajanj z Rusijo, bo v Moskvo odpotoval kot zastopnik Male antante češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Rim, 5. decembra, g. Kakor poroča »La-voro Fascista« iz Moskve, se bodo takoi po povratku Litvinova v Moskvo pričela pogajanja z državami Male antante. Rimski razgovor] so se nanašali tudi na novo ba.-kansko politiko držav Male antante. Veliki dijaški izgredi v Budimpešti Zaradi ponavljajočih se protižidovskih izgredov bodo madžarske univerze brŽKone do konca semestra zaprte Budimpešta, 5. decembra. AA. Univerza in tehnika, ki sta bili zaradi dijaških nemirov šest dn. zaprti, bi morali včeraj nadaljevati delo, toda slušatelji tehnike so izjavili, da nočeio poslušati predavanj, kjer so tudi židovski dijaki, ter so demonstrativno zapustil: poslopje tehnike in krenili proti filozofski fakulteti. Tu so pozvali ostale dijake, naj se solidarizirajo z njimi, kar se je tudi zgod'1-o. Tako se je mnogo slušateljev ostalih fakultet pridružilo demonstrantom. Pozneje se ie več tisoč dijakov zbralo pred osrednjim posiopiem univerze in zahteva.o. naj rektor sprejme njihovo delegacijo. Toda rektor jim ni mogel ustreči, ker ie bjl na nuini konferenci na prosvetnem ministrstvu, kjer so razpravljali o novih ukrepih proti dijakom. Šele močnim oddelkom policije se je posrečiflo razsnati demonstrante, ki so potem v manjših skupinah demonstrirali ro mestu. Popoldne je ve-eia skupina demonstrantov skušala vdreti v pisarno židovske cerkvene občine, kar pa ie policija preprečila. Do ponovnih demonstracij je prišlo nred uredništvom lista »Az Est«. kjer je prav tako morala intervenirati policiia. Tudi na drugih univerzah je prišilo včeraj do nemirov, zlasti v Debreczinu, kie-r demonstranti niso pustili židovskih dijakov na univerzo. Glede na te demonstracije so predavanja na vseh madžarskih visokih šolah zopet ustavljena, in sicer do 7. t m. Obstojj upanje, da se bo v kratkem posrečilo v pogajanjih z dijaki obnoviti red in mir na univerzah. Ce pa do tega ne bi prišlo, bodo univerze ukinile vsa predavanja do konca semestra. Budimpešta, 5. decembra, n. Kakor poroča »Az Est« je prišlo tudi v Szegedinu na vseučilišču do burnih dijaških izgredov. Neki profesor je med predavanjem pozval židovske slušatelje, naj zavzamejo zadnje klopi, zaradi česar so demonstrativno zapustii predavalnico. Deputaciji nacionalističnih dijakov je rektor izjavili, da bo poskrbel, da v prihodnjem semestru ne bo na univerzi nobenega Žida več. Madžarska vlada je sklenila, da bo z vsemi sredstvi preprečila nadaljnje protižidovske demonstracije. Ce bi odredbe ne zalegle, bo dovolila policiji, da vdere na vseučilišča in napravi red. Skupščinski odbor odobril uredbo o javnih delih Beograd. 5. decembra, v. Pri včerajšnji seji skupščinskega odbora za javna dela i«1 imel daljši govor tudi narodni poslanec Ivan Lončar, ki ji stavil svoie pripombe k čl. 13. uredbe o javnih delih ter je predlagal, naj bi finančni minister 30 milijonov Din. ki ;ih predvideva uredba za fond za javna dela. ne plačal iz eventualnih naknadnih kreditov, marveč iz prebitka dohodkov od lav-kov ki so bili uvedeni lani za podpiranje brezposelnih. Ministrski predsednik Srškič ip nato izjavil, da pristan? na odgoditev nadaljnjega obravnavanja čl. 13. uredbe, dokler vlada ne zavzame svojega stališča napram predlog-1 narodnega poslanca. Tudi pri razpravi o čl. 14.. točki 2. se je oglasil narodni poslanec Ivan Lončar k be-in iP izrazil bojazen da bi se mogla ta točka zaradi narmfne stilizaciie krivo razumeti. Zahtev*! ie. n'ti bi ločilec vina na drobno nlačal trošarino ^elp ("daj. ko nastavi =od na pipo. točilpp vina na vdiko pa. ko proda vino direktno konzumentn V vsakem drugem prirn »ni bi bila namreč trgo v-inn z vinom n«i veliko hudo oškodovana. Na nredlo" narodnega ooslanca g. Lončaria je drugi točki čl 14 do la! stavpk: »Točilni pijač na veliko plačajo trošarino pri direkt- ni prodaji vina konzumetu.c Ministrski predsednik Srškič je pristal na ta predioj. nakar ga je tudi odbor soglasno sprejel Popoldne ie skjpščinski odbor nadaliev.nl in zaključil s^oje delo. V glavnem je spr'*-jel vso uredbo, ki ji je dodal le malenkostna sprememb« Delo skupščinskih odborov Beograd, 5. dčcembra. p. Dopoldne se je v predsedništvu vlade nadaljevala konfe-rmca članov večine f;nančn.h odborov Narodne skupščine in senata. Seji so prisostvovali tudi ministrski predsednik dr Milan Sršk č. ministr dr Albert Kramer. Kojič. dr. Djordjevič. dr. Šumenkovič in dr. Jev-tč. Ker se bo konferenca nadaljevala, je nasedanje finančnega odbora odgodeno in b>do prihodnje seje sklicane pismeno. Steograd, 5 decembra p Popoldne se je udcljeva'0 zasedanje skupščinskega od-"TT-d. ki proučuje uredbo o zaščit kmetov. Odbor se podrobno bavi z uredbo ter ob-ra.nava č'en za členom. Med drugmi ie lane« govori' tud; narodm poslanec Iv3r Uiek Kakor vse kare no me! odbor nr,;-rri3nj še tri seje, da zaključi svojo razpra vo. Izid španskih volitev Velika zmaga desnice - Izmed 473 mandatov si Jih je priborila 207, ostale stranke skupno 266 Madrid, 5. decembra. AA. Notranji minister je davi sprejel novinarje m jim sporočil, da bo imela po dosedanjih rezultatih v novem parlamentu desnica 207 sedežev, centrum 167, levica in skrajna levica pa 99, tako da bo štel parlament skupno 473 poslancev. Komentarji desničarskih listov hvali io zmago desnice, levičarski in sredinski listi Ea ugotavljajo, da bo Španija tudi v pri-odnje ostala republika. Uradni rezultati o dodatnih volitvah bodo razglašen: v četrtek, v petek pa bo že otvoritev novega parlamenta. Oblasti so odredile vse potrebne ukrepe, ki so v zvezi s proglasitvijo obsednega 6tanta v vsej državi. Guvernerji posameznih pokrajin so sklepe vlade sporočili prebivalstvu s posebnimi komunikeji. Orožje se oblastem še vedno oddaja. O novih incidentih ne poročajo. Notranji minister je izjavil, da vlada v Madridu ra pokrajini popoln mir. V zvezi s proglasitvijo obsednega »tonja so se ustanovila nujna izredna sodišča, ki bodo laKOj razsojala o zločinih proti so. cialnemu redu. Prvo takšno sodišče je že zasedalo v Madridu; razpravljalo je o de-Liktu nekega urednika ekstremističnega lista, ki je priobčil silen-napad proti vladi. Policija je aretirala odbor, ki je organiziral stavko kavarniških nameščencev. Po zakonu o javnem redu so člani tega odbora odgovorni za nasilna dejanja, ki »o se pripetila prejšnjo noč med stavko. Današnjo številko lista »E1 socialista« ki je glavno glasilo socialistične stranke, je davi policija zaplenila. Barcelona, 5. decembra, s. Generalni guverner Katalonije je prevzel vsa transportna podjetja pod državno kontrolo in obenem napovedal, da bodo vsi delavci, ki bi do 6. zvečer ne zače-li zopet delatj, nadomeščeni z drugimi. Med Parizom in Berlinom Pariz, 3. decembra. Sedanji režim v Nemčiji je načelen nasprotnik vsakega internacionalizma. Po Hitlerjevem naziranju je vsak mternacio-nalizem tudi internacionalizem Društva narodov, nesposoben za reševanje kakršnihkoli večjih problemov in to predvsem zaradi obilice vsestranskih interesov udeležencev samih; velike spore je mogoče uspešno rešiti le z direktnimi pogajanji, brez posredovalcev, ki se zbirajo v mednarodnih ustanovah. Zato je kancelar Hitler že pred izstopom Nemčije iz Društva narodov vabil Francijo na razgovore v dvoje, kjtr bi obe državi direktno reše vali obstoječa nesoglasja. Toda Francija upravičeno ni zaupaia svojemu vzhodnemu sosedu m se je rajše držala ženevske lini je, zlasti še. ker se vprašanja, ki bi jih hotel Hitler urejevati z njo samo, ne tičejo le Francije in Nemčije, tegiveč vseh narodov Evrope. Po izstopu Nemčije iz Društva narodov pa je stopilo vprašanje direktnih razgovorov zopet v ospredje. Da bi pomiril Francijo in da bi postali njeni državniki sprejemljivejši za nemško stališče, je Hitler v svojih službenih izjavah ponovno nagiasil miroljubnost tretjega rajha in slednjič svoje besede podkrepil še s sklenitvijo nenapadalne pogodbe s Poljsko, ki naj bi služila v dokaz, da i« res pripravljen pobotati se z vsemi svojimi sosedi. Taka je bila situacija ob pričetku direktnih razgovorov med Berlinom in Parizom, ki se sicer zaenkrat omejujejo le na otipavanje terena in na obče mtormacije. Hitler se je že razgovarjal s francoskim poslanikom Poncetom in nemški poslanik v Parizu Koester z Boncourjem Vsa evropska politična jav:,ost gleda pozorno proti Parizu in Berlinu, ker se pač dobro zaveda, kako daiekosežne bi bile posledice vsakega francosko-nemškega zbližanja, ki bi bilo najboljše in najsolidnejše jamstvo za mir v Evropi. Francosko-nemški sporn-zum bi vzel Angliji iz rok tehtnico evropskega ravnotežja, z njim bi prenehale spletkarske in obenem zelo nevarne kombinacije italijanske diplomacije, razkrai«-joče delovanje sovjetske propagande in sunki ameriškega imperializma. V Evropi bi nastopila stabilnost, ki bi pomirila tudi male države, katere so upravičeno proti vsakemu mešetarjenju velesil za njihovim hrbtom. Sporazum med Francijo in Nemčijo bi mnogo pripomogel tudi k rešitvi gospodarske, finančne in socialne krize, s katero se dandanes bore evropski narodi, in slednjič bi predstavljal nekako jedrc one panevropske unije, o katen je sanjal Briand. Zal, pa so ti lepi načrti še daleč od ures-ničeja, kajti Nemč;ja in Francija sta si danes kljub direktnim razgovorom mogoče bolj odtujeni nego kdaj poprej. Obe državi pripadata dvema različnima svetoma, dvema različnima civilizacijama, ki si stojita nasproti kot dve negaciji. Ena temelji na spoštovanju individualitete in člove-čanskih pravic, proglašenih v veliki revoluciji, druga na oholem m surovem poveličevanju države in zanikanju vsake osebne svobode Poleg tega obstoja tudi skoro nepremostljiva razlika med francoskim na-ziranjem o »organiziranem miru« »er nemško tezo o »enakopravnosti«. Zato si tudi nikdo ne kme delati izluzij da bi mogli direktni razgovori med Parzom n Berlinom prinesti kake posebne uspehe, kaj late, da bi rodUi rezultate, ki jih nista mogla doseči niti Društvo narodov niti razoroži tvena konferenca. Vrh tega so tudi vloge zelo neenake. Nemčija zahteva vse in ne nudi ničesar. Ona bi rada, da se ji takoj in brez plebiscita vrne Posaarje. da se ji dovoli oboroževanje in da ji dajo svobodne roke ob vzhodni meji. Za vse to pa ne nudi -Nemčija Franciji ničesar, temveč še slej ko prej odbija francoske zahteve o poskusni razorožitveni dobi in odklanja tudi mednarodno kont. Francija je s svoje strani skoro že izčrpala koncesije, ki bi jih lahko dala raj-hu. Sicer se je doslej še vedno pokazalo, da je vsaka nova koncesija nemški tek le še povečala. Niti za predčasno izpraznenje Porenja niti za odpis reparacij ni žela Francija v Nemčiji noberega priznan ia, kaj šele hvaležnosti, ker se pač še vedno ni mogla uživeti v dejstvo, da je bila poražena. V Nemčiji tudi nikdo ni priznal velikodušnosti Francije, ko je zatisnila oči kljub neprestanim nemškim kršenjem ver-sajske pogodbe v vprašanju oboroževanja. Kako bi mogli torej pričakovati, da bi Francija v direktnih razgovorih, kakor pričakujejo Nemci, priznala Nemčiji še pravico do oboroževanja Saj bi se s tem odrekla še oni majhni sigurnosti, kateri ji nudi njena sedanja premoč v oborožitvi. Enakopravnost. ki jo sedaj zahtevajo Nemci in ki jo zadnja dva tedna zagovarjata tudi Macdonald in Henderson, je nedvomno ena največjih m najnevarnejših pasti. Dočim je namreč stremljenje vsega prebivalstva Francije posvečeno le delu, notranji obnovi države in konsolidaciji miru v Evropi, pa nudi Nemčija danes sliko naroda, ki se izživlja v neprestanih vojnih vežbah in vojaškem drilu, vzgaja v oboževanju sile ter ž.vi v trajnem stanju duhovne mobilizacije. Kljub temu se zde ob kolebanju Anglije in dvolični vlogi Italije mogoče danes tudi Parizu direktna pogajanja z Berlinom primernejša kakor konferenca štirih vele-cil. kjer b: se morala Francija boriti ncie z Nemčijo, temveč tudi s svojimi nekdanjimi zavezniki. Franciji je nedvomno miiogo ležeče tudi na tem, da i\emčija enkrat jasno pove, kaj prav za prav hoče. izključeno pa je, da bi kljun svoji miroljubnosti in skrajni konciliantnosti privolila v direktnih podajanjih z Nemčijo v kake odločitve, la bi bil? v nasprotju z določili pakta Društva narodov. To ji imperativno .»alagajo tudi obziri do svoiih zaveznikov. K reorganizaciji Društva narodov London, S. decembra. Ob koncu prošlega tedna so države Male antante napravile skupen diplomatski korak pri angleškem zunanjem ministru Simonu v stvari revizionističnega gibanja, ki je v angleški javnosti zadnje čase zelo napredovalo, dasi se nekoliko nespretno skriva za razglabljanje po potrebi reorganizacije Društva narodov. To razpoloženje angleške javnosti je izrabil bivši predsednik madžarske vlade grof Bethlen, da je s svojimi predavanji v odličnejših londonskih društvih čisto odkrito napadel zlasti češkoslovaško in Rumunijo. Zahteval je, da se Madžarskj vrnejo vse pokrajine, kjer žive Madžari, za nemadžarske narode, bivše podložnike svetoštefanske krone pa je predlagal plebiscit, da se izrečejo za pripadnost k državam Mile antante ali k Madžarski. Slovaško je označil kot ozemlje, ki mora nesporno nazaj pod madžarsko peto, za Erdeljsko pa je bil pripravljen zadovoljiti se z avtonomijo, v kateri bi po švicarskem vzorcu složno živeli Nemci, Rumuni in Madžari. Bethlen je po tem takem pred angleško javnostjo odkrito načel vprašanje revizije meja in kakor kaže v ugodnem trenutku, ko je v Angliji dobil nekako premoč nazor o popravi meja, določenih po raznih mirovnih dogovorih. Samo po sebi se razume, da je madžarski predavatelj dobil tako v češkoslovaškem kakor v rumunskem tisku zaslužen odgovor Njegove izmišljotine so krepko zavrnili slovaški in erdeljski opozicijski poslanci s poudarkom, da se jim kar nič ne toži po nekdanjem madžarskem raju. V tej zvezi je vsekakor omembe vreden argument, ki ga je iznesel bivši predsednik rumunske vlade in erdeljski poslanec Maniu. Dejal je, da Erdeljska ni pripadla Rumu-oiji zaradi določb mirovnih pogodb, mar-več po enodušnem sklepu naroda. Mirovne pogodbe so samo formalna zadeva in ako se taka formalnost kdaj izpremeni, ne more imeti nikakršnih posledic, kajti v tem vprašanju je edina suverena sila volja naroda. Kdor se poganja za formalnosti, tolče v prazno. Ta resni opomin velja seveda tudi glede zahtev, ki jih imajo Madžari do našega in češkoslovaškega ozem lja. Mala antanta si je tudi pridržala pravico, da angleškemu zunanjemu uradu predloži izjavo proti nelojalni agitaciji grofa Bethlen a. Bolj kot ta predavanja, ki so ostala itak omejena na ožji krog ljudi, pa je v londonskih krogih vzbudila pozornost vest o re. organizaciji Društva narodov, ki se ima Izvesti baje v statutih in v vodilnem osobju Generalni tajnik ženevske institucije Ave-nol se mudi zadnje čase na potovanju, da v Rimu in v Londonu, kjer so najjačji nasprotniki sedanjega ustroja Društva naro-dov, zaustavi neprijazno agitacijo. Za svojo pot v Rim je Avenol porabil pogreb Sciaio-je in je imel pri tej priliki daljši razgovor z ducejem. Društvo narodov je zadnje čase predmet ostrih napadov italijanskega časo pisja in vsakdo ve, da so ti napadi naro čeni, kajti širijo se govorice, da bo najvišji fašistični svet v kratkem ostro obsodil delo in metode ženeve. Kolikor je sedaj znano, je dobil Avenol od Mussolinija zagotovila, da Društvo narodov ne bo deležno uradne rimske obsodbe in da v Rimu samo groze, da bi lahko kasneje izkoristili svoje pretnje. Iz vsega pa izhaja, da se v tem italijanskem in nemškem rohnenju proti Društvu narodov skrivajo le napadi na mirovne pogodbe Reorganizacija ženevske institucije bi se morala izvesti le v toliko, da bi omogočila revizijo. Po nekoliko dneh pogajanj v Rimu je Avenol pohitel v London, da tudi tam ukrene vse potrebno. Uradna Anglija stoji trdno za Društvom narodov, javnost sama pa, kakor že rečeno, ni nasprotna raznim revizijam. Ves krik o reorganizaciji je povzročil belgijski delegat v ženevi Bour-quin, ki je pred kratkim podal neko izjavo o potrebi izprememb v pravilih Društva narodov Revizionisti so seveda brž pograbili to priliko, videč, da bi se v sedanjem položaju morda le dal izbiti kak dobiček Toda, čeprav so uradni angleški krogi topM privrženci Društva narodov, se vendar vidi iz nekaterih izjav, vlada ni nenaklonjena reorganizaciji; podoba je celo, kakor da bi bila ravno ona dala pobudo zanjo. Vendar to vprašanje še ni prišlo preko zasebnih izjav neodgovornih činiteljev Vse te razprave se smatrajo samo za poskusne balončke Svet namreč ve, da za reorganizacijo tiči samo želja Po reviziji mirov nih pogodb, zato je vsakomur neprijetna reakcija, ki bi izšla od strani onih držav, katere bi morala revizija predvsem prizadeti. Mnogo članic Društva narodov pa smatra bistveno izpremembo pravil za enakovre-1 no razbitju mednarodne ženevske institucije Zato bo vsak poskus naletel na oster odpor teh držav, od katerih se nekatere *. » .JUOLr-- •. 4. UpA Cm-i m Opmm * pmi 1 h. *m«4»x. im S hudim kašljem je težko delati Težko Vas je razumeti, a poleg tega motite okolico/ zato vzemite po prvih znakih KR ESI VAL Krtini V AL bistveno cenejši, i como njn 32.— no s*pk'en?e5. lahko smatrajo za neposredno ogrožene Vsa zadeva se bo morda razblinila v pra zen alarm, vendar je treba počakati uspeha Avenolovih pogajanj, ki morajo prinesti jasnosti ter razkriti, kakšne namene ima pri tem angleška vlada. Odlikovanja Beograd, 5. decembra, p. Odlikovani so bili: z Jugoslovensko krono 3. stopnje pomočnik prometnega ministra inž. Dobro-slav Ratajac, z Belim orlom 3. stopnje direktor Poštne hranilnice dr Milorad Ne-delikovič, z Belim orlom 5. stopnje višji svetniki v prometnem mnistrstvu in višji uradniki direkcij pošt, telegrafov in telefonov Milan Juračič, inž. Ernest Lavren-čič, Djordje Mrličevič, Pavel Babič, dr. Janko Tavzes, z Jugoslovensko krono 4. stopnje, direktor pošte in telegrafa v Zagrebu Rudolf Rupec, z Jugoslovensko krono 5. stopnje višji svetniki pri poštnih direkcijah dr. Franjo Janžekovič, dr. Josip Lebar, dr. Anton Vagaja, Miroslav Matjašič in dr. Ivan Lamut, direktor podružnice Poštne hranilnice dr. VL JimiT Vidmar, insnektor dr. Bogdan Kurbu«;. et-niki Josip štok, Anton Suhač, inž. Klav-dij Kotal, Matej Kune, upravniki pošte Jakob Kobe, Ivan Cof, Franjo Irgolič, Anton Klemenčič, Anton Boc, Karel Pšenič-nik, Jakob Koch, Peter Kovač in glavni upravnik prom<*+a pri Poštni hranilnici 2e-lim'r Se"elj, z redom sv. Save 5. stopnje višji svetn;k poštne direkcije Ntkola Za-glav, svetniki Ivan Majnarič, dr. Ivan Ki-rigin in dr. Via dim :r Vipave, višja ista-va Dinko Albert in Edo Pičman, upravni uradni' ; Ivan Lutkarc, Friderik Butar, Franjo Jurman, Gavro Komenič in Ernest Ferjančič. tehn;ki Josip Bratina, Miroslav Urbanec, Milan Len ^ssi in Aleksander Ben-da, uradniki Milko Badaj, Ciril Žužek, Emil Pejčič, Simon Mrniak. Josio Randina. Gabrijel Sfiligoj, Peter Cerer, Franjo Bru-mec, Cvetko Kolbe in Ivan Go-ečan, z zlato svet ..jo za redno službovanje r "na tehnika Ivan Saden in Franjo Kranjec, arhivski uradniki Alojzij Toni. Franjo Gre-gec in Anton Munit'5 ter rvan;čniki Franio Po^ačar. Maks Bizjak, Ivan M:všek, Ne-deMko Keršovan in Franjo Vrhovnik, s srebrno svetinjo ra redno sluv,x>vanjr zva-ničniki Avgust Hladnik, Feliks Kumbald »n Franio Goja. Beograd, 5. decembra AA. Odlikovani so z redom sv. Save 4. stopnje tehniški višji svetnik banske uprave v Ljubljani Alojzij Hočevar, z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje višji tehniški pristav Danske uprave v Ljubljani Vladimir Knez, z redom sv. Save 5. stopnje praktični tehnik na tehniškem oddelku banske uprave v Llubljani Franc Jerin. Iz zdravniške službe Beograd. 5 decembra AA. Imenovan je za primarija splošne državne bolnice v Ljubljani v 5 skupini dr. Alojz Kunst. šef zavoda za rontgenologijo. Kongres za poHj^nje raka Beograd, 5. decembra p. Glavna skupščina zveze za pobijanje raka je napovedana za 10. decembra dopoldne v Beogradu. Umor zdravnika Beograd, 5. decembra p. V bližini Poža-revca so nsšl* davi v mlaki krvi znanega zdravniki, dr. Stanoja Milivojeviča, ki ga je neznan napadalec ubil s sekiro. Na svetovnem prvenstvu v table tenisu snio že - med zjsdnimii Pariz, 5. decembra. A A. V mednarodnih tekmah v tahle-tenisu ie Jugoslavija vče-rai padla na 6 mesto ter ie skunaj s Francijo Na prvih mestih so še zmerom Litvi, Madžarska. Češkoslovaška. Avstrija :n Poliska. (Kakor smo nisal? že v včerajSnii številki. je naša table-ten'ška reprezentanca v Parzu sestavljena de'oma tudi iz slabših noči tako da n: čudno, če so nas že prva srečanla potonila v oz*die Odgovorni faktorji bi morsl za takšne nastope v Ino zemstvu poslat' res najboljše, kar imamo, ker s »<*m ne trni samo u«'ed našega šport ne^a de'a in razm-1'1'1. temveč tudi prestiž naroda in države. Op. ur.) Katastrofalni viharji Ob grški obali in na črnem morju so silni viharji povzročili velika opustošenja ter onemogočili vsako plovbo Atene, 5. decembra, g. Jugovzhodne dele Evrope, posebno pa predele okoli Črnega morja je zadela v zadnjih dnevih strašna elementarna katastrofa, ki je zahtevala mnogo človeških žrtev in povzročila milijonsko škodo. Nad grško morsko obalo so divjali hudi viharji, ki so povzročili velika opustošenja. Številni motorni čolni in ribiške ladje so se potopili, pri čemer je mnogo ljudi utonilo. Števila žrtev za sedaj ni bilo mogoče ugotoviti uiti približno. Neki potni-Ski parnik je zavozil na sipino, oceanski rarnjk »Ed^on« pa je vihar v pirejske-m pristanišču odtrgal od sidra, pri čemer je bilo poškodovanih več drugih parnikov Vihar, kakršnega sploh ne pomnijo, divja trenutno na Črnem moriu, kjer je parniški promet popolnoma ustavljen. Komisija za morsko ož.no je razobesiila signal za silo in opozorila vse parnike, da je uvoz v Črno morje zvezan z največjo nevarnostjo. Doslej pogrešajo nad sto motornih čolnov stvarna škoda pa gre v milijone. Sofija, 5. decembra, g. Val mraza na Balkanu je povzročil po teh krajih padec temperature, kakor ga ne pomnijo že več let Tako vlada po vsej Bolgariji izredno oster mraz in je v njenih severnih delih tempe- ratura radSa kar na 23 stopinj Celzija, V bolgarski Makedoniji so se pojavila ogromna krdela volkov in so povzročila med živino veliko škodo. Na Črnem morju je ustavljena vsa bolgarska plovba. V Varni in Burgasu siprejemajo neprestano brezžične klice na pomoč, ki jih pošiljajo ladje Sofija, 5. decembra, p. Zaradi hudega mraza je več ljudi zmrznilo. Davi so našli mrtvega tudi glavnega urednika tukajšnje »Zarje« Kalčeva. Bukarešta, 5. decembra, p. V spodnjem Podunavju divjajo silni viharji Promet na Dunavu je zelo oviran. Valovi, ki so se dvigali do 3 m visoko, so onemogočili skoraj vso plovbo. Potniški parnik »Citatea Alba« je prispel v Brailo s šesturno zamudo. Za izkrcanje potnikov so rabili cele tri ure. Potniški parnik »Turga« je izgubil krmilo. Na pomoč mu je prihitela ladja »Cerna voda«, ki ga je s silno težavo pripeljala v bližnje pristanišče. V bližini rumunske obale je bil poškodovan nemški parnik »Bi-skaya«. Budimpešta, 5. decembra. AA. V Budimpešti je temperatura padla na 14 stopinj pod ničlo, iz notranjosti pa poročajo ce!o o 22 stopinjah pod ničlo. 291 poneverba v Zvezi nabavljalnih zadrug Bivši upravnik zveze je pripovedoval o poslovanju in o knjigovodji, Id je imel močne za seboj — »Ne morem vsega povedati, da ne padem v ogenj« Beograd, 5. decembra. Drjgi dan razprave proti bivšemu blagajniku Buliču in glavnemu knjigovodji Markoviču pri Zvezi uradniških nabavljalnih zadrug je bil tudi zelo zanimiv zaradi izjav, ki jih je podal bivši upravnik zveze g. Vladimir Vujnovič. Po izjavah, ki so jih podali strokovnjaki, ki so pregledali knjige in poslovne spise, imata obtoženca na vesti točno dvesto in eno poneverbo. Razprava se še vedno trudi, da bi ugotovila koliko odgovornosti zaradi teh pons-verb odpade na bivšega blagajnika Bulica, koliko na bivšega šeja knjigovodstva Mar-koviča in koliko na oba skupaj. Tudi izp> vedi važne priče — bivšega upravnika potrjujejo, da Markovič ne more biti tako nedolžen, kakor se dela, ali pa da je imel bivši blagajnik Bulič prav, ko je v svoji pritožbi navedel, kako ga je Markovič med prvo razpravo nagovarjal, naj prevzame vse na sebe, ker bo on že poskrbel, da se mu ne bo hudo godilo. Bivši upravnik Zveze, ki je sedaj inšpektor ministrstva za poljedelstvo, je pripovedoval, da mu je Bulič po razkritju prvih poneverb dejal, kako ga peče vest ter mu pri tem tudi zaupal, da se bodo odkrile ?e večje stvari. Bivši upravnik meni, da je Bulič kot blagajnik sprejemal denar, razne dokumente pa uničeval. Bulič mu je že od začetka zatrjeval, da Markovič kot knjigovodja vse ve in da je od njega dobil velik del denarja, ki manjka v blagajni. De nar sta rabila oba, zlasti pa Markovič, zdravila toplo, bratsko. Spored družabnega večera je bil dolg. A ni šlo tfrugače. Govorniki so hoteli slavljencu Izreči čim polnejšo mero zahvale, ljubezni, spoštovanja. Zlasti je poštni direktor dr. Janko Tavzes v skrbno in lepo oblikovanem govoru opisal vse Ganglovo delo v - ji, o njej in za njo. Bivši prosvetni šef Stanko Bevk je prav neposredno obeleži avljenčeve osebne vrline, ljubljanski in dr. Puc pa je v prisrčnem, mestoma ,ega em govoru častil Idrijo. Kako je ▼ odmev zagrmel aplavz, ko je župan izrekal f-o j o vero v pravično odločitev v bodočnost: Zelo toplo je bil sprejet tudi po-r čira v mladine, ki ga je krepko, zanosno iz-:-egovoril Lade Božič. Zelo učinkovito m užitka poino m> »e fdrijčani pokazali tudi z umetniško stranjo Svojeia sporeda: občinstvo je hvaležno adilo z odobravanjem samospeve gdč. lojeve in Lenke Lapajnetove (ob kla-ju je fino spremljal dr. Švara), Valo p-atina je krepko recitiral tri Ganglove r-.esmi, oktet Ljubljanskega Zvona je pod odstvom D. Matu!a prav lepo zapel tri ''relovčeve, — a slednjič ne smemo v gardi ■cih umetnikov prezreti Nikolaja Pir-i . on je ustvaril kip idrijskega rudarje bil ta večer poklonjen slavljencu (glej sliko!). V širokem, krasnem govoru se je E. Gangl zahvalil vsem za počastitev. Živo je obujal spomine na svoja idrijska leta — in ko je le naznačil željo, da bi se za njegovo sedemdesetletnico znašli v Idriji, »o zasijali vsi obrazi ln je grmelo po dvorani od ploskanja in vzklikanja. Bilo j j seveda na idrijskem večeru poskrbljeno tudi za zabavo. Prelovčeva mnogo obetajoča potomca gdč. \/ojka in 10-letni Zorko sta se postavila ^ svojim lastnim jazzbandom, Valo Bratina in Tone Kos pa sta se po idrijsko sijajno učila italijanščine. In žlikrofi so prišli na vrsto v številnih izvodih. Lepo je bilo. Če prej ne, vsaj ob letu naj se Idrijčani spet sestanejo, da bomo Ljubljančani z njimi praznovali rudarsko zaščitnico sv. Barbaro. Na Jadranu je bilo letos preko 150.000 gostov SpUt, 5. decembra. Dasi je letos precej časa vreme kvarilo prijetna jadranska letovišča, se je vendarle pozneje promet na jadranski obali od Sušaka do Budve tako sijajno razvil, da je letošnja bilanca tujskega prometa n? našem Jadranu zelo zadovoljiva. Računa se. da je obiskalo jadranska letovišča in tu li druge obmorske kraje, ki še niso urejeni za obiske večjega števila tujcev, preko 150 tisoč gostov, od katerih beležijo hoteli, gostilne in privatna prenočišča preko 700 tisoč nočnin. Veliko število gostov je precej enakomerno razdeljeno na gornji, srednji in južni Jadran, tako da imajo od tujcev približno enake koristi savska, primorska in zetcka banovina. Če računamo, da je vsak tujec porabil povprečno po 500 Din, je naše Primorje dobilo od tujskega prometa okrog 75 milijonov dinarjev. Turizem, ki je od 1. 1931. slabel, je letos spet oživel ter se zelo približal stanju leta 1930., ko je bil tujski promet v Primorju na višku. Značilno je tudi to, da je letos obiskalo naš Jadran mnogo gostov iz Švice in Holandske, ki so bili v prejšnjih letih le redki. Ob Jadranu so bivale po več dni tudi večje izletniške skupine iz raznih evropskih držav in iz Amerike. Nas najboljši poznavalec starin Kamnik, 5. decembra. Z letošnjim Miklavžem praznuje svojo 701etnico g. Josip Niko Sadnikar, veterinarski inšpektor v pokoju., naš največji strokovnjak na področju umetnostne Obrti ln starinoslovja ter zaslužni kamniški javni delavec. Jubilant se je rodil v Ljubljani v hiSi znanega p as tuja Sadnikar ja v šent-peterskem predmestju. Na Dunaju je diplomiral za živinozdravnika, nato pa je po kratkem službovanju v Črnomlju in Radovljici nastopil že pred 45 leti službo v Danes velika premiera senzacijonalnega vele-filma drzne špijonke BRIGITA HELM ČASTI Dejanje se vrši v naši neposredni bližini za časa svetovne vojne. REZERVIRAJTE VSTOPNICE! PREDPRODAJA OD 11. DO V2 13. URE Predstave ob 4., VA in 9V*. Nov Paramountov zvočni žurnal in Micky-mlška. Teleton 21-24. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24. Ali potreb Kamniku, kjer je deloval do svoje upokojitve 1. 1926. V Kamniku in v vsem okraju si je pridobil največje spoštovanje, posebno ga naše kmečko ljudstvo spoštuje kot svojega velikega dobrotnika in svetovalca. Ze doma je g. Sadnikar vzljubil umetnostno obrt in narodno umetnost ter se z velikim idealizmom posvetil študiju narodne zgodovine. V kamniškem okraju je imel dovolj prilike spoznati, kako propadajo in se izgubljajo na kmetih lepi izdelki naše narodne umetnosti in obrti. Z velikimi denarnimi žrtvami je združil v svoji zbirki te umetnine in jih rešil propada, na svojih študijskih potovanjih po inozemstvu pa se je z neumornim študiranjem n proučevanjem muzejev povzpel na mesto našega najboljšega poznavalca starin in največjega strokovnjaka v poznavanju izdelkov umetnostne obrti. V Kamniku si je g. vet. insp. Sadnikar z najfinejzšim okusom uredil v svojem domu zbirko, ki slovi kot kamniški muzej. Izbral si je za družico go. Štefko iz ugledne družine kamniškega poštarja g. Novaka. Z veliko požrtvovalnostjo se je g. Sadnikar posvetil delovanju v Narodni čitalnici. Nepozabne bodo ostale njegove priredbe živih slik ob raznih svečanih prilikah, zlasti ob predvajanju »Pesmi o zvonu« in živa slika na Medvedovi proslavi »Slava pesniku«. Po odhodu ustanovitelja kamniškega Salonskega orkestra, skladatelja Viktorja Parme je postal g. Sadnikar njegov požrtvovalni in delavni predsednik. L. 1903. ga je imenovala Čitalnica za svojega častnega člana. — Zaslužnemu javnemu :m kulturnemu delavcu naše iskrene častitke! Pri lenivosti črevesa, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« gren-cica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Izdelki naših čipkaric v Helsinkih na Finskem Te dni je odposlal državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani Trgovskemu muzeju v Beograd kolekcijo najlenših čipkarskih del za razstavo v Helsinkih (Helsingfors). Zbirka vsebuje krasne komade v starobenečanski in bruseljski tehniki, vendar vse po domačih originalnih načrtih, tako da bodo gotovo dosegli najlepši uspeh. Letos je dosegel zavod najlepše uspehe v Nemčiji s svojimi izdelki in ni čudno, da segajo slednjič tudi domačini po domačih stvareh, ki > dokazano lepše, bolj trpežne in cenejše od tujih. Priporočali bi pa gospodom arhitektom, da se začenjajo zanimati za domača dela, ki se dajo prav dobro uporabiti za moderna stanovanja, ker se lahko prilagode tudi najmodernejšim načrtom. Opažamo namreč, da se ravno v pogledu zaves, pregrinjal in preprog še vedno preveč importira iz tujine, dasi se vse to lahko izdeluje doma. kakor je v ostalem to že podčrtal Jutrov članek pod zaglavjem: »Domačemu delu svobodno pot!« Iz ogromnega narodnega zaklada se lahko črpa še marsikaj in ni nobena potreba, da bi se kopirale tuje stvari, ki nikakor ne spadajo v naš milje. — Razveseljivo je, da so se vendar nekateri arhitekti lotili tudi tega vprašanja in uspeli, kar naj bo pobuda tudi ostalim. Pojačenje nacionalizma se opaža splošno, naj bi se torej opazilo tudi pri notranji arhitekturi. Hijena na pokopališču pri Sv. Križu Ljubljana, 5. decembra Davi so uslužbenci pokopališke uprave pri Sv. Križu opazili, da je v predelu, kjer pokopavajo v bolnici umrle, odkopan gTob in iz njega odnešena tri trupla, dveh otrok in odraslega moškega. Poleg odkopanega groba so našli lopato, kramp in dva metra. dolgo lestev, kakršno običajno rabijo grobarji pri izkopavanju grobov. Vse to orodje je bilo popolnoma novo in je očividno bilo kupljeno prav za ta namen. Noč od ponedeljka na toreK je bila precej mrzla, saj je že pomrzovalo in je bila ruša trda, tako da se je moral ropar truditi, preden je odkopal grob. Vsa tri trupla so bila v dveh krstah, ki Jih je neznani ugrabitelj pustil v zemlji. Nihče tudi ni v teku dneva ali večera na pokopališču opazil kretati se kakega sumljivega moža, ki bi nosil s seboj orodje in te pomoči? Pokličite mene! Najrajši pridem na veliko pos-pravilo, zakaj takrat lahko najbolje pokažem, kaj vse zrno* rem. Les in kovino,' železo.. • emajl, aluminij in kamen — vse to očistim lepo, kar se da, ne da bi kaj trpelo pri tem f Zakaj glejte - jaz ne odpras-kam nesnage. Jaz jo najprej razkrojim . . . šele potem jo odpravim! To pa zmore samo fi>\Wn > na p«; Io 1- K ČISTILKAVIM ČISTI VSE f lestvo. Na pokopališče ae je bržkone vtihotapil v mraku ali ponoči, da je mogel nemoteno razkopavati grob. Za skrtmilcem grobov ima policija že sled, ki obeta voditi do uspeha. Nekako pred šestimi tedni se je pojavil v bolnici mož visoke postave, močan, oblečen po meščansko. Predstavil se je s hrvatsko govorico za Pirca. S seboj je nosil nove lopato, ki jo je v pisarni postavil za vrata in vprašal, kje je pokopan njegov brat, ki je baje umrl v ljubljanski bolnici. V tjomicl so pregledali vse knjige in niso našli zabeleženega nobenega mrliča z imenom Pire. Naslednjega dne Je neznanec zopet prišel v bolnico in se predstavil z drugim imenom. Zatrjeval je, da mora na vsak način najti grob svojega brata, ker ga mora prepeljati v Zagreb. Seveda mu niso mogli ustreči, čeprav je mož že nekaj dni zaporedoma nadlegoval osobje v bolnišnici. Kakor povedo v pokopališki upravi, Je bil misteriozni moški tudi tam in izpraše-val za grobom svojega brata. Pregledali so vse knjige, pa niso našli nobenega Pirca, ki bi ga pokopali zadnje mesece. Povedali so mu, da je bila zadnje čase pokopana le neka ženska takega imena, in so mu tudi naznačili kraj, Kjer je njen grob. Tudi tu je pripovedoval, da prihaja iz Novega Sada in da mora truplo svojega brata nujno prepeljati v Zagreb. Prav poleg groba Plrčeve pa Je skruni-lec odkopal grob, iz katerega Je uplenil trupla, ki so bila pokopana nekako pred mesecem dni. Policija je zaplenila orodje, da dožene, kje in kdaj je bilo kupljeno, da tako čim prej izsledi tega nenavadnega pustolovca, ki je po vseh znakih duševno bolan. Policijska uprava prosi, da Ji tisti, kdor Je zgoraj navedeno orodje v zadnjih dneh komu prodal, to takoj javi, da se na tak način dobijo podatki o storilcu. V ostalem policija ne dvomi, da br, zagonetnega moža čim prej izsledila. Povsem nov rekord v drobni pisavi Maribor, 4. decembra. Znani mariborski športnik in sokolski delavec diplomirani tehnik g. Franc Rak je dosegel nov rekord v drobni pisavi, ki mu ga najbrž zlepa ne bo kdo prevzel. Na navadno dopisnico je napisal 1'8 slovenskih narodnih pesmi v 328 vrstah z 21.967 besedami odnosno z 92.461 črkami. Višina črk je do dve desetinki milimetra. V prvi polovici dopisnice sta po dve vrstici v enem milimetru širine in z 250 črkami dolžine, v drugi polovici pa tri vrstice v enem milimetru in do 330 črk v dolžini. Povprečno je torej 285 črk in 67 besed v eni vrsti. Rak je pisal 58 ur. Delal je tri mesece, in to samo pri najboljši dnevni svetlobi, pis~l pa je s prostim očesom brez očal in brez povečevalnega stekla s peresom, katerega konica je brušena na eno desetinko milimetra. Zdaj se pripravlja neki Ketiš iz Maribora, da bo potolkel tudi ta rekord in trdi, da bo spravil 120.000 črk na dopisnico. G. Rak se bo pa ponovno lotil drobne besede in je mnenja, da bo na navadno dopisnico spravil 130.000 črk. KULTURNI PREGLED Verdijev „Requiem" , Ljubljana, 5 decembra. Snoči je izvajala Glasbena Matica v nabito polni unionski dvorani grandiozno delo giganta italijanske glasbe, Verdija. Korpus, ki je podal to umetnino, je bil sestavljen iz opernega orkestra, Orkestralnega društva Glasbene Matice in konservatorij-skega orkestra: zbor je tvoril pevski zbor Glasbene Matice, solisti so bili ga. Zlata Gjungjenac-Gavella, ga. Franja Bernot-Golobova ter gg. Svetozer Banovec in Julij Betetto. Vse je vodil ravnatelj opere, g. Mirko Polič. Dirigent, sobsti, zbor in orkester jamčijo že po svojih imenih, da je bila izvedba na višku, kakor ga dopuščajo naše razmere, in sicer v tehničnem in v prednašalnem smislu. Glavna zasluga gre seveda dirigentu, ki je do podrobnosti izdelala! in izpilil skladbo v zboru, orkestru in pri solistih. -Veliki lovorjev venec, ki ga je bil prejel, je bil zaslužen, saj je Matica z Requiemom znova dokazala, da je v njegovih rokah še vedno tisti edini zbor, ki more pri nas izvajati dela takih dimenzij. Delo samo je čudovito. Kakor vedno, se je Verdiju tudi v tem delu posrečilo sintetizirati vse vrline svojega naroda v blesteč umotvor. Pristni Verdi, ki ne zataji nikjer svoje melodioznosti; tu pa jo ožarja s posebnim bleskom verske zamaknjenosti. Njegov odnos do Boga je dramatičen, oseben. Rekel bi, da se ga sicer boji, toda se tika z njim, mu je blizu. Vse odlike Verdijevega tako osebnega, samoniklega sloga so spojene v tem delu. Svobodomiselni, s cerkvijo vedno v opreki stoječi Verdi je zložil Requiem iz svoje notranje religioznosti, ki je sovražna vsakemu dogmatizmu. Dne 3. junija 1873 (ne 1874., kakor je javljala programna knjižica), mu je ob Manzonijevem grobu dozorel sklep, da počasti spomin moža, ki ga "je spoštoval do oboževanja: delo je dozorevalo s presenetljivo naglico Cskladateli ie bil takrat star že 60 let) in 22. maja 1874. je bilo vprvič izvajano v cerkvi sv. Marka v Milanu, takoj nato pa v gledališču »La Scala«, kier je bilo sprejeto z nepopisnim navdušenjem ter so morali skoraj vsako točko ponavljati. Pariz je to črno mašo takoj posnel in izvajal v »Opera co-mique«, odtod pa je šla po vsem svetu. Ponekod je vzbujala občudovanje, zlasti v romanskih deželah, kjer je poslušalec bolj individualist: drugod zaprepaščenje, predvsem v Nemčiji, kjer so izpostavljali dramatičnost in človečnost dela. Danes že priznava vsakdo, da je tudi v tem requi-emu duh Bacha, Mozarta, Beethovna, le osvetljen s tipičnim, nacionalnim žarom rase, pa vendar samonikel in oseben, izjava moža, čigar duh ni klonil pred nikomur. Naši solisti so tvorili kvartet, kakor ga že dolgo nismo čuli. Tenkosiušna ga. Ga-vella-Gjungjenac je briljirala z vzorno čisto intonacijo v legah, ki so za pevko vsekakor naporne; pastozni alt ge. Golob-Ber-notove je prišel osobito v globokih legah do krasne barve; g. Banovec, ki je tako rekoč vskočil za obolelega g. Gostiča, se je izkazal kot oratorijski koncertni pevec velikega okusa, in g. Betetto je slednjič podal svojo osebno kreacijo, kot smo od njega že vedno vajeni, z dovršeno tehniko, velikim glasom in poglobljeno interpretacijo. Orkester je bil voljan, v dramatičnih trenutkih (in teh ima Verdi kot pol-nokrven človek hvala bogu dosti!) pretresljiv: zbor odličen in docela kos nalogi. Nečistost intonacije v trobilih pri »Tuba mi-rum« je pokvarila veličastnost trenutka, ki je morda edinstven: toda to je nepredvidljiva nesreča. V celotnosti je bilo izvajanje vseskoz na višku. Tudi razsvetljava je bila preudarno odmerjena ter je pripomogla k globljemu dojemanju dela. Profanacija pa je bila programna knjižica. Ze ob priliki neke slične oratorijske izvedbe sem na tem mestu protestiral zoper slog, stališče in način, ki ga uporablja anonimni sestavljatelj toli priporočanih programnih zvezkov. Ne le, da so napisani v jeclja vi m pogreši j'vi slovenščini: odkloniti jih moramo tudi z muzikalnega vi- Dva v grob, dva v ječo Ljubljana, 5. decembra. Mali sonat Je obsodil dva mlada fanta zaradi uboja na strožje kazni. Prvi je bU obsojen na tri leta in šest mesecev robije samski delavec Karol Pfeifer, ker je lani 5. decembra na Javorniku pri Jesenicah z nožem zaklal delavca Franceta Mavriča. Prerezal mu je žilo odvodnico m srce ter je bil Mavrič na mestu mrtev. Pfeifer se je zagovarjal s silobranom, češ, da mu je poprej Mavrič v gostilni grozil: »Jaz to danes zakoljem.« Sodbo je sprejel in prosil senat za dovoljenje, da sme že po 2 dneh priti v ljubljansko jetnišnico. Nato se je končala še razprava proti po-sestnikovemu sinu Joži L. iz Štepanje vasi, ki je lami 28. avgusta po glavi smrtno udaril slikarskega pomočnika Jožeta Jagra. Januarja je bilo najprej obtoženih troje fantov samo zaradi tepeža. Rezultat takratne razprave je bil, da je sodnik - poedinec zadevo odstopil malemu senatu zaradi uboja. Jože L. je bil danes obsojen na 1 leto in 6 mesecev robije ter v plačilo odškodnine Jagrovi materi 2756 Din. Branilec je proti sodbi prijavil nriziv in revizijo. Aretacija nevarnega zločinca Novo mesto, 4. decembra V pretekli noči se je orožnikom posrečilo ujeti v Selih-Sumberku 341etnega vla-čugarja Rudolfa Janežiča iz Lok pri Trbovljah. Janežič se je bil svoj čas zatekel k ciganski rodbini Hudorovičev, s katero je živel že par let in se vlačil z njo izkraja v kraj. Pri ciganih se je seznanil s 251 etn :> Angelino Hudorovičevo, ki mu je stala zvesto ob strani pri vseh njegovih zločinih do njegove aretacije. Drznemu vlačugarju dolgo niso mogli priti na sled. Leta 1931. se je prvič culo njegovo ime, ko je 30. avgusta ustrelil z vojaško karabinko posestnika Mihaela Petroviča, doma nekje iz savske banovine. Tudi ta je imel za priležnico eno izmed Hudorovičevih deklet, po imenu Marijo. Zločin je bil izvršen v prisotnosti več ciganov Hudorovičeve rodbine, v gozdu ob vasi Pri cerkvi v občini Struge. Po zločinu je Janežič pobegnil s svojo Angelino pred orožniki in postal strah vse Suhe krajine. Zagrešil je veliko tatvin, vlomov in ropov. Osumljen pa je tudi več požigov. Z ljubico se je znal tako spretno skrivati, da ju niso mogli dobiti v roke. Ko je v petek prišla orožniška patrulja iz Dobrniča v Sela-Šumberk, je v neki hiši slučajno naletela na Janežiča. Imeli so ravno koline, na katere je bilo povabljenih več sosedov in med njimi se je znašel tudi Janežič. Orožniki, ki Janežiča niso poznali, so zahtevali od njega, naj se legitimira. Ker ni imel nobenih listin, pač pa vojaški samokres in karabinko, se je po kratkem zasliševanju vdal in povedal, da je tisti Janežič, ki ga že toliko časa iščejo. Janežiča in njegovo zvesto spremljevalko so oddali v zapore novomeškega sodišča. dika. Iz njih veje sapa priporočanja, ki je primerna za »Tivar-odela«, ne pa za edinstvene umotvore. Vsak stavek se pričenja z zatrdilom, da je »ta stavek najmogočnejši, najveličastnejši, najlepši in kar je še takih superlativov. Ne vem, komu naj služi to spakedralo: za laika nima pomena, ker se obnaša ponekod preveč mu-zikalno, in končno laik težko zasledi »drzno modulacijo«, »Prestavljenje iz dura v mol«, »najvišji a-dur akord« itd. Glasbenik pa iz trditev »eden najlepših solokvar-tetov, kar si jih moremo le misliti«, »to je pristno petje najlepših melodij« in »ličnih ne bo prodrl v bistvo skladbe, te je slučajno sam ne bi razumel in občutil. Ta razlaga ni ne muzikalna, ne poetična, temveč le osladno domača, ker ji ne more uspeti, da bi približala poslušalca skladatelju (za to je mnogo prepovršna in nepremišljena), temveč le trešči skladatelia iz Olimpa in ga skuša »poljuditi«. Poleg tega pa izziva smeh na mestih, kjer je najmanj umesten. Vzemimo klasični stavek: »Solistov konec je izredno prisrčen« (nemški torej: Das Ende des Solisten ist ausseror-dentlich herzlich). Ali pa: »Poslušalcu se zdi. kakor da bi ob golih telesih švigali kvišku plameni, drugi pa zopet nanje sika-li«. Kdo so ti »drugi«? In znkaj sikaio zopet, t. j. ponovno? In slednjič, na koga si-kajo? Morda na plamene, ali pa na »gola telesa«. zakaj morajo biti ta telesa gola in kako pride poslušalec prav do predstave golih teles? Malo več okusa, prosim, znanja, in predvsem, spoštovanja do umet- nin te veličine. Slednjič pa: zakaj anonimno? Morda zaradi avtoritativnosti? L. M. S. Pregljevo novela »Gospoda Matije ntdnji gost« je priobčil v prevodu T. Potokar i a najnovejši zvezek »Srpskega književnega glasnika«. Prevajalec je ob priliki Pregljeve petdesetletnice prispeval tudi kratko skico njesoveea življenja in dela. Cankarjev »Kralj na Betajnovi« v beograjski drami. Beograjsko gledališče je vendarle izpolnilo svojo dolgoletno obljubo in je pred dnevi uprizorilo prvo delo iz slovenske dramatske literature. Cankarjevega *Kralia na Betamovi«. Uprizoritev je v režiji Jos. Kulundžiča dosegla leu uspeh. Ob tej priliki se srbska kritika vrača k problemu: Cankar kot dramatik, kr sta o njean pisala poleg domačih kritikov Italijan Barto-lomeo Calvi in Ceh Rajmund Habrina. O »Kralju na Betajnovi« piše v najnovejši številki »Srpskega ltniiževn^ga glasnika« dr. Kosta M. L ikovič Kritik eodi. da »Kralj na Betainovi« po svoji idejni vsebini ni v^č sodoben. ker danes n? gospoduje nad ljudmi močan poedinec. marveč poedinec ječi pod močnim pritiskom države in družbe. Tudi kompozicija i p produkt drugačnega časa, kaže začetnišfce slabosti in sledove tujih vplivov. Arhitektura je dokaj primitivna, nekateri odrski efekti so naivni in stari, intriga nas spominja davnih kriminalnih povesti. dogajanja na slovenski vasi _ dobiva ozrarie Ibsenovega sveita itd. Poglavitni motivi Cankarjeve drame so toni mržnje in V NEDELJO 10. T. M. PRVIKRAT NOVI ROMAN »JUTRA« NAPETA, BLEŠČEČE PRIPOVEDOVANA ZGODBA IZ VIŠIN IN PREPADOV MEDNARODNEGA SVETA. BERITE NAŠ NOVI ROMAN! NAROČITE „JUTRO"! > o mu če vesti ♦ Odlikovani so: z redom Jugoslovenske krone 4. dr. Vilko Pfeifer, načelnik splošnega oddelka banske uprave dravske banovine, in dr. Fran Goršič, Inšpektor notranjega ministrstva; z redom sv. Save 4. dr. Alojzij Gregorin, sreski načelnik logaškega sreza, Viktor Kokalj, policijski svetnik v LJubljani; z redom Jugoslovenske krone 5. Stevan Krajnovič, komisar obmejne in železniške policije v Mariboru, in dr. Tina čuš, sreski načelnik krškega sreza; z redom sv. Save 5. Jernej Božič, višji finančni tajnik banske uprave dravske banovine, Fran Jaki, pomožni tajnik sreske uprave Maribor levi breg, Anton Krajšek, sreski podnačelnik v Novem mestu, dr. Josip Orožim, sreski podnačelnik v Laškem; z redom Jugoslovenske krone 5. pa Franc Suša, uradnik banske uprave dravske banovine. Pri vseh vrstah boleči migreo«, n«vr»!gi}e, rerme, iLvftmh in mec-•truAlnih težkoč deluje naglo ALGOCRATINE Izdeluje B. LANCOSMB, PARIZ. Dobiva k v vseh lekarnah. Ogl. peg. pod br. 19.876 od 30. oktobm 19SS. ♦ Odvetniška zbornica v Ljubljani bo imela v soboto 9. t. m. ob pol 18. v dvorani 79. v justični palači Izredni občni zbor * dnevnim redom: uredba o zaščiti kmeta in sprememba davčnih zakonov. ♦ Sestanek veterinarjev. V nedeljo 10. t. m. ob pol 10. bo v prostorih štrukljeve restavracije v LJubljani 4. četrtletni sestanek dravske sekcije Jug. veterinarskega udruženja z naslednjim dnevnim redom: Otvoritev sestanka in čitanje zapisnika zadnjega četrtletnega sestanka; predavanje g. dr. Vebleta o therapiji raznih bolezni v veterinarski medicini; poročila odbora; likvidacija veterinarske razstave; slučajnosti; ob 14. demonstracije po dogovoru k točki 2. programa v mestni klavnici. ♦ Božične počitnice na srednjih šolah. Iz krogov staršev srednješolskih otrok smo prejeli: Sliši se, da se nameravajo letoš-nje božične počitnice tako razdeliti, da Jih bodo srednješolski zavodi obhajali v dveh obrokih, t. j. posebej za katoliški in posebej za pravoslavni božič. Ali se ne zdi to negospodarsko in neumestno za vse? Saj Je mnogo otrok, ki si zaradi te nerodne razdelitve ne bodo mogli privoščiti obiska roditeljev, kajti kdo se bo dvakrat vozil na kratke počitnice? Kdo zmore dvakratne stroške v današnjih razmerah? Starši na bodo morali trpeti stroške za Drehrano tudi za tiste dni, ki so jih doslej gosDodi-nje odbile otrokom. Ali ne bi bilo umestnej-še, da se odhajajo božične počitnice kakor doslej nepretrgano? Naj odločilni činitelj) dobro premislijo to, preden izdajo odredbo, ki bo gmotno oškodovala vse, državo, roditelje srednješolcev in otroke. ♦ Novj župnik v Solčavi. Iz Maribora nam poročajo: Spomladi je umrl v Solčavi Sirom Slovenije znani župnik Miloš Smid, ki jt- bi] nad 40 let dušni pastir v tem gorskem kraju. Za župnika v Solčavi je sedaj imenoval škofijski ordinarijat v Mariboru g. Frana A r k a., ondotnega provi-zorjc. VLASTA BURIAN II stoik' BOMBA SMEHA! T zvočnem kinu Ideal Predstave ob 4., 7. in 9%. n ♦ Premestitev bamovlnskega zdravnika. G. dr. Josip A r h, banovinski zdravnik na Ljubnem v Savinjski dolini, je premeščen v Stari trg pri Črnomlju. • Kako se uveljavlja zima v raznih pokrajinah. V Beogradu Je zapadel prvi sneg v nedeljo, potem pa Je nastopila močna košava. V Vojvodini je nastopil pravi zimski mraz v 48 urah. Ladje na Dunavu so šev prometu ter hitijo, da bi čimprej od-premile vse tovore ter se oskrbele z zadostno kurjavo. Posebno ostra zima je zavladala po vsej Bosanski Krajini. Temperatura je nenadoma padla na 11 stopinj pod ničlo. _ Na čakoru silno sneži, a se z velikimi napori še vedno vzdržuje avtomobilski promet na progi Andrijevica-Peč. če snežni meteži ne prenehajo, bo zetska banovina spet odrezana od Meto-hije, od koder dobiva poleg sočivja še velik del živeža. Močno sneži tudi po Sandžaku in južno-srbskih gorah. — Okrog Ogulina že nekaj dni močno sneži. Deževno vreme se je preko noči prevrglo v ostro zimo, kar bo povzročilo veliko škodo pri drevju. Tudi v okolici Nove Gra_ diške je zelo mrzlo — do 12 stopinj pod ničlo in Psunj-gora je zasnežena kakor sredi zime. V Karlovcu je 'brez prestanka močno snežilo tri dni. Temperatura v mestu je minus 12, v okolici pa celo minus 19. _ Sava in*Una sta še vedno nenavadno visoki, nad Jasenovcem je Sava celo 8 metrov nad normalo, njen pritok Strug pa je poplavil Mokro polje 20 km daleč do Stare Gradiške. * Smrt ugledne slovenske matere. Pred 19 dnevi je v Stražišču pri Kranju umrl g. Jakob Bajželj, ki ga je poznala in cenila vsa gorenjska javnost V žalovanju za njim se je včeraj popoldne preseJihi v večnost njegova mati gospa Apoloniia Bajžljeva, kj je dos&gla čestito starost 83 let. Vzorno, blago mamico bodo jutri ob pol 16. položili k večnemu počitku. Sinu prof. Ivanu Bajžflju. bivšemu načelniku Sokola KJ, in vsemu uglednemu sorodstvu jzrekamo odkritosrčno sožalje! • Narodna knjižnica ln čitalnica v Zagrebu, Gunduličeva ul. 29, priredi da ies društveni sestanek s predavanjem g. vse-učiliškega prof. dr. Grge Novaka o začetkih današnje civilizacije. Začetek predavanja bo ob 9. zvečer. Gosti dobrodošli. • čebelarska podružnica za Savinjsko dolino priredi svoj občni zbor na praznik 8 t. m. ob 2. popoldne v šoli v Grižah. čebelarji, udeležite se ga v obilnem številu Pobirala se bo tudi članarina za 1. 1934. — ♦ Sejem v Metliki. Letošnji miklavžev-ski sejem v Metliki bo v torek 12. t. m. ln ne kakor je pomotoma v razglasih natiskano, 13. t. m. ♦ Lastnike starih geografskih kart prosi uprava ljubljanskega velesejma, da se Ji blagohotno javijo. V okviru 15. ljubljanskega velesejma od 30. maja do 10. junija se bo namreč priredila velika kartografska razstava in so lastniki starih kart na-prošeni za dobrohotno sodelovanje. ♦ Beda naSlh Izseljencev v Južni Ameriki. »Naša riječ«, ki izhaja v Antofogasti piše o veliki bedi naših izseljencev v Juž ni Ameriki ter prosi, naj bi se omogočila repatriacija večjemu Številu izseljencev v Jugoslavijo. Naše ministrstvo socialne politike Je izdalo 13 brezplačnih vozovnic za povratek v domovino, 4 pa za polovično ceno. Teh olajšav so se revni izseljenci že poslužlli in jih še veliko večje število čaka, da bi se Jim tudi brezplačno ali pa vsaj po znatno znižanih cenah omogočila vrnitev v domovino. • Svojcem nažih delavcev v Belgiji. Po belgijskem zakonu o zavarovanju delavcev imajo starši samskega delavca, ki se ponesreči na delu, pravico do odškodnine samo, če dokažejo, da jim je sin pošiljal denar od svojega zaslužka. V nobenem primeru se ni posrečilo iznoslovati staršem na delu smrt- no ponesrečenega delavca odškodnine, ker ni90 mogli doprinesti potrebnih dokazov, da jim js sin pošiljal denar. Tako so propadli že težki tisočaki, ki bi jih bili sicer dobili naši revni ljudje. Žene in starši naših izseljencev v Belgiji naj torej v lastnem inieresu hranijo vsa potrdila o denarnih pošiljkah iz Belgije, da jih bodo imeli po potrebi pri rokah. • Nafta vre v vodnjake po Liki. Da bi odpomogll velikemu pomanjkanju pitne vode v Liki, so začeli po mnogih vaseh s pomočjo banske uprave v jeseni kopati vodnjake in cisterne. Največ cistern so izkopali po vaseh Doljnega Polja, kjer so si premožnejši kmetje tudi sami že pred leti uredili napajališča za živino ter izkopali globoke vodnjake. V vse te vodnjake pa je začela sedaj vdirati motna in mastna tekočina, da vode tudi živina noče piti. To je nafta, ki se gotovo nahaja pod zemljo v velikih količinah. Nafta je, kakor pripovedujejo kmetje, že prejšnja leta baš pred zimo vdarila v studence in bi bilo treba čimprej odkriti ln Izkoristiti njene izvore. * Uletova koča na Peci. Na Peci je zapadlo preko meter snega in bo zaradi tega Uletova koča na Mali Peci začasno oskrbovana vsako soboto in nedeljo, in vsak rrazniik Ln na dneve pred prazniki. Od 8. t m. dalje pa stalno vsak dan. Avstrjjska koča pri Kniipsu je vso zimo odiprta in je zaradi tega priložnost smučanja preko vse Pece. Večje skupine turistov, oziroma smučarjev naj po možnosti prijavijo svoj poset že poprej pri podružnici SPD »Ptoj« v Mežici. ♦ Utrjevanje Je smoter skrbne telesne nege. Nekaj kapljic francoskega vinskega žganja Diana nas osveži zlasti v veliki vročini ali pa pri oslabelosti po kaki bolezni. Slabo razviti bledi deci mnogo pomaga otiranje telesa z Diano pred počitkom. ♦ 50 letnica, že od nekdaj priznana znamka kreme za čevlje »šmolpasta« (reg. zaščitna znamka »Schmollpasta«) slavi letos 50 letnico svojega obstoja. Ta redek Jubilej lahko slave samo taki izdelki, ki so si pridobil popolno zaupanje konsumentov in trgovcev, torej izdelki, ki so se jim najbolj priljubili. »šmolpasta« si je to zaupanje pridobila z vedno enako, odlično kakovostjo blaga, ki je obenem najboljše sredstvo za konserviranje usnja, ter z re-elnim poslovanjem in si je znala to zaupanje tudi ohraniti. V teku 5 desetletij Je bila »šmolpasta« nagrajena v Parizu, Rimu, Dunaju, Budimpešti, Atenah, Osijeku itd itd. z vsemi 25 najvišjimi odlikovanji (zlatimi In srebrnimi kolajnami), s čimer je bila ta znamka deležna takorekoč mednarodnega priznanja, »šmolpasta« se Izdeluje v Mariboru, v kemično-tehnični tvornici »Unio« družba, to je manjše podjetje, si pa je,v vsej Jugoslaviji na najboljšem glasu in je jugoslovenski industriji prav gotovo le v čast ♦ Glede včerajšnjega poziva Drogerlje Gregorlč v zadevi namernega razširjanja pravilne rešitve nagradne križanke sem naslednjega mišljenja, ki je v pravnem ozl-ru edino pravilno: v nedeljski številki z dne 25. XI 1933. objavljena izjava o križanki Je obvezna le za nagradne konkurente, ki prevzamejo to obveznost s svojim podpisom Nikakor pa ne more biti obvezna za vse one, ki stojijo izven natečaja in ki niso prevzeli nobene pismene obveze. Zaradi tega ne morejo oni nikakor prevzeti katerihkoli pravnih posledic iz naslova neupravičenega širjenja nagrajene križanke. _Eden za več. ♦ Obledele obleke oarva v različnih barvah In plislra tovarna JOS REICH. BBBBBEBBBBBBBB I Zvočni kino Dvor i ■ Telefon 27-30. B--® | Zmaga pravice | jEz Ali Je res, da Je pravica v ro- ».j II k ah močnejšega? Is Ii Ne — ne in ne! Ii E8 Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer. H g Cene najnižje 2, 4, 6 in 8 Din. £3 Mar ali nemir označuje živčno stanje človeka. Današnji način življenja rodi na žalost nemir in nervoznoat, zato je treba temu priti v okom. Ovomaltine vam bo pomagala. Ona ne jači samo mišic in živcev, temveč nas napravi odporne zoper današnji način življenja, ki ugonablja živce. Ovomaltine povečava veselje do dela ln voljo do življenja. SE PRODAJA POVSOD. Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grencica najboljše olajšanje. Iz Ljubljane U_G. ban dr. Drago Marušlč Jutri ne bo sprejemal strank, ker bo službeno zadržan. u_ Pogreb podpolkovnika Ivana Kra- maršiča. Včeraj ob 15.30 se je vršil pogreb upokojenega podpolkovnika g. ivana Kra-maršiča, ki ga je poklicala iz življenja bela žena v nedelio zvečer. Pokojnika je dva dneva prej zadela kap, ki Ji je slednjič podlegel. Blagega moža, ki je imel v mestu nebroj prijateljev, ki 6o ga vsi spoštovali zaradi jeklenega značaja ln vedrega duha so spremili na njegovi zadnji poti bivši vojaški tovariši, več aktivnih oficirjev in vojaštvo z godbo. V sprevodu, ki Je krenil izpred hiše žalosti na MIšičevi cesti 21., na pokopališče k Sv. Križu pa je bilo tudi mnogo ostalega občinstva. Blagemu pokojniku bodi žemljica lahka-! u_ Nov grob. Na Zrinjskega cesti je umrla gospa Marija Likarjev a, učiteljeva vdova. Pogreb bo jutri ob pol 16. Pokojni blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u_ Sv. Miklavž za revne otroke. Mnogo posla Je imel Miklavž snoči, ko so ga tauo željno pričakovali naši malčki. Preoi^o-žen je bil z delom, z razdelitvijo daril, tako da ni mogel opraviti vsega svojega posla. Mnogo je takih, ki jih še ni mogel posetiti. Zaradi tega je sklenil, da se br, na praznik v petek še enkrat vrnil me.l nas zemljane ter v slaščičarni Novotn/ ca Gosposvetski cesti 2 sprejel ln obdaroval 100 revnih otrok. Pokazal bo, da ljubi tuli najrevnejše med revnimi. Mamice prosi mo, da pripeljejo v petek med 2. n 4 aro popoldne v slaščičarno Novotny samo res revne otroke, ki doma niso bili obdarovani. u_ Verdijev Requlem se bo ponovil v ponedeljek 11. decembra v celotnem obsegu v unionski dvorani. Pripominjamo pa, da so cene za drugo Izvedbo nekoliko znižane, zato, da se omogoči poset tudi najširšim plastem prebivalstva in se da tako prilika slišati delo, ki je veličastno in učinkovito. Vstopnice bodo v predprodajl od četrtka dalje v knjigarni Glasbene Matice. FOTO - APARATI v škatlicah za puder! T!? u_ Zagrebški kvartet, snan tirom cele Evrope, obišče 13. L m. Ljubljano in izvaja koncert s kvarteti skladateljev: Mane Jar-novič, Jakov Gotovac, Beethoven in Jos Suk. Koncert bo umetniški dogodek prve vrste. Zagrebški kvartet se odlikuje po popolni tehniki in nenavadno plastični io Jas ni interpretaciji ter izredni toplini igre Koncert bo v dvorani kina »Dvor« kot 41. Slogin komorni večer. Vstopnice prodaja Matična knjigarna in trafika Pugelj na Miklošičevi cesti. u— Prijateljski sestanek taborskega okrožja JNS bo v četrtek ob 20. v vrtnem salonu gostilne pri Mencingerju na šmar-tlnski cesti. G. Stanko Virant, predsednik Novinarskega udruženja nam bo predava, o svojih vtlskih s potovanja preko Bolga rije in po novi Turčiji. Vabimo člane krajevnih organizacij tega okrožja (sodnega, kolodvorskega, šentpeterskega, vodmatske-ga), da se sestanka številno udeleže. u_ Ponovno opozorilo občinstvu. Mestno načelstvo razglaša, da je Franč'škan-ska ulica radi gradnje kanala za vozni promet, kakor tudi za blcikliste in pešce zaprta. Po tej ulici Je za časa gradnje dovoljena hoja le onem/u občinstvu, ki sta nuje v tej ulici ali pa občinstvu, ki ima opravka v trgovskih lokalih. Ulica je zelo ozka in Je Izogibanje pešcem otežkočeno ln nevarno. Izrecno se občinstvo opozarja, da pasira zaprto ulico na lastno odgovornost in mestno načelstvo ter podjetnik no odgovarjata za morebitne nesreče p--Šcev u_ O morju v slovenski literaturi bo predaval književnik g. Albert Širok r četrtek 7. t. m. ob 20. v kemijski predavalnici na realki (Vegova ulica). Prijatelji iskreno vabljeni. Društvo »Tabor«. bridkosti. V tem delu socialnega pesimizma ni življenjskih liprvt. V duhu dekadence fin de si^clea prihajajo do najvidnejšega izraza zgolj negativne človeške sile... V delj se kaže dvoie različnih stilov: realni in papirnati. Po bistvu in obliki je torej »Kralj na Betajnovi« drama minulega časa. Toda umetniško delo nima po tridesetih letih v tem svoje 9labe stiani. marveč čas, ki nas loči od njega. samo jačie poudarja njegove dobre lastnosti. Tako sodi o Cankarjevi drami beograjski kritik. Nova številka »Proteja«. Pravkar je izšla druga številka ilustriranega časopisa za poljudno prirodoznanstvo »Proteus«, ki ga izdaja v redakciji dr. Pavla Grošlja Prirodo-znaneka sekcija Mjzeiskega društva. Na uvodnem mestu je objavljen članek Lava č e r m e 1 j a »Ali se more krasti elektrika?« Dr. Božo Škerlj razpravlja v daljšem prispevku o vprašanju »Kakšen je bil pračlovek« (s 4 slikami). Pavel Grošelj je zastopan z dališim člankom »Človek. ki ie muziciral z žuželko« (z 2 slikama). Tu zanimivo poroča o izsledkih našega rojaka biologa Resna, znanega Droučevalca murnov in njihove »sodbe«. E. P a j n i č piše o flori Šarplanine. Med književnimi novostmi ocenjuje J- H. knjigo Ivana Djaje »Od života do civilizacije«- Med drobnimi vestmi beležke o Painleveu. o padanju rojstev v \Temčiji. o večni luči in druge. ljubitelji astronomije pa najdejo navodila za opazo- vanje neba v mesecu decembru. Pogovori in odgovori zaključujejo številko. — »Proteus« je kot naš edini popularno - prirodoslovni mesečnik vreden vsega priporočila. Pregled jugoslovenske pravne literature. V Letopisu primerjalnega prava in zakonodajnih študij (Annuario di Dirito Compara-to e di Studi Legislativi), ki ga izdaja »Isti-tuto di Studi Legislativi« v Rimu ter kot ponatis je pravkar izšel bibliografski pregled jugoslovenske pravne literature za leto 1930. z naslovom »Raesesna di letieratura gijridica jugoslava«. Avtor tega pregleda, aipelaciiski sodnik in priv. docent v Ljubljani dr. Rudolf Sajovic objavlja že nekaj časa v omenjenem znanstvenem zborniku bibliografske preglede te vrste, seznanjajoč tuj znanstveni svet s pravno znanostjo v naši državi. Pri pomembnejših spisih podaja avtor kratko in jedrnato njih resumž. Katere knjige najbolj čitafo feški intelektualci? Brnske »Lidove Noviny« prirejat« vsako leto med češkoslovaškimi intelektualci anketo z vprašanjem: Katero najlepšo in najzanimivejšo knjigo ste letos čitali? I o Dot sta se Izvršili dve anketi: prva med izbranimi intelektualci, katerih odgovori podpisani, druga med anonimnimi čitatelji. V prvi anketi so dobili največ glasov li-le avtorji: Tvaii OlbrecM za svoj novi roman »Nikola S iha|«. F Peroutka za knjigo političnih esejev in člankov »Graditev držav?«, L. Fe»uchtenwanger za roman »Uspeh«, T. G. Masaryk za knjigo »Pot demokracije«, Celine za roman »Pot v globine noči«, K. Capek za roman »Hordubak, J- Kopta za ro:nan »Adolf čaka na 9mrt«, Jaroslav Kvapll za knjigo spominom »O čem verni«, F. X. Salda za svojo revijo »Zapisnik«. Melville za roman »Bel kit«. V anketi čitateljev eo med prvimi: L. Feuchtenwanger, T. G. Masarvk, Ivam Olbrecht, Munthe, K. Capek. Celine, K. Kraus (»Zadnji dnevi človeštva«), F, Pe-routka, Jag Herben, K. Fadlada. Vrsitni red kaže razmerje nud glasovi. Mnogi politično zainteresirani čitatfilji eo se izjavili tudi za spis Jana Hajšmana »Mafija v razmahu-:. Nobelov lavreat Ivan Bunin je postal iz manj znanega rjskega pisatelja evetovno-slavna osebnost, ki o nji pišejo vsi literarni listi. Dne 26. novembra je priredila ruska kolonija v Parizu odlično uspeli večer v čast Ivana Bunina. Prirejen ie bil v gledališči na Champs Elys6es ob navzočnosti slavljen-ca in vseh v Parizu živečih ruskih pisateljev in intelektualcev ter mnogih odličnih Francozov V imenu francoskih pisateljev je govori! Jerome Tharaud. Njegov govor ni bil samo poveličevanje Bunina. marveč tudi zanimiva izjava o vplivu ruske literature na francosko. Odkar je Melchior de Vogiie' s svoio knjigo o rjskem romanu odkril Francozom prej neznani svet ruske pripovedne umetnosti, se ie v francoski literaturi mar sikaj izpremenilo, je deial Tharaud. Kje ie pri nas pisatelj, je izjavil nadalje, ki ne bi bil v mejah svojih moči in svojega oku6a pod vplivom ruskih pisateljev? Po tem velikem priznanju je Tharaud podrobneje povedal, kaj so prinesli Francozom Tolstoj, Dostojevskij in Turgenjev, omenil pa je tudi pesniško veličino Puškina. Govoreč o Bjni-nu. se je Tharaud zavzel za njegov vzor literarno - umetniškega ustvarjanja: za čisto uetvarianje ne glede na ideje in tendence, na moralo in nemoralo. Ob koncu je poudaril. da so ruski pribežniki lahko po pravici ponosni, da eo švedski akademiki izbrali v njihovih vrstah Nobelovega lavreata. — S tem v zvezi pa nai kronistično zabeležimo še to-le: Naiodličnejši češki poznavalec ruske književnosti, profesor Karlove univerze Jiri Hordk je glede B mina drugega mnenja Priznava mu pač umetniški pomen, ©odi pa. da Bunin ni izoral nobene nove brazde v ruski literaturi, marveč hodi po brazdah svoiih predhodnikov Puškina. Tolstega. Tur-genjeva in Čehova ter nadaliuje njihovo umetnost. Ce bi šlo zgolj za literarni pomen, bi bil po Horakovem mneniu Maksim Gor kij boli upravičen do tega svetovnega literarnega odlikovanja, ker je Gorkij naznačil nova pota v ruski literaturi in slovstveno oplodil celo vnsto mladih pisateljev. čitafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" I u_ Smučanje po tivolskih parkih In po-tih. Mestno načelstvo opozarja smučarje jn njihove roditelje na razglas, katerega je izdala uprava policije, da je smučanje in sankanje v tivolskih parkih in po potih strogo prepovedano, re.zaa na dovoljenem travniku. Za posledice prekoračenja omenjenega razglasa bo vsak sam odgovoren. u_ Congorilla je edinstveni film o življenju divjih živali v osrčju divje Afrike. Primeren je za vse, tudi za one, ki jim je do smeha in zabave. Zato skrbi trop opic in ptic. ZKD nam pokaže ta film Jutri ob pol 15. u_ življenje ali smrt. Naše ozemlje je bilo med vojno z Italijo polno najdrznejših vohunov. Njihovo delovanje se Je raztezalo na vso soško fronto. Glavna oporišča so bi-sa Videm, Trst in Postojna. Centrala njihovega delovanja za zaledje sta bila Ljubljana in Dunaj. V Postojni je kar mrgolelo vohunov, a Avstrijci niso držali tok križem. Vsa važnejša mesta so bila pod nadzorstvom vohunov. Razvoj in delovanje neke take vohunske organizacije nam kaže senzacionalni film »Na polju časti«. Film se je imenovaj tudi »žene v plamenih«, kajti tudi tu igra žena glavno vlogo. Predvaja ga Elitni kino Matica. u— Predavanje v društvu »Pravnik«. Jutri ob 18. predava v justični palači, dvorana št. 79 g. univ. prof. dr. Alfred šerko o travmatični nevrozi. _ Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se tega zanimivega predavanja v čim večjem številu udeleže. — Odbor. u_ O življenju rastlin Je minulo sreuo predava! v okrilju podružnice SVD na univerzi naš znani botanik prof. Fran Ka-pus, ki Je nadvse popularno in vsakem i razumljivo opisal, kaj rastline rabijo za svojo prehrano. To svoje poučno in zanimivo predavanje bo pa drevi ob 19. nadaljeval v predavalnici mineraloškega Instituta na univerzi, kjer bo govoril še o drugih zanimivostih življenja rastlin. Vstopnine ni. u_ Razstava plinskih štedilnikov In aparatov. Mestna plinarna Je otvorila v prehodu palače Viktorije stalno razstavo plinskih štedilnikov ln aplratov ter obenem tudi posvetovalnico, kjer prejmejo gospodinje in gospodinjske pomočnice brezplačno vsa pojasnila glede pravilne rabe plina v gospodinjstvu. V tem lokalu se bodo prirejale poskusne kuhe in pa večerni tečaji da se čim večji krog gospodinj priuči ln privadi ekonomični potrošnji plina. Plinarna ho priredila vsak teden v popoldanskih urah poskusno kuho, na katero vabimo že sedaj vse interesent-ke Ker Je pa prostor omejen, si mora vsaka gospodinja oziroma gospodinjska pomočnica rezervirati brezplačen prostor. Dan in čas teh prireditev bo vedno označen v izložbi lokala. Ker smo ta lokal otvorili z namenom da damo odjemalkam plina vsa potrebna pojasnila glede varčne porabe plina in pravilnega ravnanja s plinskimi aparati, vabimo vse gospodinje in gospodinjske pomočnice, da se z vsemi vprašanji obračajo na naš personal, ki je uslužben v novootvorjenem lokalu. u_ K družabnemu večeru »Krke« pri Mikllču. »Krkini« večeri so znani kot naj-prijetnejši in kot najbolj številno obiskani. Družabni večer »Krke« v četrtek 7. t. m. ob 8 zvečer pri Mikliču pa bo še prav posebno prijeten, ker je spored nenavadne pester. Ker se obeta velika udeležba, si pravočasno oskrbite sedeže. Vstop vsakomur prost! Brez vstopnine! FOTO - APARATI v škatlicah za puder! ?!? u_ Ellse Bock iz Berlina v LJubljani, Znamenite kozmetične preparate Šlise Bockove 6e je posrečilo pridobiti za Ljub« Ijano Kančevl drogeriji v nebotičniku in Židovski ulici. Ker pa je poraba teh individualna, naj se blagovolijo cenjene dame obrniti s svojimi željami na navedeni znani domači tvrdki, ki sta edino avtorlzirani od 'berlinske centrale za prodajo teh preparatov. u_ Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi (ne v četrtek) ob 20. vaja vsega zbora. u— Iz krajevne organizacije JNS za Poljane. Drevi od 20. ure dalje bo redno keg-Ijane v korist božičnice na kurjenem kegljišču Turkove gostilne v Streliški ulici št. 22. Somišljeniki vabljeni. u— Električna ura pred kolodvorom. Na večkratna javna vprašanja odgovarja tvrdka Jugoslovenska Siemens, da električna ura pred kolodvorom ni priključena, ker še ni dospel za preureditev potrebni vodotesni material, ki ie naročen v inozemstvu. u_ Jadranašll Jutri bo v društveni čitalnici ob 20. članski sestanek. Ker ao na dnevnem redu zelo važne zadeve je udeležba za vse člane obvezna! u_ Plesna vaja JNAD Jadrana bo Jutri v dvorani Trgovskega doma. Vodi g. Jen-ko. Igra »Ronny« jazz. Prijatelji plesa najvljudneje vabljeni. Začetek točno ob 20 url. u— »Ciciban« v unionski dvorani bo v nedeljo 10. t. m. ob 4. popoldne. Vstopnice so v predprodaji v Delavski zbornici. (Strokovna komisija), Miklošičeva cesta 22a, L nadstropje, desno od 3 do 20 Din. Služba občinskega sluge združena s službo organista v Litiji, se razpisuje. Plača po dogovoru. — Kolkovane prošnje, katerim je priložiti domovnico in izpričevalo orglarske šole, je vlagati pri županstvu Litija do 15. decembra t. 1. Prednost Ima godec na pihala. 12356 Županstvo Litija. Tel. 33-87 ..^OLSKi Sreda ob pol 7. ln po! 9^ četrtek ob pol 7. in pol 9. Marlena Dietrich v filmski umetnini po Sudermancvem delu Visoka pesem Dopolnilo nalnovejši zvočni tednik. Pride premijera »CARJEV A D-ITTANT« Vlasta Burian. CEJS6. i tlO, 8. 6,3-.^ £>1N LOVCI, POZOR! 4. predavanje bo v četrtek, dne 7. decembra ob V2II. v restavraciji na glavnem kolodvoru. u_ Izredni občni zbor »Vzajemne pomoči«, reg pom. blag. v LJubljani se bo vršil 17. t m ob 10. dopoldne v dvoran! hotela Metropol na Masarykovl cest!. Podporna zadruga državnih policij, sklh nameščencev in upokojencev dravske banovine priredi dne 6. Januarja 1S34. v prostorih hotela Union pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Maru-siča obič&jno letno dobrodelno prireditev. Ker gre čisti dobiček t«; prireditve v dobrodelne namene, Ee prosi cenj. občinstvo za dobrohotno naklonjenost, zakar se v na*>rcj zahvaljuje odt>or u_. Vlomilec odnesel za 20.000 Din plena. Te dni je bil izvržen v stanovanje gostilničarja Ivana Lasana na Vodnikovi cesti 17. drzen vlom. Izvršen je bil podnevi, ko so docia-ji zaposleni v gostilni. Neznanec je prebrskal celo stanovanje tn 'ztak-nil predal, kjer so se nahajale razne dragocenosti Odnesel je dve moški zlati uri. štiri ženske zlate ure, več zlatih moških in ženskih verižic, kravatnih igel iu pa <;krog J 000 Din gotovine. S!rjpne škode je napravil okrog 20.000 Din. u__Vlom v poitni urad. Viški pcatni urad so včeraj ponoči posetili cezr.ani vlomilci. Na rleiu sta bila najbr2e dva, da .le nrv; stražil zunaj, dočim je drugi »plezal v notranjost skozi straniščno okno. Odnesel je železno rečno blagajuo, v kateri je bilo okrog 400 Din gotovine in pa za okrog 2000 Din različnih znamk. Varnostni organi so si takoj zjutraj ogledali poštni lokal. SMUČARJI! Posetite Dom na Krvavcu! Smuka sijajna! Vožnja do Kamnika 8 Din. — Oskrba Doma prvovrstna po nizki ceni. u_ Slednjič ae je le ujel. Iz skladišča tvrilke Triumph-auto na Celovški cesti je že mesece kraidl neznan človek razne avtomobilske dele, odnašal drago orodje ln različne predmete, škoda je dosegla visoke tisoče. Storilca m zasledovali na vse pre-tege, toda zaman. Še e zdaj so po poizveJ-V.ah prišli na sled nekemu MIlanu B., pri katerem so našli več v skladišču ukradenih predmetov, obenem pa ugotovili tudi kje povsod Je take predmete prodajal. Po zaslišanju so aretiranca oddali sodiJču. u_ Politična pravda. Pred malim senatom je včeraj zagovarjal bivši župan v Nevljah pri Kamniku in bivši oblastni po-glanec Naude Novak, zaradi obtožbe po Cl-3 in 4 zakona o zaščiti javne varnosti In reda r državi, češ da se je od 1932. najprej norčeval iz režima in države, ter da je govoril in širi! razne vesti o samostojni Sloveniji, da je dr. Korošec sklenil pakt z Mttssolinljeia in slično. Razprava je bila preložena. Iz Sdja c — Ra^tie v o slik slovenskih umetnikov, ki jc bila otv-orjtnu v nedeljo ob 11. v mali dvorani Celjskega doma, si je v ponedeljek ob 11. ogledalo tudi učiteljstvo iz celjskega okrpja pod vodstvjm g. prof. dr. Š:;lanca. Razstava bo odprta do vštetega ponedeljka 11. t. m. vsaik dan od 9. ao IS. Na r-izstavi, ki je zelo zanimiva m pestra- jC zastopanih 21 slovenskih umetnikov s «7 deli. e— Poziv v pevski zadev;. Dne 19. novembra 1885. je na uan godu bivše cesarice MUza bete pelo v kapucinski cerkvi v Celju 40 slu venskih dijakov proti volji nemškega proicmorskega zbora cesarsko himno v slovenskem, namesto v nemškem jeziku. To je vzbudilo tokrat veliko senzacijo in slovenski dijak; so bili hudo kaznovani. Tisti, ki so se takrat - udeležili petja, so naproše-v'\. da se prijavijo pri podpisanem z dopisnico. Poročilo potrebujemo v kulturnozgodovinske namene. — Dr. Anton Schwab. zdravnik v Celju. e— Zanimivo predavanje. Na Ljudskem vseučilišču je v ponedeljek zvečer predaval g. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane o potovanju po Sredozemskem morju,, ki ga je v letošnjem poletju priredila Jadranska straža. Duhovito in šegavo je pripovedoval o svojem potovanju s parnikoro »Kraliico Marijo« iz Splita mimo Kotors na K.rf, ob Siciliji na gorato Korziko in divnci francosko riviero, o bikoborbah v Barceloni, o Alžiru in Tunisu ter o povratku preko Malte v Kotor. Lepe skioptične slike so kazale življenjske posebnosti in arhitektonske zanimivosti, vmes pa ie predavatelj prijetno kramljal o dogodivščinah na potovanju Številni poslušalci so pozorno sledili zanimivim izvajanjem. ki so trajala nad dve uri. o— Združenje trgovcev za mesto Celje rroča vsem članom in občinstvu, da bo-trgovine m »zlato nedeljo« 24. t m. od pol 8. do pol 13. odprte. e— Vse vojaške obveznik«, ki so pristojni v občino Celje — okolico in so rojeni od 1. 1683. dalje, poziva županstvo okoliške občine, da se takoj javijo v občinskem uradu na Bregu in prinesejo s seboj vse voješke listine, da se lahko na podlagi teh izposlujejo predpisane vodike listine. Zadeva je zelo važna in nujna. e— Do jutr! ji le čas. da ti nabaviti* nove srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes oo 16J0 in 20.30 zvočni iilm »Naskok na vrhove« in zvočni žvmai. Iz Maribora t— Koroški pevci Iz Podjune pridejo na svoji, pevska turneji v petek ob 7.37 v Maribor. Po maši, ki jo bo daroval njihov voditelj župnik g. Poljane« in pri kateri bo pel pevski zbor Korošcev, odpotuje proti Ptuju in Ljutomeru, odkoder se v nedelio 10. t m. vrnejo v Maribor in prirede ob IQ. v Kazlnski dvorani koncert za srednješolsko mladino s sodelovanjem Glasbene Matice. Vabljeno tudi ostalo občinstvo a— Iz mariborske bolnišnice. Prihodnji redni zdravniški sestanek s rredvajanji bo 15. t. m. ob 17. Na dnevnem redu so predavanja: kronična obolenja srednjega mišičevja. njihovo zdravljenje ter dagnostika in zdravljenje sifilide. na kar se ooozaria-io vse zdravniki mariborskega okoliša. To bo zadnje letošnje predavanje, sestanek 8. decembra Da zaradi praznika odmade. a— Cercle francais. Odbor vabi vse Slane in prijatelje društva na družabni večer, ki ga bo priredOl v četrtek 7. t m. ob 20. v Vesni Spored obsega koncertne točke i*i Šaloigro. Sodelovala bosta doenača umet- nika gdč. Erna Kovač z originalnimi plesi, in g. Taras Poijanec, ki bo igral med drugim tudi Paganin.jevo sonato v e molu. Vstopnine ni. Po sporedu čajanka. a— Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 7. L m. ob 19. nadaljuje proi. Jan Šedvy svoje predavanje o Sofiji. Predavanje -bedo soremljale skioptične slike. a— Slepa simultanka mojstra Pirca. V priredibi šahovskih sekcij kulturnega društva »Triglava* in športnega kluba »železničarja« bo joitri 7. t m. ob 20. v kavarni »Jadran« slepa simultanka šahovskega mojstra Vasje Plrca. Mojster bo igral istočasno 12 partiij brez pogleda na desko. a— Mariborski podčastniki se organizirajo. Ustanovni občni zbor njihove organizacije bo 10. t. m. ob 10. v mali dvorani Narodnega doma. a— Gasilska četa v Pekrah s! Je na »vo->e«n izrednem občnem zboru izvolila odbor, kateremu sta na čeiu: predsednik Peter Zorko, posestnik in trgovec, isi poveljnik Štefan Brezovnik, mehanik. a— Upokojeno učiteljstvo h Maribora in okolice bo imelo svoj mesečni sestanek jutri ob 15. v Koštomajevi gostilni v Mlinski ulici a— Nesreča pri šolskem eksperimentiranju. Med roukom, ko je predaval predvčerajšnjim profesor na tukajšnji realni gim-nazaja g. Modlc kemijo in izvajal pri tem praktične eksperimente, mu je nenadoma eksipiodirala neka kemična zmes in ga poškodovala na obrazu in levem očesu. Reševalci, ki so bili poklicani na pomoč, so ga prepeljali v bolnišnico. Nevarnosti, da bi izgubil vid, ni. a— Promet mariborske carinarnice izkazuje v preteklem mesecu naslednic dohodke: uvoz 4,968.947 Din, jzvoz 13.022.50 Din. skupaj 4,981.969.50 Din. fnospodlapstvo Stanje Narodne banke Po najnovejšem izkazu Narodne banke od 3). novembra, se je zlata in devizna podlaga v zadnji četrtini novembra zmanjšala za 19.2 na 1902.4 milijona Din (od 8. septembra do 22. novembra naprej se je .podlaga stalno dvigala in je narasla v tel dobi za 56.5 milijona Din). Zmanjšanje podlaga v zadnji četrtini novembra je v zvezi s povečanjem računa deviz, ki se ne vštejejo v podlago, za 19.0 na 43.9 milijona Din. Menična in lombardna posojila, ki so se že v tretji četrtini novembra skrčila za 8.0 milijona Din. so v zadnji četrtini novembra nadalje nazadovala za 3.5 na 2164.5 milijona Din. Obtok bankoveev, ki j« v zadnjem Izkazu dosegel rekordno nizko stanj1? 4201 milijon Din. ee je v novem izkazu povečal za 56.4 na 4257.4 milijona Din. V primeri s sta-niem ob istem času Innhkeera leta ie letošnji obtok bankovcev za 455 milijonov Din manjši, v primeri a staniem pred drema letoma pa je sedaj obtok bankovcev za 982 milijo-nnr Din manjši. Obtok bankovcev pa se ni v enaki meri dvignil, kakor so se »manjšala žirovne naložbe. Obveznosti Narodne banke na pokaz so namreč v zadnji četrtini novembra nazadovale za 108 na 1105 milijonov Din. Obveznosti z rokom pa kažejo povečanje za 1.2 na 1C96.4 milijona Din. Razmerje kritja ee ni bistveno spremenilo. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pok?"z v zlatu in devizah znaša sedaj 35.47 % (po zadnjem izkazu 35 49°/®), kritje v samem zlatu pa 33.47 °/o (33.15*/»!). »f ® vesti — Ameriška zlata politika ne vpliva na dular. Na ponedeljkovi borzi se je opazila že precejšnja razlika med vrednostjo dolar-ia na newyorški denarni borzi in vrednostjo, ki bi drezala arbitražnemu tečaju na podlagi odkupne črne za zlato, kakor io določa v VVashingtonu urad za finančno obnovo. To dokazuje, da nima zlata politika Roosevelta nobenega vpliva več. Po odkupnem tečaiju zlata, kakor ga is določil Wa-shington. bi bil papirnati dolar vreden le 60 zlatih centov, na denarnem trgu ga oa cenijo na 65 centov. = Jugoslovensko - madžarska kompenzacijska pogajanja za les. V Beogradu se vrše pogajanja z Madžarsko z namenom, da bi se bolje razvil kompenzacijski promet med obema državama. Gre za ugotovitev udeležbe Jagoslavii? na skupnem uvozu lesa v Madžarsko, kakor tudi za ureditev jugo6lo-vetiskega tranzitnega prometa preko Madžarske. Na madžarskem trgu je precej zanimanja za jugoslovenski les zaradi njegove nizke cene. vendar ie živahnejša izmenjava blaga odvisna od tega, koliko madžarskih industrijskih proizvodov bo Jugoslavija lahko kupila od Madžarske v kompenzacijskem prometu Li kovic Joža: Sv. Miklavž Mi smo bili otroci železničarske družine. Bivali smo v Zeleni jami, nezanimivem ljubljanskem predmestju, ki tedaj še ni bilo sklenjeno z mestom samim. Okna stanovanja so bila obrnjena proti železnici in kolodvoru onstran velike ceste, ki je vodila mimo nas z lepega, tihega polja v Ljubljano. Za očeta je bilo to stanovanje priročno, da je mogel vsak čas na vlak v službo. Vse naše preprosto življenje je bilo tako povezano z železnico in njenim nemirnim žitjem. Z vlaki bo odhajale naše otroške misli v svet, z vlakom se je vračal oče ter prinašal iz Trsta pomaranče ln rožiče. Poznali smo zelena in rdeča pro-govna znamenja kraj železniškega prelaza, žvižge in klice kretnlkov. Nad dvignjenim progovnim nasipom je neprestano ležc.1 rjavkast, podolgovat oblak, ki so ga izbruhale brezbrižne lokomotive. Posebno se ni ganil nikamor v zimskih večerih, ko so se porajale za Rožnikom in pokopališko cerkvico sv. Krištofa z?.rje z ozkimi, žalobno rdečimi pasicami, ki so se razpustile šele pod noč. V takih večerih smo dolgo čemeli v tesni sobici, ki je bila puščobna in založena z okornim polkmetiškim pohištvom. Jn potem so m približali sadn£ večeri pred Miklavževim obiskom! Vsa otročja soseska se je razživela, pod Santlovim kozolcem smo si pravili zgodbe, vzbujali upanje in spomine na lanski Miklavžev večer... Poslednji popoldnevi so se kljub temu vlekli v sivo neskončnost; ceste so bile prazne in nemikavne, po zamrznjenih kolosekih se je nabiral neprijeten prah, ki ga je tanka burjica dvigala in raznašala vsevprek ter ga natresla nam v oči, za vrat, pod suknjiče, da nas je Se bolj zeblo. Z ledenimi noski smo se vračali v kuhinjo. Mlajšemu bratu sta primrzmli veliki solzi na ozebla ličeca, ki so začela v toploti živo rdeti kakor rdeč piruh. Toda otroška radost, četudi premrla in skromna, prenese vse, samo da pričaka zaželjeni večer, ko se spusti Miklavž z nebes. Ta večer smo bolj zgodaj zapustili cesto in Sant-lov kozolec koncem divje razraščene mejice. Nikdo ni sitnaril ali nadlegoval matere! Njeni koraki in pogledi so bili baš ta večer posebno značilni in mnogo obetajoči. Saj ni bila samo mati, zdela se nam je uspešna priprošnjica in zaupna posredovalka med našimi srčnimi željami in častitim svetnikom. Molče smo se podali v sobo in se zazrli skozi okno. Strmeli smo v čarobni blesk, v katerem se je topilo stvarstvo, polja, cesta, prazno drevje, vse, tudi naša srca." Zvezde so se prižigale nad Golovcem, prve tnanilloe Miklavževega = Poziv tovornikom Sivine. Urad za kontrolo nad izvozom živine pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine poziva izvoznike, zadroge in pridelovalce, ki nameravajo izvažati žive svinje (tolste in mesnate), govedo, zaklane svinje in zaklano teletino meseca januarja 1934 v Avstrijo, da pošljejo uradu svoje prijave najkasneje do 15. decembra t. 1. Obenem se pozivajo interesenti, da pošljejo do istega roka uradu prijavo za žive svinje, mast in slanino, ki jo nameravajo izvoziti meseca Januarja prihodnjega leti na Češkoslovaško. = Razsodišče zaradi ielecniee Barse - Pa-krac in Radgona - Ljutomer. Dne 29. in 30. novembra se je vršila v Ženevi seja prometne in tranzitne komisije Društva narodov, ki ee je pečala a predlogi železniške družbe Barsc - Pakrac in železniške družbe Radgona - Ljutomer glede določitve razsodišča zaradi odškodninskih zahtev obeh dražb nasproti Jugoslaviji, Madžarski in Avstriji. Pri železnici Barec - Pakrac gre za Jugoslavijo in Madžarsko, pri železnici Radgona - Ljutomer pa za Avstrijo in Jugoslavijo. Komisija fe imela nalogo, preiskali, če obstojajo pogoji za vzpostavitev razsodišča. Sklenila ie prodlagati Društvu narodov imenovanje razsodnikov. Menda bodo kot razsodniki imenovani isti gospodje, ki «o bili v razsodišču glede železnice Zeltweg-Wolfberg. Društvo narodov bo v januarju sklepalo o tem predlogu za Imenovanje razsodnikov. Razsodišče bo poteun, 8e bo Imenovano. o 6tvari šele meritorno razpravljalo. = Izplačevanje knponor dolarskih driav-nih papirjev v dinarjih. Trgovsko - industrijska zbornica v Zagrebu se je obrnila e prošnjo na finančno ministrstvo glede izplačevanja kuponov dolarskih državnih papir i?v v dinarjih. Ministrstvo za finance ie namreč izdalo nalog, da ee kuponi obvennic 7*/« in 8°/« Blairovega posojila (katerih Številke so vnešene v seznam iu se smejo trgovati na naših borzah) izplačajo le tedaj, če imetnik predloži finančnemu ministrstvu prošnjo, da se obveznice tega posojila v bodoče stalno izplačujejo v dinarjih, pri čemer mora imetnik dati svoj pristanek, da se te obveznica smatrajo kot sestavni del notranjega dolga naše države ter se o priliki plačila perforirajo z označbo »Payable en Dinans« (plačljivo v dinarjih). Zbornica pro-si v svoji predatavki, da se pri tej priliki fiksira tečaj, po katerem se bodo kuponi teh obveznic, ki se glasijo na dolarje, plačevali v dinarjih, sicer konverzija nima pravega smisla Hmelj + V iateškem okoliša je le še malo neprodanega hmelja. Po cenitvi če&ke sekcije žateškega hmeljarskega združenja, je bilo ob koncu novembra v rokah hmeljarjev le še 18.000 do 20.000 starih stotov letošnjega hmeljskega pridelka. spremstva. Kakor da slišimo prijeten glas, nagle stopinje, šumljanje peroti, mehko zvonkljanje, rezgetanje razbrzdanih peklenščkov... kakor smo ga čuli v razvneti domišljiji, v katero nas je zazibala materina pravljica o darežljivem svetniku. In potem smo se začeli poltiho razgovarjati in ugibati... Predstavljali smo si, da se pripelje Miklavž s svojim nebeškim spremstvom v Zeleno jamo v sijajnem vlaku. Namesto pekočih saj in črnega dima pušča lokomotiva za seboj svetle oblačke, ki se tako ljubko grudijo drug nad drugim, spočetka majhni, pozneje pa vedno večji in jasnejši. Vlak teče s srebrnimi kolesi po daljnih progah, ki se bogve kje priključijo tistim nevidnim tirom, ki vodijo med zvezde in v raj. Strojevodja in kurjač nista zamazana, njuna lica niso suhljava in sajasta; mesto vriščeče pi-Ščali rabita zvončke. Za slehernim okencem se smehlja droben angelski obrazek, čigar belo čelo je prevezano z modrim, svilenim trakom. Perotke angelčkov so povešene, igračke in koški, polni nepojmljivih daril, se bleščijo... vse kakor v pobožni pravljici, v kateri se prikazuje častiti svetnik v zlatem plašču kot dobrotnik siromakov in otrok. Vlak neslišno teče skozi megleno noč; razsvetljeni vozovi se urno vrstijo v veselje pridnih otrok. Zadnji voz pa je po-aebej priklenjen čudovitemu vlaku, vea Perilo Vam bo trajalo leta in leta Ura in ure trajajoče krtačenje, brezobzirno mencanje uničuje dandanašnje Fino, dragoceno perilo. S Schichf-ovim Radionom, tem samodejnim pomočkom, izgine, kakor bi trenil, vsa nesnaga. Zakaj v raztopini Schicht-ovega Radiona se med kuhanjem (vsaj 15 minut) razvije na milijone kisikovih mehurčkov in poganja milno peno skozi tkanino. Oni spravijo nesnago rudi iz najgostejših vlaken, kjer se z mencanjem in krtačo nič ne opravi. Schichtov Radion stalno v pralnem kotlu, potem bo Vase perilo prizanesljivo negovano in ostane dolgo, dolgo kakor novo. Borze B. decembra. V skladu s zunanjimi tečaji, se j« deviza Newyork tudi pri nas za malenkost okrepila, dočim notira London nekoliko nižje. Avstrijski šilingi so ee nadalje trgovali nespremenjeno po 9.15 (v Zagrebu po 9.15. v Beogiadu po 9.10 in 9.0750). grški boni pa po 40 (v Zagrebu po 36 in 38.50, v Beogradu po 38). Na zagrebškem 'efektnem tržišču je Vojna škoda nadalje čvrsta; za kaso je bil zabeležen tečaj 288 — 290 brez zaključka (v Beograda zaključki po 289 in 288.50), za december pa je bil promet po 288 in 289 (v Beogradu po 291 in 290). Čvrsti so bili tudi ostali državni papirji. 4°/o agrarne obveznice 00 ee trgovale po 31, 6°/o begluške obveznice pa celo po 40.50 in 41 (v Beogradu po 40.75 in 40). Device. Ljnbliana, Amsterdam 2302.07 — 2313.43. Berlin 1363.19 _ 1373.79, Bruselj 795.24 do 799 18, Curih 1108 35 — 1113.85, London 188.30 — 189.90, New York 3652.72 do 36£0.08, Pariz 223.88—225___ Praga 169.84 do 170.70, Trst 301.01 _ 303.41 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kit ringu 9.15. Zagreb. Amsterdam 2302.07 — 2313.43. Berlin 1363.19 _ 1373.99, Bruselj 795.24 do 799.18, London 188.30—189.90, Milan 301.01 do 303.41. Newyork kabel 3674.72—£702.98. ček 3652.72 — 3680.98, Pariz 223.88 — 225, Praga 170.01 — 170.87, Curih 1108.35 do 1113.85. Čarih. Pariz 20.20. London 17, Newyork 333.50. Bruselj 71.7750, Milan 27.21, Madrid 4215, Amsterdam 207.80. Berlin 123.15. Dana j 57.80. Stockholm 87.65. Oslo 85.40, Ko-benhavn 75.90. Praga 15.3250, Varšava 57.95. BukareSta S.05. Dnnaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 10.96, London 29.97, Milan 47.84, Nevvvork 585.10, Pariz 35.55. Praga 25.72. Curih 175.98, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 288 — 290, 72« 165 - 185; »5« 145 - 165; >6« 105 - 115: >7« 80—90: >8« 65 — 70. Otrobi: baški 52 - 54. + Bndimpeštanska terminska borza (5. t. m.) Tendenca stalna, promet srednii. Pšenica: za marc 7.85 — 7.87, za maj 8.03 d« 8.04: koruza: za ma} 7.96 — 7.98. Vrem ens&o poročite Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperatura, 4. relativna viasa v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo," druge najnižjo temperaturo. 5. decembra LJubljana 7, 772.4, -4.6, 77. mirno, 10, 0.9, sneg; Ljubljana 13, 770.5, -2.2, 77, SW2, 3, _ _; Maribor 7, 771.8. -10.0. 85, SE1, 3, _ —; Zagreb 7, 772.3, _6.0, 80, SE4, 10. _; Ber?r;td 7, 773 1, —10.0. mimo. 3, _ Sarajevo 7, 7f3 2. _5.0, 90. mirno. 0, —, _; Skoplie 7, 775.2, -4 0, 90 mirno. 3, Split 7, 769 3, 8 0, 85. NE2. 9, 0.1, dež; Kumbor 7, 769 1, 7.0, 88, mirno. 10. _ _; Rab: ni depeše. Temperatura: Ljubljana —, —7.0; 1.6. — Maribor -4.6, -10 0; Zagreb -5.0, _7.0; Beograd —5.0. _110; Sarajevo —, —5.3; Skoplje -50; Split S.O, 6.0; Kumbor _, 5.0. Solnce vzhaja ob 7.22. zahaja ob 16.19. Luna vzhaja ob 18.46, zahaja ob 10.34. A lz življenja in sveta Zimske bolezni Nevarnost ozeblin Bolezen ima svoje letne čase isto tako kakor Človek. Večina bolezni, ki se javljajo v zimskem času, pa je posledica prehladov in premraženj. Vse so že poskusili proti njim, včasi z uspehom, včasi z neuspehom. Stotera zunanja sredstva imajo uspeh, če gre za čisto lokalno zlo, ki je nastalo zaradi majhnega krvavijenja iz poškodovanega tkiva. Uspeha pa nimajo nobenega, če so vzroki ozeblin notranji in znak nepravilnega krvnega obtoka, splošnega slabotnega stanja. Ozebline imajo namreč lahko svoj izvor v motnjah na čisto drugih delih telesa, kakor se n. pr. premraženje in premočenje nog lahko razvije do bolezni na povsem drugih, oddaljenih telesnih organih, že slabotni, prehodni prehladi okončin vodijo do zastojev obtoka v žilju, kar se prenese preko živčnih poti na različne organe, tako da je končni učinek mokrih nog n. pr. nahod, vnetje v grlu ali pa hripa. Na podoben način pa lahko vpjiva seveda tudi pregretje, n. pr. po bivanju v prevročih prostorih. Posebno rada pride hujša bole- zen tedaj v človeka skozi nos, kjer se v izsušenih sluznicah vgnezdijo bakterije, ki v normalnih okoliščinah drugače ne škodujejo. Najsi človek v zdravih dneh sočloveku stisne še toliko bacilov v roko, pa mu ne bo škodilo, čim pa je ta malo prehlajen in dobi te bacile v usta ali nos, mu kmalu pokažejo, kaj znajo. A tudi zdrav človek utegne od prehlajenega dobiti tovor škodljivih kali, kajti kali iz obolelega človeka imajo vse večjo, bolezen povzročajočo moč. Tako lahko dobiš v delavnici ali v pisarni bolezen od tovariša, ki si je premočil noge, dasi si ti sam sedel ali stal na suhem. To nam pa tudi kaže pot, po kateri se bolezni obranimo. Prvič se moramo čuvati prehlada, drugič okuženja. Za oboje postanemo odporni, če si pravočasno utrjujemo telo. A to se seveda ne zgodi s pitjem »krepkih« pijač, ki nam tudi med boleznijo ne zaležejo nič. Prej nam bodo k ogretju telesa pomagali razni vroči zdravilni čaji. Ženske gasilke na Japonskem V Kinosaklmuri na Japonskem se je obrazovala ženska gasilska četa Ruska stratosSerna raketa Leningrajska letalsko-kemična družba je pričela pred časom graditi prvo rusko stra-tosferno raketo za raziskovanje najvišjih zračnih plasti. E.aketni trup je že gotov, sedaj delajo motor. Raketa je iz lahke kovine in jo bosta kurila bencin ter tekoči kisik. Po obliki spominja na podolgovato granato, v zgornjem delu bodo nameščeni merilni instrumenti, v srednjem kurivo, spodaj pa motor. Raketa naj bi dosegla višino preko 30 km. Padalna priprava ji bo po določeni višini omogočila gladek povra-tek na zemljo. Kdo je bil Goethe? »Berliner Borsenkurier« poroča o inteligenčnem poskusu, ki ga je napravil neki nemški profesor s 350 dečki. Na vprašanje, kdo je bil Goethe, so odgovorili s preobilico poklicev, med katerimi so prevladovali »skladatelj«, »vojni minister«, »vladni svetnik«, »poslanec«, »referendar«. Glede dobe, v kateri je živel, so kolebali odgovori med 1. 1400. in 1S00. Med njegovimi deli so navajali najbolj »Fausta«, a često v ženski obliki (»die Faust« = pest!), v čemer se kaže, da niso imeli pravega pojma o njem. Med drugimi deli so imenovali »Ote-la«, »čarobno piščal«, »Letečega Holand-ca« in celo opereto »Friderika«. Zimska moda » * 1 SiMi: Plašč iz astrahana, obrobljen s kožuhovino polarne lisice Napoleon—Bretonee ? Specialist za bretonsko zgodovino in et-nografijo Louis Beaufrere objavlja v nasprotju z dosedanjimi življenjepisci o Napoleonu trditev, da se je Bonaparte rodil v gradu v Penanvernu pri Morlaixu v Bre-tonji. Njegova mati je bila L.eticija Bonaparte, oče pa mu je le po imenu bil Bonaparte, v resnici pa grof Marbeuf, ki je bil nekaj časa guverner na Korziki. Marbeuf je bil ob Napoleonovem rojstvu star 50 let, Leticija pa komaj 18 let. Rojstvo Napoleona se je — tako trdi Beaufrere — po vseh pravilih vpisalo v registeT fare Saint-Seve, pozneje pa so dotično stran iztrgali iz registra, da bi zgodovinarjem zmedli raziskovanja. Zanimivo je, da trdijo rojalisti v Franciji že od nekdaj, da je bil Napoleon sin grofa Marbeufškega. Marbeuf je bil znan prijatelj rodbine Bonaparte in on je tudi bil tisti, ki je omogočil Napoleonu vojaško izšolanje v Brienneju. To je izpričano z uradnimi listinami. Po drugi strani pa je tudi znano, da je Napoleon vedno podpiral težnje rodbine Marbeufov. Madame Mar-beufovo, vdovo po grofu Marbeufu, je Napoleon povzdignil v baronski stan ter ji je določil letno rento 15.000 funtov. Njen sin Francis je bil najljubši Napoleonov pribočnik in se je bogato oženil z neko Lvončanko. , IZVEŠ... d« bo stopil skladatelj »Cavallerie ru-sticane« Pietro Mascagni 7. decembra v 70. leto svoje dobe; da so v Pragi te dni otvorili prvo kavar-no za nekadilce, kjer pijejo obiskovalci kavo, prigrizujejo pecivo in čitajo liste; da živi v Parizu 22.000 Rusov, 71.000 italijanskih, 15.000 španskih in nekaj nad 7000 nemških emigrantov; da je v Luganu preminul 65 letni nemški pesnik Štefan George; da žive na Dunaju zdravniki, ki zaslužijo na mesec komaj 300 do 400 Din; da je ameriški predsednik Roosevelt podpisal dekret o uvozu alkoholnih pijač, ki dovoljuj« uvoziti v Ameriko 300.000 hI vina in 150.000 hI drugih opojnih pijač; da hoče novi newyorški župan La Guar-dia napraviti New York za »najveselejše mesto sveta« ter bo v tem pravcu podpiral ustanovitev luksuznih restavracij, velikanskega letališča in parka, v katerem se bo po dunajskem vzorcu točilo pivo; da je nemška vlada zaukazala, da se morajo v vseh gospodinjskih šolah na njenem ozemlju udeleženke gospodinjskih tečajev podučevati o rabi mask proti strupenim plinom; da je v Buffalu sodišče oprostilo nekega moža, ki je objavil v listih osmrtnico o svoji ženi, čeprav žena živi z njim v najlepši slogi. Sodniku je pojasnil, da je objavil osmrtnico zategadelj, ker so ga ženini sorodniki prepogosto nadlegovali s svojimi obiski. Sodišče je obtoženca oprostilo; da ugotavlja nemški raziskovalec Leo Frobenius, da je imela Afrika že pred 3000 leti visoko kulturo, katero pa so razdejali belci, ki so pridrveli v deželo od severa; da je odpotoval bivši predsednik francoske republike Poincare te dni na reviero, kjer bo preživel zimske mesece do spomladi; da je umrla v Luogusantu na Sardin'ji 94 letna Petronila Peso, prijateljica Gari-baldija, ki ga j« večkrat skrila ▼ svoji hiši, zaradi česar je bil Garibaldi boter njenemu sinu; da je bila te dni v Parizu razprodaja rokopisov Poincarejevih spominov in da je dva svežnja teh rokopisov kupila stras-boutška univerza. Iz „tretjega carstva" Goring — šef tajne policije Prusko državno ministrstvo je sprejelo zakon o tajni policiji ter poverilo njeno vodstvo pruskemu ministrskemu predsedniku Goringu. Kako morajo pozdravljati uradniki Notranji minister v Berlinu j« izdal predpise glede pozdravljanja uradnikov. Nemški uradnik, nameščenec in delavec pozdravljajo po teh predpisih z dvigom desnice in morajo pri tem zaklicati »Heil Hitler« ali pa samo »Heil«. Seveda se bo zaradi ovaduhov vsak branil zaklicati samo »Heil« in bo iz previdnosti za svojo eksistenco priložil še Hitlerjevo ime. Novi predsednik Avto-kluba Avtomobil je mednarodno prometno sredstvo, toda kljub temu je nemška vlada svoj avtomobilski klub nacionalizirala s tem, da je odstavila dosedanjega predsednika Hermanna Fuileja, izvrstnega poznavalca zakona o avtomobilskem prometu. Na njegovo mesto pride zvestejši privrženec Hitlerjevega režima. Ker ni pozdravil z dvignjeno roko Neki delavec v Kelmorajnu je prišel ob službo, ker se je branil pozdravljati po hitlerjevsko z dvigom desne roke. Pritožil se je zaradi tega na sodišče, ki je razsodilo, da stori tožitelj najbolje, če tožbo umakne, kajti v današnjih razmerah je Eriporočljivejše pozdravljati z desno roko akor hoditi okrog brez dela. Keyserlingovo »vmešavanje« Darmstadtski založnik Otto Reichl se je s pompozno izjavo odrekel »potujočega filozofa« Kevserlinga zaradi njegovega stališča do raznih vprašanj, ki jih je prinesel v Nemčiji na površje sedanji režim. Reichl veli v svoji izjavi, da nima grof Keyserling nobene pravice vtikati se v notranje nemške razmere, ker je emigrant. Na koncu izjavlja, da ne bo založil nobenega Key-serlingovega dela več, knjige, ki jih je še imel v zalogi, pa je »prepustil« drugim knjigarnam. Pozabil je seveda povedati, da je on s temi knjigami že zaslužil lepo premoženje. NEKAJ ZA VSE Dr. Lammerhirt (Berlin) pravi, da vpliva večmesečno zauživanje morskih rib zelo ugodno proti golši. Videl je celo primer, da je s takšno hrano neka oseba ozdravila od bolezni Basedowa v enem letu popolnoma. Ribe vsebujejo jod in to vpliva na te bolezni. * Zlate zobne plombe so uporabljali že stari Egipčani. o> človeško rdeče krvno telesce živi štiri do pet tednov. * Smrt zaradi narkoze nastopi po Neuber-sovih navedbah zelo redko, med 6000 primeri narkoze z etrom in 2000 primeri narkoze s kloroformom po 1-krat. Mišice zavzemajo pri odraslem človeku skoraj polovico telesa. Barva las in rahitis Dr. Massau poroča da je v svoji dolgoletni praksi med rahitičnimi otroki naletel posebno na takšne, ki so imeli svetloplave ali rdeče lase. Bilo jih je celih 95 odstotkov. Iz tega bi biio sklepati, da so otroci s temi barvami las posebno dovzetni za to bolezen. Rahitis pa se da pri sedanjem stanju znanosti dobro odpraviti s svežim sadjem, zelenjavo in živili, ki vsebujejo apno. Zakajeno ozračje in dojenčki Zdravnik dr. Husler piše; »Tobačni dim ne vsebuje samo ogljikovega oksida in metilnega alkohola, temveč tudi najdrobnejše ogljene delce. Baš za preprečenje hude angleške bolezni (rahiti-sa) priporoča moderna medicina, da pazimo brezpogojno na dobro prezračenje dojenčkovih pljuč. Tega smotra pa seveda nikakor ne dosežemo s prej omenjenimi ogljenimi delci v zraku Nočem reči ničesar proti kajenju, a tudi v tesnih stanovanjskih razmerah je treba imeti največji obzir do dojenčkov in malih otrok, da jih obvarujemo težke škode.« Justična palača v Carigradu zgorela Te dni je ogenj opustošil justično palačo v Carigradu. Škodo cenijo na milijon funtov šterlingov. Plameni so uničili tudi pol milijona spisov, kar bo imelo za posledico, da bo justično delovanje v Carigradu za nekaj časa popolnoma zamrlo. Povratek v življenje V Portu of Spain (Trinidad) so prijele ondotne oblasti pet beguncev, ki so z nevarnostjo lastnega življenja pobegnili lz Guyane. Rusija v stiskali Zima, pomanjkanje hrane, nedostajanje drv — Delav stvo kot predmet izžemanja Zima se je pričela v Rusiji že povsod in poročajo o mrazu 25 do 30 stopinj. Hrane, oblačil in kuriva pa primanjkuje povsod. »Pravda« je objavila odredbo moskovskega sovjeta, po kateri so smeli v bolnišnicah, šolah, otroških vrtcih ln zavetiščih ter stanovanjskih lesenjačah zakuriti šele 15. oktobra in to samo ob slabem vremenu. Po stanovanjih je dovoljeno kuriti le dva do trikrat na teden, in sicer samo enkrat na dan. To zavoljo tega, ker so zastali transporti drv. V oktobru bi moralo priti do 765 voz z drvmi v Moskvo, toda toliko jih ni bilo nikoli. Primanjkuje prevoznih sredstev, a zasebni vozniki zahtevajo ogromne vsote. V istem položaju kakor Moskva je glede kuriva tudi Leningrad, najhuje pa so prizadete tovarne in druga podjetja, zlasti na vzhodu, kjer so morali v mnogih podjetjih, kakor v Kuzneški kotlini, v magni-togorskih rudnikih itd. že lansko leto deloma ustaviti obrat, ker so zaradi mraza počile vodovodne cevi itd Letos se bo to, kakor poroča list »Za industrializacijo«, ponovilo, ker niso obrati podvzeli skoraj nobenih varnostnih ukrepov proti mrazu. Isti list poroča iz Harkova o velikih poneverbah in tatvinah živil in sredstev za nabavo živil, ki so bila namenjena za delavstvo v tamošnjih obratih, v traktorski tovarni je izginilo n. pr. za 87.000 rubljev blaga, v prodajalnah tovarne »Srp in kladivo« so v dveh mesecih ociganili delavce za 9000 kg kruha. Za kritje takšnih tatvin dobivajo delavci potem manjše racije, n. pr. 400 g kruha na dan namestu 1000 g. Tatinsko in nesposobno delovanje prehranit-venih obratnih vodstev spravlja delavstvo v najtežji položaj. Tako je po nekem po- dobavlja živila n. moskovski tovarni za ure, zaradi slabega gospodarenja poginilo 2000 kuncev (45 odstotkov vsega staleža) in 86 telet (38 odstotkov). Od 440 ha zemlje je 55 ha popolnoma uničenih, ostalih 385 ha pa izkazuje dosti manj pridelka nego okoliška kolektivna gospodarstva. Tudi na največjem sovjetskem posestvu »Gigantu« v severni Kavkaški niso razmere nič boljše. Tu so deiavstvu prodajali živila p) špekulacijskih cenah, kilogram masla n. pr. po 12.20 rubljev namestu po 4.34 rubljev. Delavci imajo na živilske karte sicer povsod pravico do določenih količin živil po določenih cenah — a kaj pomaga, če živil ni in če si morajo ostala nabavljati po oderuških cenah?! Pri tem se delavstvu od borne plače jemljejo po vseh mogočih organizacijah za vse mogoče namene odtegljaji, ki niso upravičeni. Vlada je sicer v zadnjem času izdala dekret, po katerem odtegljaji za strokovne organizacije iu komunistično članstvo ne smejo znašati več nego 1 odstotek ln ki vse druge, doslej običajne odtegljaje prepoveduje, a kaj pomagajo dekreti, če najdejo izžemalci sto načinov, da ostanejo takšne odredbe samo na papirju! V teh okoliščinah ni čudno, da delavstvo, zlasti kmečko v masah ostavlja tovarne in se vrača na deželo, kjer si obeta zaradi vesti o dobri letini vsaj nekaj več živeža in toplote čez zimo. Ta beg iz tovarniških obratov postaja čedalje večja nevarnost za rusko industrijsko produkcijo in ni čudno, da ga skušajo oblasti zavirati s čedalje strožjimi ukrepi. Toda njih uspehi so minimalni in tako je tudi čedalje manj iz- ročilu »izvestij« v prvem letošnjem pollet- I d* ustYar,m ^meravani po- ju na državnem posestvu Piročinskem, ki ! za Zboljšanje življenja celokupnosti. Simuliral paralizo — in umrl Praške kriminalne oblasti se bavijo s svojevrstno zadevo. Nekega zakotnega bankirja Roubička so zaradi raznih goljufij obsodili na štiri mesece ječe. Da bi mu ne bilo treba sedeti, si je preskrbel zdravniško spričevalo, da je paralitičen. še preden pa je utegnil sodni psihiater pogledati, da-li je ta navedba pravilna, je Roubi-ček umrl na skrivnosten način. Nastal je sum, da si je mož dal injicirati preparat, ki povzroča paralitična stanja, a je bila injekcija tako močna, da je simulanta umorila. Pri raztelesenju so dognali, da nI bil Roubiček nikoli bolan za omenjeno boleznijo. v zvezi s to smrtjo so aretirali nekega praškega odvetnika in zdravnika, ki sta bankirju svetovala, oziroma injicirala smrtni preparat. V smrtnem objemn lave Iz San Salvadorja poročajo, da ie začel nenadoma bruhati ognjenik Monte Izalco, ki je že dolgo miroval Njegovi izbljuvki so povzročili strašno opustošenje. Iz žrela so se razlile ogromne množine lave, ki so zajele mnogo ljudi. Pregled katastrofe je trenutno še nemogoč, vendar je gotovo, da so mnogi kmetje, ki jih je nesreča zatekla na potu, umrli v objemu goreče lave, ki je uničila tudi mnogo hiš in poškodovala obširne komplekse zemljišč. ■■ ■ i i. i ■ Družinska tragedija Na neki madžarski pusti v komitatu Tolna je te dni umoril kmet Štefan Bor-dely svojo ženo, razsekal enoletnega sinčka ter se še sam obesil. Vzrok žaloigre ni znan. Radio v ledni puščavi Prof. Scholz, ki se je mudil skoraj poldrugo leto z rusko ekspedicijo v Nanseno-vi deželi, pripoveduje različne doživljaje, ki tudi za polarnega raziskovalca niso vsakdanje. Tako se je ekspedicijski brezžični postaji nekoč posrečilo dobiti telefonsko zvezo z Berlinom. Glasno in jasno je slišal mladi raziskovalec v tišini polarne noči glas svoje matere. Drugič je ponoči v svoji postelji zaslišal prenos plesne glasbe iz nekega zabavišča. To ga je tako prevzelo, da je popolnoma pozabil na Arktido in je šele v zadnjem trenutku zapazil dva severna medveda, ki sta ga hotela napasti. S plesa v smrt V Dunajskem Novem mestu so našli te dni na tračnicah razikosano truplo mladega moškega. Preiskava je dognala, da je žrtev domačin Karel Kindler, ki je bil vso noč s svojo nevesto na nekem plesu. Kindler in_ njegova nevesta sta se slednjič sprla in Kindler se je od nje poslovil z besedami, da ga ne bo videla nikdar več. Ker je Kindler že večkrat rabil takšne besede, so se zdele zaročenki tako lahke, da jim ni posvetila nikake pozornosti. Kindler pa je topot izpolnil grožnjo. Vrgel se je pod vlak, ki ga je razreza! na kose. Francoski polet v Afriko Vodja eskjadra, general Vnillemin med odmorom v Dakarju NAMESTU ANEKDOTE Nekega švicarskega rekruta je vprašal polkovnik, kdaj se je treba spustiti v beg. »Pri umiku, gospod polkovnik!« se je odrezal rekrut. Po tem odgovoru je dejal rekrutu navzoči podčastnik: »Če bi bil ti tako velik, kakor si neumen, bi se na tvoji vojaški čepici nikoli ne otajal sneg.« VSAK DAN ENA »če karta pravilno kaže, mora biti tu blizu prepad!« (Mocca«) J i S P O R T Program zimsko-sportnih prireditev GZSS Smučarske tekme: Mu decembra 1933 v Ratečah: medklubska kombinirana, priredi SK Rateče - Planica. 81. decembra 1933 v Begunjah; medklubska alpska v teku in smuku, priredi SK Begunje. II. decembra 1933 v Kranju; medklubska skakalna, priredi Sokol, Kranj. 1. januarja 1934 v Kranjski gori; medklubska slalom ln medklubska v smuku, priredi smučarski odsek SPD. 6. januarja 1934 na Bledu; mednarodna •medklubska skakalna, priredi SK Triglav. 7. januarja 1934: klubski dan. 13. in 14. januarja 1934; za prvenstvo GSZ v š&ofji Loki, v primeru slabih snežnih razmer v Kranjski gori. 20. in 21. jpnuarja 1934 na Bledu; prvenstvo GZSP (v kombinaciji). 87. in 28> januarja 1934 v Bohinju; prvenstvo SKJ. 2., 3. in 4. februarja 1934 v Planici; državno prvenstvo (JZSS). 4.. februarja 1934: mladinski klubski d a n. 11. februarja 1934 na Črnem vrhu; prvenstvo GZSP v slalomu, izvede Alp. SK. Gorenjec, obenem otvoritev novo dograjenega smučarskega doma. 11. februarja 1934 v Lescah; medklubska skakalna, priredi SK Lesce. 18. februarja 1934 v Kranjski gori; medklubska vztrajnostna na 30 km, priredi smuški odsek SPD. 18. februarja 1934 na Jesenicah; medklubska v teku na 18 km in medklubska skakalna, priredi SK Bratstvo. Mu februarja 1934 v Mojstrani; medklubska stafetna in medklubska skakalna, priredi SK Dovje-Mojstrana. februarja 1934 na Rožci; medklubska v slalomu, priredi sm. odsek TK Skala, Jesenice. 4. marca 1934 v Kranjski gori: medklubska kombinirana smuk-slalom, priredi smuški odsek SPD v Kranjski gori. 4-.. marca 1934 v Krmi: medklubska v teku na 18 km, priredi SK Dovje-Mojstrana. 2- aprila 1934 na Triglavu: medklubska v smuku z vrvmi, priredi smučarski odsek TK Skala, Jesenice. Sankaške prireditve: 13. februarja 1934 pri Sv. Križu nad Jesenicami; prvenstvo GZSP, izvede smučarski odsek TK Skala, Jesenice. V Januarja in februarja 1934 priredi SK Triglav na Bledu moto in konjski ski-joring. Tečaji : V decembru t. 1. ali januarju 1934 priredi GZSP tečaj v smuškem teku, smuku in slalomu, vse v okolici Jesenic. Termini bodo pravočasno objavljeni, kakor bodo tudi dovolj zgodaj objavljeni termini za tečaje v skokih. Poleg navedenih smuških tečajev in prireditev priredijo klubi in društva Se razne druge medklubske in klubske tečaje, kakor predavanja itd. Centralni mladinski odsek GZSP bo organiziral na območju podsaveza več predavanj, klubi, ki se zanimajo in ki želijo imeti ta predavanja, naj se takoj obrnejo na GZSP. Na območju GZSP bodo v zimski sezoni 1933/34 oskrbovane te-le postojanke in koče; Smuška koča SK Bratstvo na Pustem rovtu je oskrbovana vsako soboto, nedeljo in praznik, razpolaga z rednimi in zasilnimi ležišči. Smuška koča TK Skala na Rožici bo stalno oskrbovana in razpolaga s 40 ležišči. Smuška koča planinske podružnice »Triglav« v Krni bo oskrbovana ob sobotah in nedeljah, kakor tudi dan pred prazniki in razpolaga z 20 ležišči. Smuška koča Alp. SK Gorenjec na črnem vrhu bo oskrbovana od božiča dalje stalno in razpolaga z 20 ležišči. Smuška koča SK Triglav, Bled, na Grajski planini (Po-kluka) bo oskrbovana stalno. Smuška koča. SK Dovje-Mojstrana na Možaklji bo oskrbovana ob sobotah, nedeljah in dnevih pred praznik' razpolaga tudi z nekaj ležišči. Smuška koča SK Begunje v Begunjah je stalno oskrbovana in razpolaga z 20 ležišči. V kranjskogorski okolici bodo oskrbovane po potrebi Erjavčeva koča na Vršiču (s 6 sobami in z 11 posteljami ter s tremi skupnimi ležišči za 16 oseb). Koča na Gozdu razpolaga s 16 posteljami in skupnimi ležišči za 16 oseb. Koča v Krnici pod Razorjem nad Kriško steno razpolaga samo s skupnimi ležišči za dame za 6 do 8 oseb ln gospode za 15 oseb. Na Planini v Lazu bo oskrbovana Stravsova koča, ima 6 ležišč. Javiti se je vedno pri imenovanem v Stari Fužini (Boh. Bistrica). Glede dostavljanja prijav za tekme opozarjamo vse člane, da morajo iste najkasneje 14 dni pred prireditvijo poslati skupno z razpisom podsavezu v odobritev, sicer bo neprijavljena prireditev prepovedana ali razveljavljena. Zapisnike tekem, bodisi klubskih ali medklubskih, je treba vedno poslati podsavezu 48 ur po prireditvi. Klub, ki se ne bi točno ravna! po določilih podsaveza. bo kaznovan v smislu kazenskega in verifikacilskega pravilnika. Klubi in društva se pozivajo, da si takoj nabavijo vse pravilnike GZSP in to; Pravilnik za delegiranje sodnikov, službujočega odbornika, kazenski pravilnik, pravilnik mladinskega odseka in pravilnik o gimna-stlčnih vajah ki so bili sprejeti na seji širše uprave GZSP dne 26. novembra. Klube ln društva ponovno opozarjar-o na naše službene ob*ave z dne 5., 20. in 21. novembra v dnevnikih. SK Rateče-Planica se dovoli prirediti mladinski dan 7 lanuarja 1934. V telefonski odsek se im°-m1e g. Novšak Alolz. Mladinski odsek le p-ičel z rednim poslova-n-fem ter se zaradi tega pozivalo vsi klubi ln društva ki so osnovah v svoiih klubih oriapfce. fa takol o tem ob-^pstilo fnfOnz^P v Tn>«td^ski odsek so firicnovan tiTp p^pd^dTrk Jože čin-kovkr. orfvr„.Tvi-: Lojze Eoiič, Drago Cerar in alh'Ti p-rnolM PrpVHčni izrvti ra sodnik" z>a skoke se vr*fio R loiuaHu losi r>a "^ledu. ne 11. fe-v T.pcpph kPkor smo poročili v obi»v*h ?n in 21. m. m. Po- novno nor'"iar"o Ttf sval^ na Jespnirah. PTC pp?imio. ste Dovio-Mo-tctrana. Tui«ko-promptno društvo v Kranjski gori, SK Ra-teče-Planfca, Tujsko-rr-~netno druStvo Sv. Janez, Tujsko-prometno društvo Bohinj ln SK Bohinj, da uredijo takoj vse potrebno glede vremenske poročevalske službe ln javljajo vsak teden po dvakrat savezu, ne pa kakor do sedaj da savez sploh ni prejel še do danes nobenega sporočila. Končno pozivamo vse klube in društva., da takoj uredijo vse glede verifikacije in zdravniškega pregleda. Opozarjamo vse člane GZSP, da se bo uprava držala ln da se bo ravnala točno po svojih sklepih, pravilih in pravilnikih Za posledice, ki bi nastale zaradi netočnega delovanja in premale brige naših članov, ne odgovarjamo. Tajnik L Predavanje o zimskosportnih središčih Avstrije V ponedeljek zvečer je Delavska zbornica otvorila svoja vrata za zanimivo zim-skosportno predavanje zastopnika avstrijskega tajništva za tujski promet in tiskovnega referenta pri koroški deželni vladi g Scheichelbauerja iz Celovca. Taka predavanja so pri nas, kjer se je zimski, zlasti smučarski šport razvil v pravi narodni šport, zelo priljubljena in skoraj vedno dobro obiskana. Tako je bilo tudi v ponedeljek. Polna dvorana Delavske zbornice Je z ve'ikim zanimanjem siedila izvajanjem g. Scheichelbaueria. Med drugimi smo na predavanju opazili avstrijskega generalnega konzula g. dr. Orsini Rosenberga z osob-jem konzulata, priznanega delavca na tuj-sko-prometnem polju podžupana prof. Jar-ca in druge odlične osebnosti, zlasti pa mnoffo športnikov. Najprej je podžupan g. prof. Jarc pozdravil navzoče ter poudarjal razveseljivo dejstvo, da so skupna pr zadevanja avstrijskih in naših tujsko-prometnih činite-Ijev rodila že lepe uspehe. Ostati ne smemo na pol poti. Iskati in najti moramo sredstva, da se bodo topogledni odnošaji med obema državama v medsebojnem interesu še bolj poglobili. Eno teh sredstev »o poljudna predavanja. Ciklus teh predavanj tvori predavanje g. Scheichelbauerja. Tudi naš: predavatelji bodo pohiteli v Avstrijo, da tam opišejo lepote naše zemlje. Po prisrčni zahvali za lep sprejem Je g. Scheichelbauer pričel 9 svojimi izvajanji. Z izbranimi besedami nas je popeljal v najlepše avstrijske zimskosportne pokrajine, zlasti na Koroško. Mnogi naši smučarji so že prepotovali te kraje, toda predavatelj j*m je pokazal še mnogo neznanih lepot avstrijskih z;mskosportnih središč, ki bodo gotovo vzbudili v naših športnikih željo, da si jih ogledajo. Predavanje je spremljalo mnogo krasno uspelih slik. ki so nam nazorno pokazale lepote smučarskega športa. Po predavanju se je podžupan g. prof. Jarc zahvalil g. predavatelju za lep užitek, ki ga je priredil poslušalcem s svojimi izvajanji. Govoril je še o dobro izvedeni organizaciji tujskega prometa v Avstriji. Zlasti za Slovenijo je važno, da tudi ona posveča vso skrb tujskemu prometu, da bo inozemstvo spoznalo vse lepote naše zemlje, ki ne zaostajajo za lepotami drugih držav. Tekme za zimski pokal. (Službeno lz medklubskega odbora za ZP. Seja 4. decembra). Določijo se za nedeljo 10. t m. naslednje tekme: v Kranju ob 14. Korotan, Kranj: Disk Domžale, služb. odb. g. Kačar; v Domžalah ob 14.15 SK Domžale: Reka Ljubljana, služb. odb. g. Vrhov-nik: v Ljubljani igrišče Hermesa ob 13. Hermes : Svoboda Vič, ob 14.30 Mars : Slovan, služb. odb. g. Kovač — igrišče Ko-rotana; eb 14. Korotan L j. : Sloga, služb odb. g. Logar. Stalni smuški tečaji za začetnike in ir-vežbane smučarje se vrše od 6. t m. na Kofcah. Tečaii so brezplačni in se prijavi lahko vsak dan. Po učnem načrtu JZSS vodi tečaje savezni smuški uč;telj Tone Banovec. Podrobna pojasnila o teh teča iih daje ga. Fani Kvedrova, Planinski dom na Kofcah, pošta Tržič. Smučarska sekcija Grafike vabi vse smučarje Grafike na današnji sestanek ob 19. v društvenih prostorih. Sestanek je važen za vse tekmovalce in za ostale člane, da se pogovorimo o bližnjih tekmah in o predstoječem izletu. Sreda, 6. decembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Poročila. — 13: Čae. plošče. — 18: Komorna glasba radio kvinteta. — 18.30: Radio-orkester. — 19: Uloga dobrovoljcev na solunski fronti (dr. E. Turk). - 19.30: Literarno predavanje. — 20" Ga. Thierry-Kavč-nikova poje operne arije s spremi jevan jem radio - orkestra. — 20.45: Koncert ruskega cerkvenega zbora. — 21.30: Fantje na vasi. _ 22: Čas, poročila, radio jazz. Četrtek. 7. decembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas. plošče. — 18: 0 prehrani otroka. — 18.30: Pogovor s poslušalci. _ 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Plošče po željah poslušalcev. — 20: Orgelski koncert (P-Rančigaj). — 20.45: Pevski koncert goep. Francla. — 21.30: Cas. poročila, radio - or- BEOGRAD 16.30: Popoldanski koncert. — 19: Plošče. — 20: Poljske pesmi. — 20.80: Simfoničen koncert. — Plesna glasba na ploščah. _ ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Lah-ka glasba. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.15: Plesna muzika. — PRAGA 20.25: Koncert godalnega kvarteta. — 21: Prenos iz Brna. — 22.25: Koncert Smetanove glasbe. _ BRNO 19 30: Slušna igra. — 21: Dramski večer. — 22.25: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 20: Koncert orkestra in solistov — 21.15: Nadaljevanje konfprta. — 22: Lahka in nlpsna glasba. — DUNAJ 12; Orkester. _ 17.20: Koncert solistov. _ 19: Mešan program. _ 20.45: V-r čpr lahke glashp. - 22 40: Plesna glasba na ološčnh. — BERLTN 2n.f>5: Zabaven dunajski nrorram. — Lahka glasba. — KftNTGS-B^RO 20On- Program kakor v Berlinu. — MrHI.ACKER 20.10: Operna glasba. — 21.10: Mešan glasbeni program. — 22.45: Nočni koncert. - BUDIMPEŠTA 17.50: Orkestralen Voncert. — 19: Humor pri khvir-iu. — 20 45: Večer lahke glasbe. - 22.20: Vojaška godba. — RTM 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Večer operne glasb« _ PIe«n» tnuzilrft. Kofce, dne 5. L m. ob 7. zjutraj: Temperatura —8 C, jasno in solnčno vreme, brez vetra. Podlage 40 do 60 cm, na njej pa 15 cm pršiča. Smuka idealna! Drsališče SK Ilirije odprto! Danes bo umetno drsališče SK. Ilirije pod Cekinovim gradom otvorjeno. Led je prav dober m je mogoče na njem izvajati vse like. Sezonske vstopnice se dobe v predprodaii v kavarni »Evropa« od 14. do 17. po lanskih cenah 40 Din za deco, 60 Din za dijake in člane proti izkaznici, 100 Din za nečlane. Kakor vse kaže, bo letošnja sezona dobra in dolga. Plavalna sekcija SK Ilirije. Sekcijski občni zbor bo danes ob 17.30 v posebni sobi restavracije Štrukelj. Vhod skozi vežo. Udeležba je za vse dolžnosti Sokol Miklavžev večer Sokol« IV. s« bo rr*i1 v četrtek 7. t m. ob 20. uri br. Jožku Jelačinu, kjer se tudi sprejemajo darila od 17. dalje. Po odhodu Miklavža ples. — Zdravo! Sokol Ljubljana II. priredi telovadno akademijo v soboto 9. t m. ob 20.30 na realki. Predvajale se bodo nove kompozicije, nakar občinstvo opozarjamo. Vstopnina 10 in 5 Din. Vabimo! Sokol v Brezovici. Dne 7. t m. ob 20 bo pod okriljem ZKD predavanje o bistvu sokolske misli. Predaval do g. Bučar Sokolsko društvo v Št Vidu pri Stični je imelo v nedeljo popoldne v gasilnem domu svojo svečanost od obilni udeležbi. Spored je obsegal pozdravni nagovor staroste br. Plešnarja, nakar je s. Ambrožičeva iz Podgabra v dobro zasnovanem, kratkem, jedrnatem govoru obrazložila pomen prvo-decembrskega slavja. Sledila je nato telovadna točka in razne domoljubne deklama-cije dece. Ob zaključku proslave je zaigral tamburaški zbor članstva venec narodnih pesmi, nakar je sledila zaobljuba novega članstva Sokolsko društvo je to priliko porabilo, da obdaruje tudi Sv. Miklavž sokolsko deco. Da je zmoglo društvo izvesti obdaritev v takem obsegu, se ima zahvaliti večini tukajšnjih trgovcev in drugih dobrotnikov, ki so prispevali po svojih razmerah. Dolžnost pa nas veže, da se javno zahvalimo br. Franu Krašovcu, trgovcu in industrije« v St. Vidu pri Stični, ki je naklonil v to svrho nič manj kakor 60 komadov toplih pletenih izdelkov, kar je spričo danih razmer res izredno velikodušen dar. Ta plemeniti poteza naj bi bila za vzor vsem onim, ki so bili letos za darila nedostopni. Br. Krašovcu pa v imenu vse revne in obdarovane sokolske dece ponovna iskrena, bratska zahvala- — Zdravo! Repertoar v A ROD NEG A GLFTMI.MČA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 6.: Praznik cvetočih čeSeoJ. C. Četrtek. 7.: Tartuffe. Četrtek Petek, 8. ob 15.: Robinzon ne sne umreti. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Turške kumare. Izven. Znižane cene. OPERA. Začetek ob 20. Sreda, 6.: Havajska roža. Sreda Četrtek, 7.: Manon. Gostuj« tenor Peter Rajčev. Izven Klabundova igra »Praznik cvetočih češenj« ee ponovi v premierski zasedbi drevi za red C. Klabundova predelave starih japonskih iger so umetniška dela prave pesniške vrednosti. Tudi »Praznik cvetočih češenj« ee odlikuje po močni, globoki vbs bini. Na praznik 8. t. m. bosta v drami dve predstavi. Ob 15. »Robinzon ne sme umreti«, ki Je izredno primerno delo za našo Šolsko mladino. Navdušiti pa mora tudi odrasle poslušalce. saj je sijajno napisano. Zvečer ob 20. se ponove »Turške kumare«. Za obe predstavi veljajo znižane dramske eei»s. premiera prvega izvirnega dela v tekoči sezoni bo v četrtek, dne 14 t m. Vpri-zori se najnovejše delo pisatelja Pavla Go-lie »Kulturna prireditev v Črni mlaki«, ki je nedavno izšlo v založbi Tiskovne zadruge. Snov je zajeta iz naših malomeščanskih prilik, bo brez dvoma zanimala vso slovensko javnost m nam prikazuje avtorja od popolnoma nove strani. Premi ero pripravlja prof. Sest V krog Abrahamovih operet, ki eo si osvojile svet, spada tjdi »Havajska roža«, ki se prav z velikim uspehom vprizarja na našem odru. Prihodnja repriza bo drevi za abonma Sreda. Peter Rajčev. (test nage opere. Po izredno uspelem gostovanju v »Pikovi dami« gostuje Peter Rajčev 5e v Verdijevi operi »Traviata«, in sicer v četrtek. 7. t m. Peter Rajčev. rojen Bolgar, je študiral glasbo in petje najprvo v Rusiji, potem pa kot stipendist ruskega carja v Neaplju. Po študijah je več let pel v Rusiji, kjer je veljal za najboljšega Hermana v Pikovi dami, druga njegova najboljša vloga pa je bila v Sneguročki. Pozneje je Rajčev skoro izključno gostoval po vseh največjih odrih Evrope, bil je dve leti član državne opere v Berlinu, eno leto v Budimpešti, stalno je el v Milanu in v Parizu Sedaj je član metniškega kuratorija Narodnega gledališča v Sofiji, v prostem času pa gostuje, trenutno v Jugoslaviji, kjer je imel v Beogradu in Zagrebu sijajne uspehe Kot absolvent italiianske pevske šole mora brez dvoma izredno zanimati v Verdijevi operi uTraviata«. katero poje v četrtek 7. t. m. izven abonmaja. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČU Meofni dom Začetek ob 20.15. Petek, 8. ob 15.: Deseti brat. Zadnjič v sezoni. Zadnjič v sesoni ponovi Šentjakobsko gledališče na praznik 8. t. m- ob 15. prekrasno narodno igro »Deseti brat«, ki je doživela ob polnih dvoranah osem repriz. Pole«? gosp. Košaka kot Martinka igra gosp. Bučar kot Krjavelj eno svojih najboljših ulog. Pristen kmečki humor poživlja vso igro. Kdor še ni videl te lepe narodne igre, naj ei jo oeleda. Vstopnice ee bodo dobile od jutri dalje od 10 do 12. in od 15. do 17. pri dnevni blagajni v I. nadstropju Mestneca doma. Ker ie bil pri nedeljski popoldanski predstavi velik naval, naj si kipijo posetniki vstopnice že v predprodaii. — V soboto in ned?-lio se bo ponavljala duhovita veseloigra »Dover - ^alais« z gdč. Baranovo in Koša-kom v vodilnih ulogab. Maribo-«*r« "'edaIIS2# Začetek ob 20 Sreda, 6.: Orlov. Premiera. C. Gostovanje Djuke Trbuhoviča. Četrtek. 7-- Stndentie smo. A. fj Iz življenja na deželi Z Jesenic •— Klub jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre v Ljubljani prosi vse one, ki so nameravali posetiti revijo »Glas od doma« oproščenja. da je ista morala od pasti zaradi prepoznega prihoda naših članov. Zamuda je nastala zaradi nepredvidenih prometnih m vremenskih nezgoo. Poseben avtobus je med potjo večkrat obtičal v snegu tako, da se naša igralska družina ni mogla ob pravem času pripeljati na Jesenice. Prepričani smo, da bodo vsi Jeseničani upoštevali našo neprijetno nezgodo in da je bila pač kriva višja sila. Klub jugosl. akademikov « Trsta, Gorice in Istre v Ljubljani Iz Trbovelj t— Pevsko druJtvo »Zvon« priredi na praznik 8. t m. ob 20. v Sokolskem domu pevski koncert Vstopnice se dobe v podružnici »J^tra«. Iz Ptuja j— Cen j. občinstvu naznanjam, da sem otvoril novi damski salon. Se priporoča Gjurasek Julij. ^ DRAVLJE. Pod okriljem ZKD bo 7. tega meseca ob 20. v Gasilskem domu predavanje. Predaval bo g. Puhar o delavcu in treznosti Predavanje za ljudsko-šolsko mladino ni primerno KOČEVJE V petek 8. t m. ob 11. bo pod okriljem ZKD predavanje g dr. Baji-ča o brezposelnosti v hotelu »Trstu«. Predavanje bo zanimivo. Vabljeni! RUSE. Jutri opoldne bodo Ruše sprejele drage brate-pevce iz Korotana, ki bodo, 40 po številu, pod vodstvom župnika Vinka Poljanca, predsednika zveze slovenskih koro&klh prosvetnih društev ter pod taktirko zborovodje Pavla Kernjaka nastopili zvečer ob 8. uri v dvorani Sokolskega doma. Koncert bo obsegal 18 najlepših narodnih pesmi, ki jin bwio zbori peli skupno, nekatere značilne pa posamezni zbori posebej. Za koncert vlada splošno zanimanje. Sezite po vstopnicah, ki »e dobe tudi v predprodaji RAKA NA DOLENJSKEM. Povsod čltamo, kako slabo se je obnesla leto&nja trgatev, zato ne smemo zamolčati tudi naše. Gospodarji, ki so druga leta spravili po 20 hI vina, so letos nabrali komaj 8 brente. Vzrok je bila toča. ki je domala oklestila trte tako, da so v začetku meseca julija stale prazne in gole v vinogradih. Žalosten je bil pogled na take vinograde. zat> ni bilo čuti letos petja ob trsatvi. Ljudem ie bil uničen ves in edini dohodek, ki so ga pričakovali. Kljub temu pa ne smemo prezreti društvenega življenja v našem kraji. Letos je obhajalo Gasilsko društvo lOletnico svojega obstjja. Ravno po 10. letih se je društvo reorganiziralo po novem gasilske mzakonu. Zato so se zbrali vsi zavedni člani društva in napolnili občinsko pisarno na izrednem občnem zboru. katerega ie vodil duša vsega druStva dolgoletni načelnik Gabrlč Ivan. Po poročilih 6e je prečital in tolmačil novi sakon. Pri volitvah v nivo upravo je bil soglasno izvoljen za predsednika Gabrič Ivan, za poveljnika Mladič Janko, za predsednika nadzornega odbora pa Koman Leo. Po zaprisegi članstva eo bile podane smernice novega dela v društvu, članstvo pa se je pozvalo k na-daljnemu požrtvovalnem.) delu za pomoč vsem v nesreči. — Pri volitvah v občinsko upravo je dobila lista JNS, katere nosilec je bil g. Šiško, veliko večino. SVETOVNO ZNANI RDEČ ELI ZA OBRAZ Cendre de rose in ronge mandarine ln nadaljnjih dvanajst prekrasnih nijana PARFUM EUR- PARIŠ pomenijo dovršenost v negovanju itpote moderne dame, ki se nikdar ne dajo doseči. Slabe potvorbe bi vam mogle povzročiti huda razočaranja. Bourjois - ParSismeitr Izdelovalec modernih kreacij parfemov: SOIR DE PARIŠ, PRINTEMPS DE PARIŠ, MON PARFUM, FIANCEE. a gummi:^^ Vaše zdravje, življenjska sreča, velike denarne žrtve zavise od kvalitete. — Zahtevajte samo »O L L A«! Vaše zaupanje zasluži samo blago, čigar kvaliteta je preizkušena in ki Je že de-. cenije poznano po vsem svetu. Vse, kar želite, loMte v »Jutrovem« maiem oglasniku M I II BULJI H nuna It Drva in premog pri IV. SCIIUMI Dolenjska cesta Telef-n št 2951 AS)X(S)X(S)X(S) GBADSKO NAČELSTVO U SARAJEVU. BroJ: 72273/33. Sarajevo, 28. novembra 1938. Raspis Gradsko načelstvo u Sarajevu raspisalo je natječaj za b-radu idejnih skica za nredenje Trga Kralja Petra Oslobodioca n Sarajevu. S vi potrebni podatci mogu se dobiti počam od 15. decembra 1933. kod Gradskog nacelstva u Sarajevu, prezidijalni ured uz pristojbu od 200 Din koju treba odmah položiti. Ova ce se pristojba povratiti svakom onom natjecatelju, ko ji predloži raaove a nakon završenog rada ocjenjivačkog suda. Članovi ocjenjivačkog suda jesu: 1. G. Mutevelič Asimbeg, gradski načelnik. 2. G. Grdič Sčepan ispred odbora za podizanje spomenika. 3. G. Andrijaševič Niko, advokat, ispred odbora za podizanje spomenika. 4. G. ing. Božič Gjorgje, Sef gradskog gradjevinskog ode-lenja. 5. G. Ing. Grof Oskar, direktor srednje tehničke škole. 6. G. Ing. Martinis Marcel, prof. srednje tehničke škole. 7. G. ing. Sokolovic Ismet, grad. inž. Banske Uprave. Zamjenici članova: G. dr. Pavičid Ivan, gradski podnačelnik. G. dr. Kajon Jakob, advokat, ispred odbora za podizanja spomenika. G. ing. Skakič Miloš. G. ing. Muftič Sejfudin. G. Miladinovič Miloš, graditelj. Nagrada imade tri i to: 1. Din 20.000.— 7U 99 10.000.— 3« n 5*000.— Osim toga p red vida se svota od Din 5.000.— za dva otku-pa. Rok predaje radova je 15. februar 1934. god. GRADSKO NAČELSTVO Knrja očesa ttajboijl« •rMtetr® proti kurjim oie*0f* -tj*b aH o»r»»o »t ti trot it«* IA fi«rn<-gi *k!»diM» Omft* m pootredbt 16 M. Hrnjak lekarnar — SlsaV 12885 wva VV%1 «v ♦♦♦♦V VVVV ?w< M M Snežno bele zobe ••• 11 \ 43 Življenje— film Roman To sovraštvo me je gnalo v svet. Morala sem najti Petrova — to mi je bilo življenska naloga. Kaj mu hočem, če bi ga našla _ sama nisem vedela. A bilo mi je, kakor da ne bom nikoli več vesela, dokler mu v oči ne kriknem, kolikanj ga sovražim! Tako sem postala plesalka. »Nižinskaja«. Zdaj sem ga mogla ne-sumliivo iskati po vseh prestolnicah sveta. Zaman. Nisem ga našla. A v tem dobim od Marje Fedorovne pismo: Tukaj je — v Nizzi! Kar iznenada se je bil pojavil. Takoj sem prekinila svoj angažman in se odpeljala semkaj. Menda je bilo vse usojeno, Peter. Usojeno je bilo, da sem te spotoma na tak nenavaden način rešila smrti — in usojeno, da je moral Petrov umreti. Petrov je sam prišel k Marji Fedorovni — in tako se je začelo vse, kar je potlej prišlo. Snubil me je. Nisem se izdala — nisem mu pokazala, kaj je v meni. Najbrže je mislil, da tu nihče ničesar ne ve o njegovem dejanju.« Lahna rdečica stopa Olgi v obraz, trepet ji pregiblje ustnice. »Da, zapeljala sem ga in zamamljala; nič več nisem bila jaz; Čeprav sem v duhu videla kri na njegovih rokah, sem vendar hodila z njim. Trpela sem, da mi je poljubljal roko, in prežala nanj kakor mačka. Sprejemala sem od njega darila in ga zavajala k igri; spravljala sem ga ob pamet in ga dobivala v oblast. Oh. česa ne zmore sovraštvo! Videla sem, kako je poganjal in za igra val svoj zadnji denar — takrat v Monte Carlu. Ali se še spominjaš? Prav tisti dan, ko sva se midva spet srečala, je bil pri kraju. Živci so ga pustili na cedilu. Misli si moje zmagoslavje! Šla sva v kazinski park. Slutila sem: zdaj mora kocka pasti! Petrov je bil kakor strt. Sedla sva na klop. Govoril je, da nao bi skupaj umrla. Tedaj me je zgrabil nemir. Petrov je pa mahoma segel v žep in izdrl orožje. »A prej boš še moja!« je siknil. Njegov obraz je bil tak kakor tisti dan, ko je ukazal tri salve — Držal me je. V prvem trenutku sem že pomislila: Z Bogom, Marja Fedorovna, Petrov je vendarle močnejši od naju. A nato se je uprla v meni življenjska strast, in prečudna moč me je navdala. Z obema rokama sem ga zgrabila za komolec in ga upognila nazai. »Ali me hočete umoriti, kakor ste mi umorili očeta in mater?« sem mu kriknila v obraz. »Mislite, da sem pozabila? Da nisem te tedne vsak trenutek videla krvi na vaših rokah? 2e leta in leta vas iščem križem sveta! Ali niste nikoli čutili, da sem vam za petami? Zaradi vas sem se vrnila v Nizzo — tu ste bili v mojih rokah! Igrala sem se z vami, Petrov, in čakala te ure maščevanja! Ako me zdajle ubijete, boste jutri v zaporu. Marja Fedorovna ve, da sem z vami. Za nama je šla — vem, da naju opazuje.« To je laž, a Petrov mi.je verjel. In posmehljivo sem nadaljevala: »Siromak ste, uničeni berač! Podarili vam bodo nekaj sto frankov, da izginete. To bo blaga kazen za vaš zločin! Idite — studite se mi!« Tedaj ga je pograbila brezumna besnost. Z obupno blaznostjo se je vnovič vrgel name. »Prav!« ja zaškrtal. »Pa pojdi z menoj v pekel!« j Čutila sem, da gre res za življenje in smrt. Z molčečo togoto sva se borila. Enkrat sem čutila, ko mi je zdrknila mrzla cev preko čela — kakor da bi se me smrt dotaknila s svojim dihom! Nato, mahoma — rezek pok. Petrov je omahnil nazaj. Zadet je bil v srce. Menda se je bil samokres sam sprožil — in Bog je poka" zal svinčenki pot.« Olga Nikolajevna globoko zasope. »Tako ie bilo,« šepne — očividno so jo zapustile moči. Molk visi med stenami. Milkovičeva roka rahlo boža Olgi komolec. Nikoli si ne bi bila mislila, da more biti na svetu tako neskončno nežno in ljubeče milo-vanje. Oiga Nikolajevna zamrmra: *Marja Fedorovna pravi: pravica je terjala svojo žrtev. Takrat sem ji takoj vse povedala, ker me je bilo nekoliko strah. Ta strah me je tudi gnal. da sem šla iz parka naravnost v plesni bar, sama ne vedoč, zakaj. M:slim, da stori človek po takem dogodku zmerom tisto, kar je najbolj neverjetnega. Živci tako hočejo. Treba jih je omamiti.« »Gotovo da,« de Milkovič. »Ali ni bilo čudno, da sem pri ruleti na svojo pest postavila zate na ,rouge'?« »V mojo srečo, A zdaj — dovolj o tem. Tvoja teta ima prav. Nič nisi kriva, Olga. Usoda je sodila, ti si bila samo njeno orodje.« Rahlo jo potegne k sebi. »Veliko ljubezen si zaslužila, zakaj življenje ti je ostalo veliko na dolgu.« Njene oči se mokro leskečejo. »Peter, zdaj veš vse —« Milkovič čuti rahli vonj njene polti, kopraenje njenih ust, nežno vdanost vsega njenega bitja. Cene malim oglasom 2enitve (n dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokalic. »Stanovanja odda«, »Strofl«, »Vrednote«, »Informacije«, »živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« In »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača « Za odgovor vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1,— ? za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro /fli za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali zs dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vssko besedo, znaša Din 3.—. NajmanJSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Dm 10.—, pri oglasih po 1 Din ta besedo pe Dm 15.—. Ve* prk*ojbtne bb male oglase je plačati pri predaji naročila, on-pOHia jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Potniki Kdor išče mesto potnika, pLača za vsako besedo 50 par; sa da janj« naslova aH ta Hfpo S Din. — Kdor ■prejema potnike, plaža besedo po 1 Din; ia dajanj« aaelova sli za iifro pa 5 Din. (5) Zastopnik -r rajonu Maribor in bivši mariborski oblasti zelo do-bro vpeljan, t Ia referen rami, sprejme seriozno zastopstvo. Cenjene ponudbe n» podružnico »Jutra« t Mariboru pod Iifro »Bran-gist 27«. 43718-5 Zaslužek Kdor 1 i i • ujfeika, plača aa vaafc« bes«do 50 par; ta aaaitrr ali Ivfro 3 Din. — Kdor a a d J taainiek, pa za vaako besedo 1 Din, u dajani« taslora al! ta li-fre pa t Din. (S) Inkasiranje karkoli prevzame že vpeljan Izkušen ln znan Inkasant poleg svojega lnkasa. Naslov pošljite ogl. odd. »Jutra« pod Šifro »Prvovrsten ln zanesljiv«. 43565-3 Oglas trg. značaja po 1 Dio beseda; tu da ianje aa*iova aH u Šifro S Din. — Ogla« socialnega »nača;a p« vsaka beseda 30 par; z« dajanje na.«!ova ali T-» 'ifw» 3 Din. (81 Kuharica z znanjem srbske in dunaj eke kuhe, d-obi siužbo restavraciji ne Gorenjskem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Potrebna kavcija«. 43707jl Pisarniško moč in praktikanta (injio) sprejmemo. — Pon.ud.be znamko za odgovor na ogl oddelek »Jutra« pod Šifro »Priden in zanesljiv«. 4374-M Brivskega vajenca sprejme takoj Jez-eržek, brivec, Moste, Zaloška ce- eta. 43694-44 Učenke za tamburaško godbo, do 17 let starosti, katere ima jo dober glas za petje plačam po 200 Din mesečno z vso oskrbo. Naslov: Štefan Marti nk o, Restanrant Peristil, Sr>lit, Dalmacija. «756-44 Službe išče Vsaka beseda SO par; » dajanje naslon e£ za šifre pa 3 Din. (2) Natakarica stara 23 let. poltena, f 4 '/»letno prakso, zmožna •kavcije, išče službo. Na slov pove oglasni oddelek '»Jutra«. 43709-2 Original Valvazor prva izdaja, 4 knjige, v pergamentu vezane, noccni •j-oda Golob Marija, G«!'risovo nabrežje 29. 48758-S Službo dobi VtaJu beseda 30 pv; u dajanj« naslova ali ta Šifre p« 8 Din fl) Brivski pomočnik perfekten r moški stroki jn dober ▼ da-mski, dobi službo. Javijo naj se res dobre moči. po možnosti ijs.tme.no. Navest.1 je dose-da d ia me«fa. Ivan Prcše-n. Radovljica. 43HS-1 Mlado služkinjo p-idno in pošteno sprejmem ^■akoj na Sv. Petra cesti 1? 45774-1 Mizar, pomočnika rabi mizarstvo Musar Vinko — L-jub'jana, Novi trg 5. """ 43751-1 Kuharico h gospodu na deželo Učem za dva meseca Ponudbe z osebnimi podatki na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlajša«. 43423-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, ieli premestiti siu.ži>o. Gre tudi kot skladiščnik ali kaj sllične-'2a. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko ■»MarljdT 24«. 43738-2 Frizerka ve??« trajne, vodne in ?e-lezne ondulacije. manikira-n;& ter dragih v stroka e padajočih del, išče službo Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 4S737-2 Strojnik (ključavničar) zmožen popravil vseh vrst strojev in raznih motorjev, išče službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Res zmožen«. 43739-2 Brivski pomočnik m'ad. dober delavec. vo!a-šSine prost, dober bubi štu-eer. išč» službo za takoj. Gre tudi na deželo. Woif Janez. Dolga vas štev. 30. 48736-2 Pekovski pomočnik vojaščine prost, išče stalno službo za takoj. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Zanesljiv« 43772-2 Avto^rnoi^ v s» k* beseda 1 Din: z« d*j«nj« naaio^a ali t« Šifre pa 3 Din. (10) Avto-limuzino petsedežno, prodamo ali za menjamo za manjši avto ■Poizve se na Borštnikovem ■trgu ž t. 1. 43732-10 Kupim Perle Ogia.si trg. taafiaja po 1 Dio bo&ed«; ta dajanje oaslova »li u šifre 6 Din. — Oglasi socialnega *na£aja vsa ka beseda 50 par: za dajanj« nasl-ov« tli za iifro pa S Dia. (7) Svinjske kože po najvišji ceni vedno kupuje trgovina F. Senčar, Maia Nedelja i-n Ljutomer 43728-7 DamskI zimski plašč temno-moder, v dobrem stanju kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutr3« pod značko »10«. 43762-7 Vsaka beseda 1 Din: za lajanj* naslova al: za Šifro pti 5 Dm. (161 Bančne vloge nakup, prodaja in zaloga. Najboljše in najhitreje. -Poslovni zavod d. d., Za greb. Praška ulica št. 6/II. Za odgovor prosimo, (la priložite znamko za 3 Din. 347-16 Hranilno knjižico Ljub'jans.ke kreditne banke, z vlogo do 50.000 Din kupim pod ugodnimi pogoji. Ponudi)e na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Knjižice«. 43733-16 Hranilne knjižice dravske banovine, z vlogo 31.300 Din prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značk-o »M.« 43744-16 Družabnika (co) z vlogo 30.000—S5.000 Din. iščem za dobro uspevajoče podjetje sredi Ljubljane. — Ponudbe na og"ns. "oddelek Jutra« pod značko »B. R. 43760-16 Veata beseda 1 Din: ! <3 dajiuij« ca »Lova a!i i '.» ftifro pa 5 Din (2J*.Ti}e rvutlOT* atf sa Šifro pa 5 Din. (81) Svarilo! Trape d. d., mlin v Banja-Iuki ne eksistira. Oškodovani trgovci prijavite l?ž-nega potnika oblastim. 43754-31 Janez! Pridi na vsak način! Sodna prodaja!! — Pepe. 43769-31 PrideHi Vsaka beseda ta dajan}« oaalor« ta iifro pa 6 Dia. 1 Dui. j rrm JI { 1». (38) J Pozor! Ia bačko moko, koruzo, mast svinjsko in gosjo — isto tudi sušeno, kakor tudi pitane goske doba vi j a Eiport Majerovič, Conoplja _43186-33 Sveže pšenične koruzne in druge mlevske izdelke, žito in krmila kupite ugodno pri A. Nov-Ijan, Vidovdanska cest« 6. __43765-33 Izgubljeno 2 sobi za pisarno oddam. — Centraina lega separi-ran vhod, visoko pritličje, Gradišče štev. 10. 43711-23 Sobo s predsobo centralna lega — separiran vhod, prvovrstna hrana, oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 43742-23 Vsaka beaeda 50 par: i* dajanje naslova aH «a Šifro pa S Dio. (86) Dami dobro poznani, ki sta bili v ponedeljek dne 4. t. m. popoldne v tng. e čevlji pri »Z a m o r o u« na Sv. Petra cesti £4, se naprošata, da vrneta aktovko, ki ste jo pomotoma vzeli. S tem se iz-ogneti drugih sitnosti. 43766-28 Lepo sobo z 8 posteljama, oddam. — Poizve se v Streliški ul. 34, pritličje, levo. 43748-23 Sobo z 2 posteljama oddam n« Vidovdanska cesti St. l/I, preko dvorišča. __ 48767-28 Vsaka beseda 1 Din: w lajanj« naslov« ali ta iifro pa 5 Din. (15) Suhih jesenovih plohov elastične vrste, same debele dimenzije, iavanred-no bele barve, n kolarje in mizarje fina kvaliteta, prodam 1 vagon. Povzve se: Hotel Kajfei. Ljubja-n»- 43413-15 Sobo odda Kratek kožuh naprodaj v Nunski ulic' 3. 43755-13 Kislo zelje, repo in sarmo prvovrstno, v sodih — po brezkowkuirenčmi ceni dobavlja Homan, Sv. Petra c. št. 83. 43631-33 Orehova jederca imetno posušena, popolnoma brez vlage — in modri mak za potice nudi najceneje Sever & Komp.. LiuMj-i na 4S337 8S Vsaka beseda 30 par: » dajanj« naslova ali ta Šifro S Dan. (23) Sostanovalca sprejmem k mlajšemu di ja ku v celotno zelo dobri, oskrbo. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 43627 23 Lepo, veliko sobo z dobro hrano in vso oskrbo oddam poceni dTema gospodičnama. Souporaba kopalnice. Strossmaj'erjeva ulica št. 4)1. desno. 4376S-2S Vsaka beseda 50 par; a dajanj« naslova ali za Šifro 3 Dia. (21-a) Sobo in kuhinjo iščeta mati in sin za takoj ali pozneje. Najraje v Trnovskem ali Šentjakobskem okraju. Navesti je ceno. — Naslov poslati na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Dve osebi«. 43770-21/a INSERIRAJTE V »JUTRU« SHBHSHS Stanovanje Vsaka beseda 1 Din: a dajanj« naslova aH u Šifro pa S Din. (3d) Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam. Poizve se v trgovini Kovačič. Tjrševa (Dunajska) cesta 82 43746-21 t e nit ve V zakup se odda Vsaka beseda 2 Din: ta dajanj« naslova aH šifre pa 3 Din. (25) Gospod obrtnik in posestnik, vrednost 150.000 Din. srednjih let, se želi poročiti z dobrosrčno. značajno in pošteno gospodično, z boljšim posestvom. — Imam veliko veselje do kmetijskega posestva. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Iifro »Srečna bodočnost«. 43710-25 izvežbastemu strokovnjak?! Hotel ima 12 hotelskih sob, odlične restavracijske prostore, veliko dvorano, velik; pr,. krit vrt, ledenico in lastno tovarno soda-vode. — Hotel se nahaja v poznanem bano-vinskem kopališču Topusko, Savska banovina. — Vprašati pri lastniku Obradoviou Matiji, hotel »Central«, Topusko. 12350 Vsaka beseda 1 Din. za dajanj« naalova ail za Šifro na "> Din. (29) Pisalni stroj majhen, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43715-29 BORZA ROBE, DELA IN POSESTI »Jutrov« mali oglasnik donaša vsakomur velike koristi. SLU lili odda večje podjetje v Mariboru. Prednost imajo mlajši upokojenci (orožniki, finančni stražniki). Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava ter primerna plača. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek -Jutra« v Ljubljani pod »Podjetje v Mariboru«. Ne^iostno negovani zobje vam povzročijo prej ali slej bolečine, tež-koče in nepotrebne izdatke. A vendar je pravilno negovanje ust lahka stvar, kajti zobe zamorete ravno tako enostavno prati kot roke in obraz. Zadostuje, da vsako jutro in na večer in po jedi uporabite pasto ali miio za zobe GIBBS, pa ohranite čistočo, zdravje in belino zob. Neveste! Gospodinje! Najlepši okras Vašega loma j« perilo, zavese, pe iteljna pregrinjala. — Najfinejše in najtrpežnejše ga •>k-nsite z vezenjem od tvrdke Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj Izdelujemo gumbnice. prebadamo »abione, pred ••iskujemo čisv> žeti roč. dela. imamo specijelnš en za >bl-ke tn volane, ažuriramo rn entiamo. Vsaki« že ve, d« mam.> največjo in najmoder aejšo vezilmo. Ker sam: delo sprejemamo, ga sam nadziramo, zato Vas todi najboljše postrežemo. 79 Zahvala Ob prerani in bridki izgubi naše nepozabne hčerke, sestrice, svakinje in tetke, gospodične Anice Kočevar se tem potom iskreno zahvaljujemo za vsa izražena sožalja ter vsem številnim darovalcem prekrasnega cvetja. Zahvaljujemo se tudi č. g. župniku na Dolu in g. vikarju v Hrastniku za tolažilne besede in spremstvo pri pogrebu in gospodom zdravnikom, ki so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi ohranili pokojnico v življenju. Nazadnje se iskreno zahvaljujemo gg. pevcem Glasbenega društva v Hrastniku za ganljive žalostinke in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Bog plačaj! Hrastnik, Beograd, Kranj, Murska Sobota, 3. decembra 1933. 12357 ŽALUJOČI OSTALL ♦ Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Umrla je gospa Marija Likar roj. Čerin učiteljeva vdova Blagoslovili jo bodo v četrtek dne 7. t. m. ob V216. uri na Znnjskega cesti 15. " 12887 Ljubljana, dne 5. decembra 1933. icjujt Uavoru. Kavijtxi izdaja ta ftotutuicij »Jutra« AdoU i.iuuiKai La Na/uanc uskarno d. d. fcol uskaruarja Fiaiu lezeršek. mseratiii deJ je odgovoren Aiojz Novak. Vsi v Ljubljani t. i t