leto: II- dne:28-9- 1979 Celje - skladišče D-Per 582/1979 . - 1119872001,13 co glasilo socialistične zveze delovnega «Musiva ipi i COBISS 0 HEJ, HAJ, BRIGADE... Iz prenekaterega grla otožno, pa vendarle ponosno je zadnjič v tem letu pod Bohorjem zadonela pesem Kozaračko kolo. Brigadirji, občani in mnogi gostje so v strnjeni koloni prepletenih rok zapeli: »Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo ...« in s tem izrazili misli nas vseh, da smo ponovno izpolnili del obljube, ki smo jo dali tovarišu Titu ob njegovem obisku na otvoritvi Zvezne mladinske delovne akcije »Kozjansko 74«. To je le eden izmed prizorov prireditve svečanega zaključka Zvezne mladinske delovne akcije »Kozjansko 79«, ki je bila v nedeljo, 9. 9. 1979, v naselju MDB »Jože Perčič« v Šentvidu pri Planini. V lepem sončnem vremenu se je na svečano okrašenem prostoru poleg brigadirjev zbralo mnogo občanov in gostov, med njimi predsednik Skupščine SR Slovenije tovariš Milan Kučan, pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo general polkovnik Dane Petkovški, predsednik Ustavnega sodišča SRS dr. Jože Brilej, predsednik RK ZSMS Boris Baudek in mnogi drugi, ki so s svojo prisotnostjo potrdili pomen in sloves, ki ga ima ta mladinska delovna akcija in celotno prostovoljno delo mladih, tako v naši občini kot v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. To so potrdili tudi vsi govorniki, med njimi predsednik OK SZDL Šentjur tovariš Mirko Čander im slavnostni govornik, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Emil Rojc. Potem, ko je komandant akcije Ludvik Martinčič podal kratko oceno o poteku akcije, o tem ob-širnejev naslednji številki je sledil prisrčen kulturni program. V njem so brigadirji v jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije s pesmijo in besedo prikazali svojo ustvarjalnost na letošnji akciji, svoja hotenja in vizijo bodočnosti in ga zaključili na simboličen način s pesmijo Računajte na nas. Po programu, ki je navduših vse prisotne, sta se brigadirjem in vodstvu akcije v imenu šentjurske in šmarske občine zahvalila oba predsednika skupščin Stanko Lesnik in Darko Bizjak. Vsem sodelujočim brigadam in vodstvu akcije sta podelila posebna občinska priznanja. Preden je predsednik Republiške konference ZSMS Boris Baudek uradno oznanil, da je akci- ja zaključena, to pa je simboliziralo spuščanje zastave in petje himne vseh prisotnih, se je vsem zahvalil in člane sekretariata akcije po sklepu RK ZSMS proglasil za udarnike. V pozdravnem pismu tovarišu Titu, ki je bilo prebrano na samem zaključku, so brigadirji zapisali, da v svojem imenu in v imenu vseh delovnih ljudi in občanov šentjurske in smarske občine sporočajo, da so v celoti izpolniM vse sprejete naloge in da mu želijo uspešno pot na njegovi novi misiji miru v Havano in srečno vrnitev domov. Tako je za nami še ena uspešno izvedena zvezna mladinska delovna akcija, akcija, ki je najstarejša med vsemi slovenskimi, akcija, za katero lahko danes s ponosom povemo, da je po svoji vsebini in značaju presegla vsa pričakovanja. To je akcija, na kateri vedno iščemo nove vsebinske in organizacijske pristope, ki so kažipot ostalim slovenskim akcijam. Vedno se sprašujemo, kaj je tisto, zaradi česar vsako leto mladi iz vse Jugoslavije radi prihajajo prav na Kozjansko, čeprav tu ni najboljših pogojev za delo in življenje glede na ostale akcije. Danes vemo zagotovo, da je to njena vsebina, da je to enotna želja mladih, da nam pomagajo, da se učijo, spoznavajo, usposabljajo in čutijo odprtost src, tako lastnih kozjanskemu človeku. To pa so tudi osnovni elementi in vodila vseh naših programov, ki jih vsako leto uresničujemo na Zvezni mladinski delovni akciji »Kozjansko«. Ni skrivnost, da smo vse to dosegli zahvaljujoč mnogim posameznikom, organizacijam in drugim dejavnikom, še zlasti družbenopolitičnim organizacijam, predvsem pa skupnemu spoznanju, da mladinsko prostovoljno delo ni samo delo na trasi, temveč mnogo več, da je to šola samoupravljanja mladih ljudi. To ni samo parola, temveč resnica, kar nam dokazuje vsa dosedanja prehojena pot. Na sto tisoč mladah se je v nekaj več kot treh desetletjih graditve nove družbe prav na delovnih akcijah po vsej Jugoslaviji obogatilo z največjimi vrednotami, ki lahko plemenitijo graditelja socialistične samoupravne družbe — s tovarištvom, bratstvom in enotnostjo, z ljubeznijo do domovine. Vse to, vsi doseženi rezultati, ugled naše akcije, obljuba, ki smo jo dali tovarišu Titu, pa obvezuje vse nas, slehernega delovnega človeka in občana naše družbenopolitične Skupnosti, da s svojim delom in aktivnostjo ustvarimo pogoje še za boljše dalo in počutje mladih, ki se bodo tudi v prihodnjih letih u-deleževali ZMDA »Kozjansko« in za njeno uspešno izvedbo. Vodilo pri tem pa naj bodo besede, ki jih je tovariš Tito naslovil odboru za proslavo 30-letnice MDA v Brčkem (citat): »Želim, da bi Zveza socialistične mladine in druge družbenopolitične organizacije ustvarile možnosti, da bi v prihodnje delovne akcije zajele čim večje število mladih. Očitno je, da je zanimanje mladih za delovne akcije ogromno in velika škoda bi bila, ko ne bi omogočili sodelovanja vsem, ki to ždijo. Na mladinske delovne akcije se ne sme gledati samo s stališča materialnih učinkov, marveč je treba imeti vselej pred očmi njihov vsestranski in neprecenljiv pomen za mlado generacijo in našo deželo v celoti.« Miran Koren Vrnitev MDB „Miloš Zidanšek" 4. avgusta se je iz MDA »Slovenske gorice 79« iz Dornave pri Ptuju vrnila MDB »Miloš Zidanšek«. Na akciji je sodelovala v tretji izmeni. Brigada je delala na izkopu primarnega vodovoda v Dornavi. Vodovodni jarek, ki ga je brigada kopala, je bil globok cca 1,80 m. Poseben problem pri kopanju jarkov je bila zelo sipka zemlja, zato je bilo treba kopati steno jarka pod nizkim kotom, da je bila odstranjena nevarnost zasipa jarka. Brigada je bila petkrat udarna. Dobila je udamištvo prve in druge dekade in udamištvo prvega in drugega udarnega dne. Za zelo dobre rezultate je dobila tudi izredno udamištvo. Brigada pa je bila aktivna tudi na področju interesnih dejavnosti. Brigadirji so po želji opravljali izpit iz prve pomoči, cestno-prometnih predpisov, foto tečaj in E tečaj za radioamaterje. 13 brigadirjev pa je obiskovalo politično šolo Edvard Kardelj. Ob tem smo izdali tudi tri biltene in precej stenskih časopisov. Za kulturo smo delno skrbeli sami, gostovali pa so tudi nekateri umetniki. Brigada je sama pripravila predavanja: KS kot interesna skupnost in vloga DPO v njej. Imeli smo tudi tekmovanja v malem nogometu, košarki, rokometu in odbojki, tako znotraj akcije kakor tudi proti zunanjim ekipam. Imeli smo tudi tekmovanje v strelja nju ter igrali simultanko. Prav zaradi te svoje dejavnosti smo dobili v prvi dekadi priznanje za družbene aktivnosti, v drugi dekadi pa pohvalo. V brigadi sta delovala tud aktiva ZK in ZSMS. Brigada je dostojno zastopala našo OK ZSMS, saj je upravičila svoj namen. Edvard Peperko Začetek novega šolskega leta na osnovni šoli Franja Mal-gaja Šentjur Po dveh mesecih brezskrbnih počitnic so se mladim šolarjem ponovno odprta šolska vrata. Šola jim bo prekinila breskrbno življenje z novimi obveznostmi v učno-vzgoj nem procesu, interesnih dejavnostih in drugem šolskem delu. Počitniško življenje se je za teden dni skrajšalo tistim učencem, ki so zaradi slabih učnih uspehov v preteklem šolskem letu morali obvezno obiskovati dopolnilni pouk ali se pripravljati na popravni izpit. Priprave učiteljev na učno-vzgojno delo v novem šolskem letu so se že začele z 20. avgustom, s strokovnimi aktivi, u-sklajevanjem učnih načrtov, dopolnilnim poukom in drugimi dejavnostmi. Učno-vzgojno delo v novem šolskem letu smo začrtali v skladu z vzgojno-izobra-ževalnimi smotri osnovne šole. V začetku šolskega leta smo sprejeli 111 novincev, tako je število porastlo na centralni šoli na 879 in na podružnicah Kalob-je in Blagovna na 72, skupno na 951 učencev. V organizacijskem pogledu so se tako pojavile težave s šolskim prostorom, saj so na centralni šoli v Šentjurju trije oddelki več, kar nas je prisililo, da smo do maksimuma izkoristili prostore stare šole (a-daptirane prostore bivše telovadnice), en oddelek pa je že moral preiti na dvoizmenski pouk. Prostorska stiska nam tudi onemogoča kvalitetnoje organizirati dva oddelka podaljšanega bivanja, tako da ti oddelki gostujejo po končanem pouku v prvih razredih. Zaradi prostorskih problemov in precejšnjega letnega prirastka šoloobveznih otrok v Šentjurju bomo morali obvezno načrtovati v naslednjem srednjeročnem obdobju 1981-85 novo šolo na lokaciji, ki bi sprejela učence južno od železnice (Hru-ševec, Nova vas, Čmolica, Jakob ...). Naslednji problem v zvezi s šolskim prostorom je neustrezna kuhinja, ki v takšnih pogojih kot deluje ne more kvalitetno pokriti vseh potreb. Dnevno je treba namreč pripraviti okoli 900 malic in 250 kosil. Nova kuhinja je eden izmed ključnih problemov, ki ga moramo rešiti, če hočemo zagotoviti zdravo in kvalitetno prehrano otrok. V soočanju s kadrovskimi potrebami v novem šolskem letu smo naleteli na težave, namreč ustreznih profilov kadrov v občini ni. Tako smo večino potreb pokrili s kadri iz drugih občin, kateri pa so vezani na prevoz oziroma jim bo treba v bodočnosti zagotoviti kadrovska stanovanja. Ta problem nam potrjuje, da bomo morali v naslednjem srednjeročnem obdobju dosledneje kadrovati v deficitarne profile pedagoških delavcev v občini. Tem kadrovskim pro- Letos smo Slovenijo v jugoslovanskem taboru »Sutjeska« v Puntiželi pri Buli zastopali pionirji naše občine — pet pionirjev OŠ Slivnica in pet pionirjev OŠ Šentjur. »Kakšna je le ta Puntižela?« smo se spraševali, toda odgovor smo dobili šele takrat, ko smo prišli tja. Pozdravilo nas je sonce in petje škržatov, brez katerih bi bila morska obala res preveč pusta. Potem iso nas peljali v dom, ki je bil sedaj naše bivališče. Tam so bili že [pionirji iz nekaterih drugih republik. Kmalu popoldne pa so prispeli še ostali in nato so nas razdelili po sobah. V vsaki sobi nas je bilo po 8 — iz vsake republike in pokrajine po eden. Tako je bilo prvi dan, drugi dan pa smo začela zares. Razdelili so nas v desetine, določili smo desetarje, potem pa še načelnika. Tako smo od takrat naprej hodili jest v vrstah. Komaj smo čakali, da se bomo kopali. Želja se nam je uresničila. Tudi meduze, ki so pridno stegovale lovke proti nam, nas niso prestrašile. Naš delovni dan se je začel z gimnastiko, pospravljanjem in zajtrkom. Potem smo dvignili trujeni smo komaj čakali na ko-zastavo našega tabora in vsi u-panje. Po kosilu smo počivali, popoldne smo se igrali ali pa kopali. Zvečer smo najprej spuščali zastavo in brali »dnevno zapoved«, potem pa smo imeli razne prireditve, kat ogled filma, ali pa predstavitev kake republike in seveda ples. Ob desetih smo morali iti spat. blemom bo treba podrediti štipendijsko politiko. Kljub vsem tem problemom moramo v novem šolskem letu v organizacijskem in vsebinskem pogledu še dosledneje uresničevati vzgojnoizobraževalne smotre osnovne šole, vzgajati in izobraziti naše najmlajše za bodoče aktivne tvorce in nosilce naše samoupravne skupnosti. To je odgovorna naloga, ki jo učiteljem postavlja slovenska družba. F. K. Hodili smo na izlete po Istri, pluli z barko na najjužnejši del polotoka, šli smo tudi na otvoritev filmskega festivala. Pestro je bilo, ali ne? Ampak prvi teden smo skoraj vsi bili malo jezni, da smo sploh prišli, namreč zdelo se nam je dolgočasno, saj smo se šele spoznavali: prijatelje, njihove navede, o-kolje. Toda drugi teden je bil prekratek za vse, kar smo si smo jih morali izreči. Postali imeli povedati, za vse misli, ki srno zelo dobri tovariši. Kadar smo zmagovali pri igrah ali kje drugje, smo se vsi veselili, kadar pa smo izgubljali, smo bili vsi žalostni, jezni. Talki smo bili — eden za vse, visi za enega. Na kancu, ko smo se poslavljali, smo jokali, saj smo skoraj vsi prvič občutili, kakšna je ločitev od tovarišev, s katerimi si toliko preživel. Odšli smo domov. Prijateljem in sošolcem bomo prenesli vsaj kanček ite ljubezni, ki smo jo občutili. Če se bomo vsi ljudje, vsi Jugoslovani tako ljubili, nas nikdar ne bo nihče premagal, saj je ljubezen močnejša kot vsako orožje. Šele sedaj razum zakaj tovariš Tito tako poudarja: »Bratstvo in enotnost naj bosta med našimi narodi!« •eie sedaj razumem, ko sem tudi jaz občutila, kakšno moč ima ljubezen. Razšli smo se ikot prijatelji in bomo prijatelji tudi ostali. Naše ljubezni in prijateljstva ne bodo zabrisali ne čas ne leta. Andreja Zevnik Samo po sebi umevno Zgodi se, da včasih razmišljamo samo za danes. Ne briga nas, kaj bo jutri. Tako bi lahko zapisali o primeru, ki čaka, da ga razrešijo drugi. Leta 1977 je bila zgrajena oziroma adaptirana cesta na Resevno. Precej napora je bilo potrebno, da so se zbrala potrebna finančna sredstva za rekonstrukcijo. Pa vendarle smo s pomočjo MDB Cvetke Jerin in Dušana Laha napravili cesto, ki je bila sposobna za prevoz tudi s tovornjaki. Še neutrjena cesta pa je zaradi večjih nalivov v lanskem in letošnjem letu poškodovana. Res je, domačini opozarjajo, da je treba cesto popraviti. Ugotovimo pa lahko, da sami premalo skrbijo za popravilo ceste. Večkrat bi bilo potrebno očistiti obcestne jarke. Verjetno nekateri mislijo, da se bo cesta popravila sama. Ali bolje povedano, da je samo po sebi umevno, da bodo cesto popravljali in zanjo skrbeli tisti, ki so jo naredili. V premislek dajemo krajanom predlog, da s skupno akcijo pokažejo, kaj se da narediti. Verjetno pa bo potem tudi krajevna skupnost pomagala. D. S. 'v' Pionirji občine Šentjur v jugoslovanskem taboru Sutjeska Delovni ljudje, občani, mladina! Ali ste seznanjeni z akcijo »nič nas ne sme presenetiti«, ki bo 29. in 30. septembra 1979 na področju Slovenije? Tako je tudi vaša KS, delovna organizacija, TOZD, šola vključena v to akcijo. Ali ste že seznanjeni z vašo konkretno zadolžitvijo v tej akciji, ki jo vodi vaša krajevna skupnost, ulični odbor, vaški odbor SZDL? V to akcijo smo se dolžni vključiti vsi občani, delovni ljudje in mladina; če z akcijo še niste seznanjeni, storite to takoj! Ali ste razmislili, kako ste pre- Problem zaposlovanja je potrebno pričeti obravnavati temeljiteje, z večjo mero posluha za skladnejši gospodarski razvoj. Pri izdelavi srednjeročnega plana morajo vsi nosilci planiranja obravnavati zaposlovanje in vpliv zaposlovanja pri realizaciji razvojnih nalog. Na področju zaposlovanja raz-mee niso ugodne. Razhajanja se kažejo med razpoložljivo delovno silo, potrebami gospodarstva in izobraževanjem. Informacije da bodo delegacije in delegati s tega področja naj omogočijo, seznanjeni s problematiko vpliva razpoložljivega delovnega potenciala na oblikovanje razvojnih usmeritev. Le dobro informirani bodo lahko razpravljali in odločali v svojih TOZD, v o-kviru občinske skupščine in v samoupravnih interesnih skupnosti (predvsem v samoupravni interesni skupnosti za izobraževanje in zaposlovanje). Kadrovska problematika, ki se odraža v posameznih organizacijah združenega dela in v drugih dejavnostih, nastaja v pretežni meri zaradi tega, ker nismo dosledno izvajali opredeljenih določil o zaposlovanju in zaposlenosti v tem srednjeročnem obdobju. Posledica tega so nerealizirani plani gospodarskega in družbenega razvoja. Vprašljiv je tudi ves nadaljnji skladni gospodarski in družbeni razvoj. V tem času je potrebno temeljito analizirati sedanje stanje in se dogovoriti za izhodišča pri pripravi planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. Potrebno je tudi dogovarjanje in usklajevanje v širši celjski regiji. Znano je, da v naši regiji s tekočim prilivom kadrov v delovni kontigent ne moremo pokriti vseh tekočih po- skrbljeni s prehrano v slučaju izrednih razmer? Med akcijo vas bodo obiskali aktivisti, pri katerih lahko naročite »prehrambeni paket 84«. Ali je vaša družina naročena na revijo »Naša obramba«, ki jo s 30 % sofinancira občinska skupščina? Vaša pravica in dolžnost je, da se v vaši KS oziroma DO, TOZD seznanite z vsebino akcije NNNP za čimboljšo obrambno pripravljenost celotne naše samoupravne socialistične družbe. Štab akcije NNNP treb po kadrih, niti tistih ne, ki so zastavljene s srednjeročnimi načrti. Cilj tega dogovarjanja mora biti tudi skladnejši razvoj vseh območij v okviru regije, med drugimi tudi zato, da se aktivirajo vse delovne rezerve in da se približa delovno mesto stalnemu bivališču delavca. Poleg številnih neskladij med potrebami in prilivom kadrov so prisotna tudi neskladja v kvalifikacijski strukturi že zaposlenih, tekočih potrebah in kadrih. Ta razkorak nastaja zaradi neusklajenosti med izobraževanjem in potrebami združenega dela po kadrih. Tekoče potrebe združenega dela po kadrih niso v skladu z interesi mladine po zahtevnejše poklice in delo, združeno delo pa ima še vedno izobraževanju. Mladina se izobražuje in usposablja pretežno za več ikot polovico potreb po kadrih ozkih profilov — usmeritev. To narekuje večjo usklajenost med interesi mlade generacije in razvojnimi programi, ki opredeljujejo tudi določeno strukturo dela. Združeno delo bo moralo investirati v take programe, ki bodo zahtevali angažiranje v glavnem strokovnih kadrov, saj jih je ob racionalnem zaposlovanju že sedaj dovolj, v bodoče pa jih bo še več. Investicijska politika bi se morala spremeniti: zmanjšati obseg zaposlovanja in povečati delež strokovnih kadrov v razširjeni reprodukciji. Do konca letošnjega leta bodo skupščine občin sprejele družbene dogovore o temeljih plana. V njih morajo biti že konkretno definirane stopnje zaposlovanja in cilji glede strukture zaposlovanja v naslednjem srednjeročnem obdobju. Pri sprejemanju izhodišč za planiranje v naslednjem srednjeročnem obdobju v občini bomo morali opredeliti dejavnosti in panoge, ki imajo prednost pri zaposlovanju. Predvsem pa moramo v teh izhodiščih opredeliti pogoje za zaposlovanje v smislu družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju ter sankciji za tiste OZD, ki ne bodo upoštevale teh izhodišč. V temeljih plana moramo zasledovati še: — zmanjšanje administrativnih in drugih režijskih stroškov (ob koncu srednjeročnega obdobja naj bo 5% manj administrativnih in režijskih delavcev); — povečevanje vpisa mlade generacije v šole, ki izobražujejo in usposabljajo za proizvodne in tehnične poklice, preprečiti pa dodatna sredstva za tiste šole, ki izobražujejo in usposabljajo administrativno upravni kader; — ustreznejšo politiko vrednotenja dela in nagrajevanja po delovnih rezultatih, da s tem preprečujemo nadaljnje naraščanje zaposlovanja v administrativnih in drugih režijskih službah; —■ pri investicijah dajati prednost modernizaciji obstoječih proizvodnih in storitvenih zmogljivosti. V razvoju moramo intenzivirati proizvodne zmogljivosti, ki zahtevajo pretežno angažiranje kvalificiranih in strokovnih kadrov. Pri snovanju investicijskih projektov moramo ugotavljati, kakšne so razpoložljive in bodoče kadrovske možnosti za realizacijo posameznih investicijskih programov; — štipendijska politika naj postane ključni dejavnik usmerjanja mladih v tiste poklice, ki jih združeno delo potrebuje že sedaj in jih bo tudi v bodoče. Iz poslovnega poročila o delu skupnosti za zaposlovanje občine Šentjur je razvidno, da je -povprečna rast zaposlenih v pr- vem polletju 1979 znašala 3,7 %, z občinsko resolucijo za tekoče leto pa je predvidena 6% rast. Predvidene rasti ne bomo dosegli. Število zaposlenih se je najbolj povečalo v gospodarstvu, nazadovalo pa v zasebnem sektorju. Največje potrebe po delavcih imajo v tovarnah: Alpos in TOLO ter v KK in to po ozkem profilu. Možnosti za kritje potreb so v šentjurski občini vse manjše, ker so rezerve delovne sile sko raj že izčrpane. Vendar do 30. 6. ni bilo izkazanih potreb po delavcih iz drugih republik. V prvi polovici tega leta so se iz začasnega dela v tujini vrnili trije delavci; /ki so se ustrezno zaposlili. Še nadalje pričakujemo postopno vračanje zdomcev in povsem očitno je, da se bodo lahko ustrezno zaposlili. Poklicno usmerjanje Da hi odpravili neškladja med poklicnimi odločitvami in družbenimi potrebami po kadrih in da bi lažje vsestransko pomagali nepravilno odločenim učencem, je bilo v letošnjem 'letu v -sistem poklicnega usmerjanja vključena zgodnejša prijava za vpis. V proces svetovanja je bilo zajetih 90% učencev osmih razredov, maturantov gimnazij in drugih srednjih šol ter kandidati za izobraževanje ob delu. Na osnovi akcije letni potreb po kadrih je bila regionalna informacija o razpisanih kadrovskih štipendijah in prostih učnih mestih. Ti podatki so bili objavljeni v Delu in Večeru. Iz celotnega poslovnega poročila o delu skupnosti za zaposlovanje vidimo, da je občinska skupnost za zaposlovanje hitro zaživela (ustanovljena je bila 1978. leta). To kaže, da so delovni ljudje po TOZD, OZD, delovnih skupnostih -in v -KS čutili potrebo po -podružbljanju dejavnosti zaposlovanja. Ta proces po-dnužbljanja pa se mora še naprej nadaljevati in poglabljati. Delovna mladina 00 ZSMS Kameno Mladina v vaški skupnosti Kameno je začutila potrebo po aktivnejšem in bölj organiziranem delovanju, zato je ustanovila svojo osnovno organizacijo, ki zajema vasi Kameno, Botričnica in Brezje. Mladina OO ZSMS Kameno deluje na vseh področjih in po začrtani poti, (kd so si jo zadali z letnim planom. OO ZSMS Kameno organizira prireditve ob raznih praznikih in tudi nosi stroške vseh teh prireditev. Prošnje za pomoč pri financiranju naletijo na gluha ušesa v DO, ki nanje sploh ne odgovorijo. Zasebniki naše probleme bolje razumejo, čeprav so prireditve širšega pomena. Mladinci se z vso resnostjo lotijo vsake zadane naloge. Tako tudi raznašajo U- TRIP, da pride vsem občanom pravočasno v roke. Skupine, ki resno delujejo, pripravljajo točke iz kulturnega in iz športnega življenja. Tu pa se pojavlja problem. Ni prostora za športno delovanje. Zahvaliti se morajo razumevajočim vaščanom Kameno, ki odstopijo pokošen travnik za nedeljsko popoldne. Vestno pa deluje tudi dramski krožek. Mladinci, ki so vključeni v ta krožek, so uprizorili kratko veseloigro »Oh, ti odrasli!«. Predstavitev igre je bila dobro obiskana in zadovoljni so bili gledalci kot tudi igralci. To jim je dalo spodbudo za dogovor, da začnejo takoj z vajami za novo igro. Določili so tudi datum, 29. november, da jo prikažejo. Aktivnost mladincev pa ni samo v tem, ampak pomagajo tudi pri izgradnji oziroma posipavanju cest ter urejevanju oko- Zaposlovanje in realizacija razvojnih ciljev Ija. Z združenimi močmi delujejo v vseh treh vaseh VS, ne samo s prireditvami, ampak tudi z delom. Veliiko zahvalo pa izrekajo tovarišici Kajbovi, ki je odstopila prostor, za katerega je skrb prevzela 00 ZSMS, čeprav se v tem prostoru odvijajo tudi vsi sestanki VS. Mladinci so s prostovoljnim detlom prenovili prostor in uredili okolico. Seveda pa je ita prostor le začasen, kajti ni primeren za daljšo uporabo, ker je zgradba že zelo stara in bo treba poiskati drugo rešitev. V programu še imajo izdajo stenskega časopisa, ki ga bo referent centra za Obveščanje in propagando (COP) mesečno urejeval. Časopis bo opremljen s tekati «in s fotografijami. Tako bo javno prikazano, kako deluje OO ZSMS Kameno, ker nekateri zlobni jeziki negativno ocenjujejo delo mladincev, kot udi ce- lotne mladinske organizacije. Mladinci večkrat priredijo »veseli večer«, katerega se udeležijo tudi starejši vaščani. Ob zvokih glasbe, ki je primerna za vse generacije, zaplešejo. To jim daje moč in pogum za nadaljnje akcije. Vodja COP Marjan Pinter BLAGOVNA napredek le z načrtnim delom Za sleherni napredek v določeni sredini je potrebno vključiti vse razpoložljive sile, vse vire financiranja, predvsem pa precizno in realno planiranje. Kako je bilo, je in bo v KS Blagovna? V vseh sredinah smo v fazi intenzivnega pripravljanja planov za naslednje srednjeročno obdobje 1981 — 1985, za obdobje, ki se prične čez slabo leto. Kaj posamezne sredine bodisi KS bodisi OZD pričakujejo od tega_ obdobja? Kakšne so želje? Kakšne so realne možnosti? Na vsa ta vprašanja moramo odgovarjati že danes, da bomo naslednje srednjeročno obdobje pričakali pripravljeni z načrti, ki bodo imeli realno podlago, torej ekonomsko osnovo na temeljih dohodka ter znanih virov sredstev oziroma financiranja. In kako je na Blagovni? Pri pregledu stanja ugotovimo naslednje glavne probleme: — izgradnja trgovSko-gostinske-ga objekta, — izgradnja družbenega centra in gasilskega doma, — razširitev podružnične šole ter prizidek telovadnice, — komunalna ureditev strnjenih naselij, — napeljava telefonskega omrežja ter poštna služba, — modernizacija lokalnih cest, — modernizacija ceste Proseni-ško — Teharje. Lahko bi naštel še več nerešenih vpraašnj, vendar pa bi bile to le želje brez osnov. In kako nam bo to uspelo? Predvsem velja poudariti, da je KS Blagovna brez sleherne TOZD, saj so na njenem ozemlju le podružnična šola z dvema učilnicama ter kombiniranim poukom, hlevi KK Šentjur s posestvom ter s sušilnicama v Trnovcu in Primožu, nadalje pa še ribniki, s katerimi upravlja RD Celje. Občani se vozijo na delo v Celje, nekateri pa tudi v Šentjur. V KS je okrog 100 čistih kmetij, večina gospodinjstev (2007) pa je delavsko-kmečkih, razen v povsem novem zazidalnem kompleksu Proseniško ter delno Trnovec, kjer so čiste delavske družine. Torej lastnih sredstev KS Blagovna nima, dohodek lah- ko pričakujemo le od ponovno izglasovanega samoprispevka v naslednjem srednjeročnem obdobju. Pričakujemo pa tudi pomoč širše družbene skupnosti, saj občani, kjer delajo, ustvarjajo tudi dohodek, del tega pa naj bi se vrnil nazaj med občane. Seveda pa niso vprašljiva samo finančna sredstva, gre tudi za pripravljenost občanov, da prispevajo po svojih možnostih k razvoju sredine, kjer živijo. Še predvsem se mora ta pripravljenost odražati v delegatskem sistemu, delu družbenopolitičnih organizacij, društev itd. Le z aktivnim delegatskim sistemom bo možno realizirati nekatere od o-menjanih objektov, predvsem družbeni center, gasilski dom, pa tudi adaptacijo šole ter pni-zideik telovadnice. Imamo sicer zagotovilo, da bo KK Šentjur načrtoval izgradnjo trgovsko-go-s tinskega objekta v KS Blagovna, vendar pa so to zaenkrat le še obljube, ki še niso usklajene in preaizirane niti rokovno niti še ni pripravljene finančne konstrukcije. Povsem odprto je še tudi vprašanje izgradnje telefonskega o-mrežja ter poštne službe. Po prvih ocenah bo izgradnja telefonskega omrežja temeljila na principu samofinanciranja naročnikov telefona, saj bo krajevna skupnost lahko sodelovala pri tem projektu z minimalnimi sredstvi. Problem poštne službe pa bomo poskušali rešiti ob izgradnji družbenega centra, ki je načrtovan v sklopu zazidalnega načrta Blagovna. Komunalna ureditev zazidalnih jeder bo temeljila na podlagi financiranja graditeljev individualnih stanovanjskih hiš ter vključevanja dela sredstev KCS Šentjur. Pri načrtovanju komunalne u-reditve pa je potrebno upoštevati tudi načrtovano razširitev zazidalnega kompleksa Blagovna za približno trideset stanovanjskih enot. Pri talko zgrajeni so-sesiki bi tudi zadostili pogoju glede števila otrok za prehod iz kombiniranega na razredni pouk v podružnični osnovni šoli. Pre- ko ustreznih forumov si bomo prizadevali tudi za čimprejšnjo modernizacijo cestnega odseka Proseniško — Teharje v dolžini okrog 1500 m v občini Šentjur, saj je ta cesta bližnjica za Celje tudi za širši krog občanov naše občine — predvsem Ponikve. Za realizacijo vseh naštetih nalog pa je nujen enoten pristop do posameznih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti v krajevni skupnosti. Trenutno je namreč situacija v KS dokaj nezavidljiva. Gre namreč za vprašanje lokacije infrastrukturnih objektov, predvsem za trgovino in gasilski dom oziroma celotni družbeni center, ki pa je po zasnovi RC Celje predviden na Proseniškem. To pa je kamen spotike predvsem za občane Primoža, Lokarij in Trnovca, kateri zagovarjajo varianto lokacije družbenega centra na križišču v Trnovcu. Pri pregledu prostorskega plana in analizi te problematike kakršno je tudi napravil RC Celje, pa je družbeni center smotrno in upravičeno locirati tam, kjer se najbolj rabi oziroma kjer najbolj služi svojemu namenu. Glede na vse to bomo morali še letošnjo jesen razčistiti vprašanje o even-tuelmi reorganizaciji krajevne skupnosti Blagovna. Zaradi različnih interesov v sedanjih pogojih ni mogoče delati, predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij pa so stalno pod različnimi pritiski, kar je nesprejemljivo. Kakorkoli že, KS Blagovna si od srednjeročnega obdobja 1981 — 1985 dosti obeta. To pa toliko bolj upravičeno, ker je nesporno dejstvo, da ta KS doslej ni bila deležna v enaki meri pomoči širše družbenopolitične skupnosti v primerjavi z ostalimi krajevnimi skupnostmi v občini Šentjur pri Celju. Načrtovane naloge bo mogoče realizirati le z intenzivnim delom v sami krajevni skupnosti, torej s pomočjo občanov, ki si razvoj svoje življenjske sredine tudi želijo. Jože Žnidar Sodelovanle z mladimi iz avstrijske Koroške V Okviru komisije za mednarodne odnose ima OK ZSMS Šentjur že dlje časa navezane stike z zamejskimi Slovenci na avstrijskem Koroškem, v Šem-iprimožu. Poleg politične podpore v njihovem pravičnem boju za pravice narodnostne manjšine se je to sodelovanje v zadnjem času precej razširilo na sodelovanje na kulturnem področju in na področju mladinskega prostovoljnega dela. V prizadevanjih za za ohranjanje slovenske kulture na tem področju so v preteklem letu začeli z izgradnjo kulturnega doma, v katerem bo dobila svoje prostore tudi mladina. Pri gradnji so sodelovali tudi briga- dirji naše občine, ki so tako lahko najbolj spoznali pogoje dela in pritiske, ki jih izvajajo nekatere sovražno usmerjene organizacije proti zavednim Slovencem. Z njimi izmenjujemo tudi stalne delegacije. Tako se sproti pogovarjamo o tekočih problemih v Jugoslaviji in na avstrijskem Koroškem. Njihova mladinska delegacija je obiskala tudi Zvezno mladinsko delovno akcijo »Kozjansko 79«, kjer je v naselju iin na trasi spoznavala za njih nove načine in metode u-sposabljanja mladine. Sodelovanje s koroškimi Slovenci pa ne poteka samo preko OK ZSMS, ampak se v te izme- Pred vselitvijo v nov zdravstveni dom Cez dobrih štirinajst dni se bodo zdravstveni delavci preselili v novo stavbo zdravstvenega doma. Istočasno se bo pričela adaptacija starega zdravstvenega doma. Ta bo gotova v mesecu novembru in takrat bodo lažje zadihali bolniki in delavci zdravstvenega doma. Obstoječi zdravstveni dom je bil kot izhod v sili zgrajen leta 1972. S površino 630 m2 je prišlo na enega zaposlenega zdravstvenega delavca samo 11 m2 uporabnik delovnih površin, kar je predstavljalo 45 % predpisanega normativa. Zaradi tega je bila že takrat postavljena zahteva, da se poleg obstoječe stavbe zgradi prizidek. Do tega je prišlo šele takrat, ko je zaživela občinska zdravstvena skupnost Šentjur. Novo zgrajeni del zdravstvenega doma bo meril 850 m2. Imel bo ločene vhode za otroke in za odrasle. V pritličju bo osrednji sprejemni del s kartoteko, pisarno in dnevno dežurno sobo. Poleg otroškega dispanzerja, ki je zgrajen po normativih in ima izolator, svoj laboratorij in svoje sanitarije, bo v pritličnem delu še ambulanta za nujno medicinsko pomoč, na dalje sanitarije, kurilnica in shramba za plin. V prvem nadstropju bodo dve ordinaciji s čakalnicami in prevezovalnicami, v drugem nadstropju pa štiri zobne ordinacije s čakalnicami in zobno tehniko. Zaradi nepokretnih bolnikov je v novem delu zgrajeno bolniško dvigalo. Stari zdravstveni dom se bo adaptiral tako, da bo vhod vanj iz novega dela, sedanji vhod in stopnišče pa bodo uporabljali v prvem in drugem nadstropju za medicinske prostore, spodnji del pa bo služil za druge namene oziroma bo verjetno prodan. Ostali prostori bodo razširjeni in modernizirani tako, da bomo v starem delu pridobili ženski in šolski dispanzer, razširili laboratorij, uredili prostore za sodobno fizioterapijo in fiziologijo dela. Kljub temu da bo nov zdravstveni dom imel samo 1.500 m2 površine, bo na razpolago skupno z zobnimi deset ordinacij, kar govori za lep dosežek projektantov. Glede na število bolnikov, ki iščejo zdravniško pomoč v zdravstvenem domu Šentjur in katerih je 14.000 iz občine Šentjur in 2.500 iz občine Šmarje, predpostavljamo, da bo sedanja zgradba zadoščala za okrog 15 let s tem, da bi ordinacije postopoma obremenjevali dopoldne in popoldne. Z novimi prostori bo dana tudi možnost nastavitve novih zdravnikov in zobozdravnikov. Predvidevamo, da bomo nastavili enega zdravnika spomladi leta 1980 in dva zobozdravnika v istem času. Precej kritike je bilo izrečeno od strani občanov zaradi lokacije zdravstvenega doma. Naše načelo je bilo, da mora biti zdravstvena služba čimbolj približana občanom. Ker je zdravstveni dom lociran v bližini tovarn in med avtobusno in železniško postajo, se nam zdi, da je to dobro. Po urbanističnem načrtu bo cesta Šentjur — Jakob predstavljena zapadno preko Pešnice, tako da bo pred zdravstvenim domom slepa ulica. S tem bo dobil zdravstveni dom prepotreben mir za svoje delo. Istočasno pa je bila graditev zdravstvenega doma tudi impulz za kmetijski kombinat, ki bo asfaltiral in uredil zemljišče okrog svoje stavbe. Zdravstveni delavci se zavedajo, da bo nov zdravstveni dom prinesel tudi nove obveznosti v tem smislu, da bo potrebno postopoma skrajšati čakalno dobo za bolnike ter da bo nujno opraviti čimveč strokovnega dela doma. Ivan dr. Moser V Alposu še korak naprej Kolektiv delovne organizacije Alpos šteje preko 600 zaposlenih. V dveh TOZD in DSSS so v zadnjem letu posvetili veliko pozornost tudi urejanju stanovanjskih razmer delavcev. Vsekakor zelo zahtevno delo, katerega so tudi delavci na referendumu maja letos sprejeli z veliko večino. To je le eden izmed drobcev k urejanju številnih vprašanj delavcev v DO. S sprejetjem pravilnika bo omogočeno, da sleherni delavec pod enakimi pogoji rešuje stanovanjsko vprašanje. Kriteriji, ki omogočajo čla- nu kolektiva DO Alpos, da dobi posojilo za stanovanjsko izgradnjo, so: — stopnja stanovanjske ogroženosti prosilca, — število družinskih članov, — zdravstveno stanje v družini prosilca, — delovna doba, — sodelovanje prosilca v NOB, — delovni pogoji prosilca, — inovacije, racionalizacije in tehnične izboljšave. Pravilnik zajema tudi posebne pogoje za dodelitev stanovanja. Celotno problematiko o tem vprašanju so vodili sindikat in strokovne službe. Te so poskrbele, da so bili delavci pravočasno informirani in da so lahko neposredno dopolnjevali in spreminjali osnutek in predlog pra- vilnika. Tako lahko rečemo, da je akt nastal na podlagi interesov in potreb delavcev v tem kolektivu. V prihodnje pripravljajo tudi posebno anketo, s katero bodo ugotovili dejansko stanje delavcev Alposa na stanovanjskem področju. Zdenko Rahten Ritnik dobiva novo podobo Morda se bo zdelo preveč zveneče, saj bi kdo pomislil, da gre res za spremembo podobe starega orjaka, ki se strmo dviga nad Novo vasjo. Ne, nič se ni spremenil ta naš lepi Rifinik. Če ga pogledaš od daleč, je vedno enak, ponosen in visok. Če se mu približaš ti ponudi prijeten hlad, čisti zrak in nedotaknjeno naravo s svojimi znamenitostmi. Toda bolj kot sedaj mi, so ga cenili naši predniki. Marsikdo je začutil, da je tu nekaj kar človeka prevzame, kar ga prerodi in ga spet vabi. V svet je šinila novica o velikih najdbah iz preteklih stoletij na Rifniku. Lahko si jih pridete ogledat, saj vam to omogoča nova cesta ali lepo urejene poti iz vseh strani. Cesto so občani začeli pripravljati sami zelo vneto in niso o-stali sami, saj sta jim priskočila na pomoč KS Šentjur — okolica in tovariš Martin Hajnšek iz Šentjurja. S skupnimi močmi (Nadaljevanje s 4. strani) njave vključujejo tudi skupščina občine in ostale družbenopolitične organizacije v zadnjem času pa že tudi nekatere delovne organizacije. Delovna organizacija Alpos bo mladim iz Šemprimo-ža v Avstriji v kulturnem domu opremila njihov mladinski prostor. smo se lotili vseh del, kasneje pa so nam priskočili na pomoč še drugi. Vendar je to premalo, da bi lahko Rifinik približali Šentjurju in ostalim krajem. Zgrajenih je le nekaj sto metrov urejenega in asfaltiranega cestišča, vendar to ne sme ostati ne-dokodčano — priti moramo na vrh. S solidarnostjo pa bomo več napravili, ker ita cesta ni pommebna le za občane, pač pa tudi za širšo skupnost, saj se pričakuje na Rifniku razvoj kmečkega turizma in s tem večji promet na tej cesti. S hitrejšim razvojem Šentjurja bo treba hitreje razvijati in urediti tudi njegovo zaledje, da bo imel naš gost kam iti. To pa bo mogoče le, če se bomo tega lotili skupno, načrtno, s sodelovanjem vseh zainteresiranih in odgovornih dejavnikov, ker nam ni dovolj samo motel, nova trgovina in še kaj, imeti moramo tudi Resevno in Rifnik. Alojz Arlič Mislimo, da so takšne in podobne konkretne akcije zelo vzpodbudne, predvsem pa pripomorejo pri dviganju slovenske morale Slovencev v Avstriji, ker občutijo da državna meja ne more biti tista ločnica, ki bi popolnoma razmejila narod, ki je stoletja živel skupaj. M. V. Osnovni cilji kulturne dejavnosti v naši občini Z razgibanim kulturnim življenjem želimo osveščati ljudi in tako tudi po tej poti doseči ustrezen gospodarski razvoj, blagostanje in srečo ljudi. Našim poznejšim rodovom moramo ohraniti zgodovinske in kulturne spomenike, obeležja iz naše revolucije, naravne spomenike ter zdravo okolje bivanja. Rako bomo skušali doseči za- Knjiga - knjižnica - kultura V mesecu maju se je končala široka kulturna akcija, revija »Naša beseda 79«. Nehote smo se vprašali, kaj sedaj. Ali bo kulturno življenje v Šentjurju zopet zamrzio? Lepo bi bilo slišati, kaj bi na to vprašanje odgovorili Sentjurčani. Menim, da si kulturnih prireditev v Šentjurju želimo vsi čimveč in to ne samo en mesec v letu. Med to kulturno življenje pa vsekakor sodi knjiga. Da, knjiga! Vsepovsod se srečujemo z njo in nemalokdaj bi si to tiho prijateljico želeli doma, pa je njena cena na knjigamiških policah tako visoka. Imamo namen graditi in s tem zagotoviti najosnovnejše prostore za kulturno dejavnost v vseh večjih KS naše občine. V Šentjurju in Dramljah nameravamo graditi nov kulturni dom. Gasilski dom, predviden za Prevorje, pa naj bi imel tudi prostore za družbeno kulturno dejavnost tega kraja. V Dobju in Šentvidu pri Planini je nujno potrebno dograditi, opremiti in Usposobiti za kulturno dejavnost novo grajene kulturne domove delno z lastnimi sredstvi, deloma pa s sredstvi solidarnosti. Tabo bodo v prihodnje laže zaživele kulturne dejavnosti, klubsko življenje ter drugo družabno življenje. Matično knjižnieg bomo preselili v prostore, kjer je sedaj Ljubljanska banka, tam bi pozneje, ko bi zgradili nov kulturni dom, naj dobila tudi knjižnica svoje stalno mesto. Z izposojanjem knjig po DO bomo še bolj približali knjigo našim delovnim ljudem. Letno bi odkupili okrog 3000 knjig, tako bi v srednjeročnem obdobju povečali knjižni fond od dosedanjih 0,54 knjige na prebivalca na eno knjigo ali celo več. Povezali se bomo z ostalimi knjižnicami v regiji, v vseh krajevnih skupnostih pa nameravamo ustanoviti področne knjižnice. Hkrati s planiranjem prostorskih kapacitet je treba tudi zagotoviti primerne ljudi, ki se bodo usposobili za organizatorje kulturnega življenja v DO in potrebna^ sredstva za usposabljanje režiserjev, mentorjev, koreografov, glasbenih učiteljev, pevovodij, ki bodo delali na kulturnem področju. V kulturnih društvih si bomo prizadevali za razvijanje bolj demokratičnih in samoupravnih odnosov; težili bomo za novimi, kvalitetnimi oblikami dela; skušali bomo vzgajati tudi gledalce in jih pridobivali s tem, da jim bomo dvigali zanimanje za kulturo in jih usposabljali za soustvarjalce kulturnega življenja. V V Šentjurju uspešno dela glasbena šola in nas razveseljuje s svojimi pestrimi programi. V bodoče pa naj bi tula njena naloga tudi ta, da bi kadrovali iz nje pomladek za godbo na pihala in instrumentalne orkestre, saj so taki nastopi tako zaželeni! V osnovnih šolah naj bi težili za tem, da bd imela vsaka šola mladinski pevski zbor, tako bi si zagotovili bodoče člane pevskih zbrov odraslih. stavljene cilje? S povečanim razvojem gospodarstva bo omogočena tudi večja kulturna dejavnost. Razne zgodovinske predmete bomo zaščiti tako, da bomo odkupih nekdanjo Ipavčevo hišo; za zgodovinske spomenike in obeležja iz NOB pa bomo poskrbeli s samoupravnimi sporazumi in z občinskimi odloki o zaščiti kulturne in narodne dediščine. Predvsem pa je potrebno osvestiti ljudi, da se bodo zavestno čutili odgovorne za to skupno narodno bogastvo. Prostorske kapacitete si bomo zagotovili z izgradnjo kulturnih domov v večini krajevnih skupnosti. Dokler ne dosežemo vsaj povprečne gospodarske rasti, moramo računati tudi na sredstva republiške solidarnosti. Za načrtovane kadre, ki so potrebni za kulturno dejavnost, bomo izbirali najprimernejše kandidate in zagotovili potrebna denarna sredstva. V vsaki OZD in v KS bomo izdelali letni in srednjeročni program kulturnega življenja. Razvijali bomo amatersko kulturno dejavnost in jo po potrebi dopolnjevali s programom poklicnih kulturnih ustanov. Mladino bomo vključevali, da bo pripravljala dramske, glasbene, likovne, literarne in druge kulturne prireditve. Le z vztrajnim in odgovornim delom vseh plasti našega delovnega ljudstva bo napočil čas, »ko naaš kultura ne bo več bela krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega...« kot pravi Ivan Cankar. Dragica Rauter Šele tedaj se zavemo, da imamo tudi v Šentjurju knjižnico. Dosti občanov bi rado stopilo v knjižnico, pa ne vedo, kje je. Morda je res malce odmaknje-nav breg pod slikovito gomjetr-ško skupino hiš, katere še danes dajejo Vtis nekdanjega mogočnega trga. Včasih vam bi Šentjurčan povedal, da je knjižnica v prostorih internata, danes pa je najboljši smerokaz, če po domače povemo, da je knjižnica nasproti gostilne »Kajzlar«. Tako, sedaj smo prišli že tako daleč, da vemo, kje je stavba knjižnice. In kaj sedaj? Radi bi vas seznanili s samo knjižnico. Knjižnica ima tri prostore, v katerih hranimo, obdelujemo in izposojamo knjižnično gradivo. Trenutno ima občinska knjižnica 10.120 knjig. Ker je naša občina velika in na enega občana pride le 0,56 knjige, skušamo nabaviti čimveč dobrih knjig. Tako bi resnično vsak občan lahko našel v knjižnici tisto, kar si želi in potrebuje. Z večjo nabavo pa nastane problem prostora, saj so police že sedaj skoraj docela zavzete s knjigami. Prizadevamo si, da bi občinska knjižnica dobila nove prostore v centru kraja. S tem bi postali tudi bolj dostopni vsem, tudi tistim, ki si želijo braiti, pa jim sedanja slikovita lega knjižnice ne odgovarja zaradi naporne pati do nje. To velja predvsem za starejše občane, ki bi gotovo radi posedeli v čitalnici, prelistali časopise in si s knjižnih polic sami poiskali knjigo. Upajmo, da nam bo u-spelo knjižnico prestaviti v bližino centra ter tako ustreči vsem, ki želijo brati in se izobraževati. Knjižnica ima otroški oddelek in oddelek za odrasle. Otroški oddelek je povezan z oddelkom za odrasle. V otroškem oddelku imamo knjige za obvezno branje, imamo pa tudi veliko zanimivih povesti, knjig o živalih, o doživljajih dečkov in deklic ter zanimivih knjig iz tehnike in znanosti. Za odrasle imamo poleg romanov še knjige za študij. Čimbolj si želimo izpopolniti marksistično knjižnico. Nekaj iknjig imamo iz filozofije, psihologije, vzgoje otrok ter poljudna dela o tehniki. Dekleta in žene lahko tu najdejo priročnike za pletenje in šivanje, vrtnarstvo itd. Razen omenjenih del imamo v knjižnici še enciklopedije. Naj omenim samo nekatere: medicinsko, tehnično, športno, glasbeno, Mikavno, splošno, pomorsko, poljedelsko. Še bi vam lahko naištevaM, kaj vse hranimo v naši knjižnici, pa bo bolje, da si sami izberete, kar vam bo všeč. Želel bi, da nam s svojimi predlogi pomagate pri nabavi novih knjig, saj bd nam s tem pripomogli k boljši kvaliteti nove literature. Morda vas zanima, kaj delamo v knjižnici. Na kratko in brez podrobnosti vam bomo skušal predstaviti delo knjižničarja. Kot veste, je potrebno knjige redno nabavljati. Večino knjig nabavljamo pri Mladinski knjigi v Celju, delno pa tudi v drugih knjigarnah in direktno preko založb. Poleg tega dobivamo tudi knjige od kulturne skupnosti Slovenije. Ko prejmemo knjigo, jo moramo vpisati v inventarno knjigo, označiti z našo štampiljko, vpisati inventarno številko v knjigo, določiti vsebino z UDK, nalepiti etiketo, napisati knjižni listek, katalogizirati in šele potem lahko damo knjigo v roke bralcu. To je čisto kratek opis, kaj moramo storiti s knjigo, preden jo dobi v roke bralec. Razen občinske matične knjižnice imamo še izposojevališča v Modi in Tolu, kjer enkrat tedensko izposojamo knjige. V krajevnih skupnostih Loka pri Žus-mu in Ponikva smo pričel z delnim izposojanjem v sklopu tamkajšnjih šolskih knjižnic. Tudi v drugih krajevnih Skupnostih nameravamo izposojati, seveda, če bo prostor in zanimanje. Še marsikaj bi vam lahko po-nimo, da ste zvedel vsaj to, kaj vedali o 'knjižnici, vendar mein kako delamo in kaj hranimo v občinski knjižnici. Upajmo, da se bo s knjigo nadaljevalo lepo pričeto delo na področju kulture in da boste ob njej še bolj čutil željo po kulturnem udejstvovanju. Na koncu naj vas še seznanimo z dnevi, ko je knjižnica odprta za izposojo: ponedeljek in petek od 7. do 19. ure. V ostalih dneh v knjižnici opravljamo interno delo in delo na terenu. Udarniška akcija na cesti Slivnica - Loka Po dogovoru s sekretarjem ZM'DA »Kozjansko 79« je OK ZSMS Šentjur skupaj z OK SZDL organizirala 18. avgusta 1979 udarniško akcijo z brigadirji ZMDA »Kozjansko 79«. Na tej akdiji je bilo 100 brigadirjev, 50 vojakov iz vojašnice Boris Kidrič iz Ljubljane, 50 delavcev podjetja za avtomatizacijo prometa iz Ljubljane, MDB občinske konference ZSMS Šentjur »Miloš Zidanšek« in občani KS Loka pri Žusmu, Slivnica lin Vinski vrh. Tako nas je bilo nad 250. Urejevali smo brežine ob cesti in potoku. Zaradi slabega vremena so bila ta dela v zaostanku, namen te akcije pa je foil tudi pripomoči k čimprejšnji u-sposobitvi ceste za normalen promet. Vsa ta dela je bilo potrebno narediti ročno. Po akciji pa so občani KS Loka pri Žusmu organizirali v Loki srečanje vseh udeležncev akcije. Po kosilu je foil na sporedu daljši kul-tumo-zabavni program. Nato pa so sledila šaljiva tekmovanja. V vlečenju vrvi je pokazäla svojo moč ekipa vojašnice Boris Kidrič, največjo spretnost v skaka- nju v vrečah pa ekipa MDB »Miloš Zidanšek«. Za konec tekmovanja pa so se brigadirke MDB »Miloš Zidanšek« pomerile z brigadirji ZMDA »Kozjansko 79« v malem nogometu. V. rednem času se je tekma končala neodlo- čeno. Po streljanju 11-metrovk pa so zmagaleženske. Moški so imeli roke seveda zavezane na hrbtu, golman pa je bil z eno roko privezan za prečko gola. Seveda to ne zmanjšuje uspeha žensk. Za še boljše razpoloženje pa je skrbel ansambel mladih iz Hruševca. V vsem tem času pa se je peklo tudi na ražnju. Na srečanju je bila prisotna delegacija iz naše pobratene občine Užičke Požege. Ločani so se izkazali kot res dobri gostitelji, saj so znali ustvariti prijetno razpoloženje. Vsi vemo, da je prostovoljno delo za našo občino izrednega pomena. Mladinske delovne brigade so naredila že prenekatere kilometre cest, vodovodov, prestavile telefonski kabel itd. Namen takih akcij je, da se pomaga pri delu in da se pri takih akcijah ustvarjajo nove prijateljske vezli, da se krepijo solidarnost, tovarištvo, bratstvo in enotnost, saj se tu srečajo ljudje iz vse naše domovine. Naša dolžnost je, da delo MDB znamo ceniti 'in da jim njihov trud vsaj malo poplačamo. Menim, da je v tem pogledu ta akcija dosegla svoj namen in da bi bilo treba v prihodnje tudi v drugih krajevnih skupnostih razmisliti o takšnih akcijah. Edvard Peperko Sindikati o delitvi po delu V mesecu juliju je sindikat v tem kolektivu pripravil obsežen, a konkreten program uresničevanja stališč republiškega sveta ZSS do konca leta 1979. Posebej je treba poudariti uveljavljanje sistema samoupravnega planiranja, kjer je potrebno več sredstev nameniti za razširitev materialne osnovne v TOZD Transport. Vzpostaviti moramo dohodkovne odnose med TOZD v sestavi delovne organizacije. Ukrepe za izboljšanje gospodarjenja naj bi pravočasno izvajali. Prav tako bo potrebno voditi poglobljene razprave o periodičnih in zaključnih računih z analizo delovne uspešnosti. Vzpostavitev popolnejših kriterijev nagrajevanja skupnih služb bo potrebno opraviti do konca leta 1979. Konkreten plan zajema tudi delitev sredstev za osebne dohodke. Sindikati menijo, da je do konca leta potrebno dopolniti mesta vrednotenja posebnih in težjih pogojev dela. Moramo pravočasno, dosledno ter realno ugotavljati delovno uspešnost delavcev. Menijo tudi, da je treba dokončno sprejeti pravilnik o inovacijah ter ga izvajati. Izdelati je potrebno kriterije nagrajevanja po doseženem minulem delu. Dopolnitev kriterijev ugotavljanja delovne uspešnosti strokovnih, administrativnih in vodstvenih delavcev bo treba realizirati do decembra letos. Še precej je nalog, za katere meni sindikat, da jih moramo izpeljati še v 'letošnjem letu. Odgovornost za izpeljavo teh nalog pa imajo strokovne službe, samoupravni organi ter odgovorni vodilni delavci DO in TOZD. Pevec Takšne akcije bi bile potrebne še marsikje drugje, če hočemo, da bo delitev po delu stekla res v pravem pomenu te besede. Urednik Živinorejska rastava V soboto, 8. septembra, je bila pri veterinarski postaji v Šentjurju prva regijska razstava živine lisaste pasme. Na razstavi so sodelovale organizacije iz šmarske, celjske, konjiške, laške ter šentjurske občine. Do osme ure, ko se je pričelo ocenjevanje, se je zbralo na razstavnem prostoru 112 glav živine. Ocenjevanje je vodila komisija, ki je bila sestavljena iz samih znanih živinorejskih strokovnjakov iz Slovenije. Že takoj na začetku je bilo videti, da je prikazana samo kvalitetna živina in da se je kvaliteta živine od leta 1974, ko je bila v Šentjurju občinska razstava, močno povečala. Veliko krav je dobilo naj večjo oceno, to je la. Uradna otvoritev je bila ob 10. uri. Pokrovitelja razstave je zastopal predsednik skupščine občine Šentjur ing. Stanko Lesnika. Slavnostni govornik je bil tudi tajnik Živinorejske poslovne Skupnosti Slovenije ing. Tone Zorc. Po končani ocenitvi so nagrade podelili naslednjim rejcem: Za skupino starejših krav: 1. nagrada Alojz Vrbovšek, Dolga gora 2. nagrada Silvester Rečnik, Jazbine 4, Dramlje 3. nagrada Anton Sajko, Rjavica, Šmarje 4. nagrada Alojz Vrbovšek, Dolga gora 5. nagrada Anton Zidanšek, Skedenj, Sl. Konjice 6. nagrada Ivan Žnidar, Dolga gora Za skupino mlajših krav: 1. nagrada Ivan Žnidar, Dolga gora 2. nagrada Jožica Brečko, Bu-kovlje 7, Celje 3. nagrada Anton Brglez, Dolga gora Za telice pa so bili nagrajeni naslednji rejci: 1. nagrada Alojz Anderlič, Imeno, Šmarje 2. nagrada Ivan Oset, Čmolica 3. nagrada Franc Masten, Hotu-nje Obiskovalcem je bila predstavljena tudi kolekcija mlajših krav iz hlevske skupnosti Srže-vica, ki si je sicer zaslužila visoko priznanje, vendar niso bile ocenjene. Razstava je dosegla vrhunec ob 11. uri, ko so aktivi mladih zadružnikov predstavili kmetijsko mehanizacijo in prikazali stare običaje. Približno 3.000 obiskovalcev je z zanimanjem sledilo domiselnim prikazom. Kmečke žene in dekleta so razstavile, pozneje pa tudi prodale vrsto dobrih kmečkih specialitet. Obiskovalci so se za kmečke specialitete močno zanimali. Razstava je uspela. Vsi so zadovoljni odhajali domov. Ponovno smo se prepričali, da se ljudje živo zanimajo za 'kmetijstvo. Zato smo se odločili, da bomo podobne prireditve pogosteje organizirali. Peter Knez Sestavila, MARIJA A IZDELEK AERA MUZA LJUBEZ. PESNIŠTVA VRSTA OBVEZ. DAJATEV AVTOM. OZNAKA AVSTRIJE KEMIČNI SIMBOL ZA TORIJ JEZIK BANTU ČRNCEV KRAJ PRI LJUBLJANI PAPIR = NICAl DESNI PRITOK Z. MORAVE POMIRJE- VAL. SREDSTVA DOBA, VEK OBLIKA KRUHA TAKO KOT KAKOR mm t, IZMEČEK VULKANA GARDNER HIŠNI SVET PREBIV. INDIJE I Čačinovič RUDI PALESTIN. REKA AVTOM. OZN. 3ELGIJE Ti 0, GRAM KONEC POLOTOKA 25,4mm tarnan- je AVT. OZN. ITALIJE SOROD- NICA NAŠI NAJMLAJ- ŠI EAST KEM. ZN. ZA KISIK GRŠKI BOG VETROV n n DELOVNA ORGANIZ. DVOJICA SOUTH ZAČETEK ABECEDE POSPE = ŠENO, S HITROSTJO DEL VOZA INDONEZ. POLITIK MALIK MESTO ob SLOVEN -SKI OBALI IVAN TURK MLADIN. PISATEL- JICA PEROCI ITALREKA PAD Brezbožni pogan AMPER Izboljš. zdravstv. razmer Obrat za pridobiv. nljn KEM.SIMB. ZA NATRIJ UPANJE španski pesnik GARCIA vrsta kal= citalmnožl KEM. ZN. ZA VODIK ŽENSKO IME JOŽE NOVAK KEM. ZN. ZA JOD Ameriški standardi (kratica) OLIMPU. IGRE LITER ANDRIĆ INDUSTRY JA SATOVA Latinski predloa SKUPŠČIN) OBČINE k Polotok v sv AFRIKI ŽENSKO IME Pomladni MESEC PRVA ČRKA ABECEDE OSEBNI ZAIMEK Trgovsko ime za leSnike v TV reklami IKIKIRIKI ) OBIČAJ MLEČNI IZDELKI BRANE OBLAK RIMSKA 50 POLJSKA REKA Skupščina v SR HRVATSKI *>0l du4ik KI4UWE.' VRSTA KURIVA OKOLICA, REVIR AMERIŠKO MOŠKO IME Letoviško mesto ob AŽURNI OBALI NEUMEN PREDLOG BARVA KOŽE TRIJE SAMO = GLASNIKI PERUNIKA ALBERT EINSTEIN JAPONSKC PRISTANI- ŠČE KONICE, BODICE ZVEZA KOMU = NISTOV KEM.SIMB. za ASTATI J JOSIP TAVČAR JAPONSKI CESAR Vzklik na bikoborba! KEM.SIMB za ERBIJ Predpona predirsk. imeni AVT. OZN. TRSTA Skandjn. drobiž Derivat alkoholajd nastaja pr reakciji alk s kislino URANOV SATELIT DEL OBRAZA MEDMET Jefferson THOMAS DIVJA MAČKA Nemški predlog Redka kovina kem zn.,.Y" Predlog Latinski veznik 16 ČRKA ABECEDE Hrvaški VEZNIK OSEBNI DOHODEK KOPNO V MORJU N 1 Č GLAVNI ŠTEVNIK KRIŽANKA UREDNIŠKI ODBOR Francka VIDOVIČ — glavni in odgovor- ni urednik, Goce KALAJDžISKI — tehnični urednik, Irena RAUTER in Mira PECAR — lektorici, Hinko PAP — član, Franc ŠKOBERNE — fotografije. Glasilo »UTRIP* izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.500 izvodov. Tiska »Papirkonfekcija« Krške. Oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij i» rokopisov ne vračamo.