MARIBORSKI Ceni?) 1 Dtn VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA P o usodni poti V ljubljanskih krogih je zbudil silno veliko pozornost uvodnik, ki ga je napisal pod tem naslovom dr. Andrej Gosar v »Delavski pravici«, glasilu krščansko delavskega ljudstva oziroma krščansko socialistično usmerjene in politično nič kaj pravoverne Jugoslovanske strokovne zveze, ki jo je bil, kakor znano, ustanovil dr. Janez Evangelist Krek, ta po vsem svojem bistvu, umu in čustvovanju markantni Jugosloven. Dr. Andrej Gosar, bivši minister, univerzitetni prof. in nastopu novih političnih prilik iz pred sedstva Slovenskega katoliškega aka- ^skega starešinstva izkrcani katoliški 0cjličnik, pravi v pripombi k temu uvod-niku, da je že večkrat hotel napisati te misli, da pa je zopet in zopet odložil pe-dokler »nismo prišli tako daleč, da nadaljnje' molčanje pomenilo, nakopa-vati si vso odgovornost za usodne posledice tega razvoja.« Omenjeni uvodnik je za razmere v slovenskih »katoliških krogih« tako značilen in poučen, da je prav, če seznanimo svoje čitatelje z vodilno nitjo tega članka, ki bo v gotovih krogih povzročil pravo revolto proti dr. A. Gosarju, ki že leta sem ni več v milosti »pravovernih« odličnikov. . Dr. Gosarjev članek, ki obsega poldrugo stran navedenega lista, zajema stsri glavne dele, v katerih razpleta svoje misli, za kar je piscu dala povod oko,l-Sflsi, da se »razmere na našem slovenskem katoliškem krogu že več let nekam čudno razvijajo. Zadnje čase, tako Ugotavlja, dr. A. Gosar, pa so se razni sumljivi pojavi v naših vrstah tako namnožili in je napetost radi njih tako narasla, da mora to navdati s strahom in skrbjo vsakogar, ki še trezno misli in v'di stvari tako, kot se v resnici gode.« £>r. A. Gosar se v prvem delu tega svojega silno poučnega članka dotika zna °nnega dogodka zadnjega časa v sporu radi razprave pod naslovom »Prem*š!je-Vanje o Španiji«, ki jo je, kakor smo že svojčas poročali, napisal eden od vodite-JJev slov. mladokatoliškega gibanja prof. K o c b e c k v »Domu in svetu«. V to diskusijo, ki se je pred nedavnim udeležil tudi »Slovenec« s serijo suhoparnih in nikogar prepričujočih člankov, je pose-sel sedaj dr. A. Gosar, ki ima v svojih nazorih veliko pristašev in simpatizerjev v gotovih slov. katoliško usmerjenih krogih. Značilno, zelo značilno je, kar ugotavlja dr. A. Gosar v tej zvezi: »Pri nas, v naših vrstah opravimo take reči drugače. Namesto resne razprave, ki jo članek prof. Kocbeka prav gotovo zasluži, začno, kakor na dano znamenje, od več strani hkrati z anonimnimi napadi v dnevnem časopisju s protestnimi zborovanji in podobnimi akcijami med duhovniki, akademiki in celo med srednješolci. Pisca, odličnega katoliškega pesnika in pisatelja, orišejo in ožigosajo Pred najširšimi ljudskimi plastmi kot človeka, ki si komaj §e sme lastiti krščansko ime. (Celo z očitkom komuniz-nia mu niso prizanesli). »Dom in svet«, najodličnejšo slovensko kulturno revijo, ki je po svoji svobodni, pa vendar izrazito katoliški usmerjenosti, eden glavnih Predstavnikov in stebrov prave slovenske katoliške kulture, skušajo v njenem Petdesetem letu z vso silo zatreti.« Drugemu delu je dal dr. A. Gosar interesanten podnaslov »Samozvani čuvarji pravovernosti«. V tem drugem delu ugotavlja pisec, da so bili dogodki, ki smo jili v zadnjih mesecih doživljali v zvezi z vprašanjem o Španiji mogoči le radi Posebnih razmer, kakršne so »v naših Vrstah nastale in dozorele v teku zad- Poročilo o beograjskih dogodkih v senatu BEOGRAD, 23. julija. Silno živahna in razgibana je bila seja senata, na kateri je senatni predsednik dr. Mažuranič odgovarjal na vprašanje senatorja Svetozarja Tomiča. Vprašanje se nanaša na znane dogodke pred Saborno cerkvijo in drugod. Tajnik dr. Gjuro Kotur je prečital obširno poročilo beogr. policije o tem do godkih, iz katerega povzemamo med dru gim: »Duhovščina je šla v cerkev in za njo gotovo število ljudi, tako, da je bila cerkev prilično polna. V cerkvi je bilo pet ali šest vladik, med njimi mitropolit Do-sitej, škof Simeon, škof Platon, škof Sava in škof Erinej Gjurgevič. Za časa molitev je prišel v cerkev dr. Vojislav Janjič s specialno organizirano klikov Nastane aplavz in so se čuli vzkliki »Živijo Voja Janič«, »Doli konkordat« itd. Med prisotnimi v cerkvi je bila masa levičarske in komunistična vseučiliške omladi-ne. Zatem se je razvila povorka z nekoliko cerkvenih za9tav na čelu in duhovščino v ornatu, med njimi so bili škofje Simeon, Platon in Sava. Povorka je krenila po ulici kralja Petra, na čelu je bilo nekoliko desetin agresivnih omladincev. Uniformirani organi uprave mesta so počakali to povorko v ulici Kralja Petra in so z težko muko oddvojili duhovščino od ostalega občinstva, ki je z duhovščino odšla iz cerkve. Ob priliki tega oddva-janja niso organi sploh nioesar uporabljali, razen lastne telesne moči (glas: in pen drekov!«). V tem hipu je publika v pretečem obnašanju navalila na orožnike in so se posebno odlikovali dr. Voja Janjič, dr. Dragoslav Miljanič, Mihael Gjurovič, Uroš Bjelič, dr. Srpko Vukanovič, in dr. Trifunovič. Posebno ofenzivni so bili narodni poslanci, zlasti dr. Voja Janič, ki je tolkel orožnike s palico (meh na levici) in je celo na samega šefa policije navalil s palico in ga udaril po prsih. Ko je povorka prišla pred porto, so duhovniki sporočili, da je šabački škof ranjen (glas: ni vendar samega sebe udaril s palico). Ugotavlja pa se, da orožniški organi sploh niso uporabljali na tem sektorju niti hladnega, niti drugega orožja, ampak so čuvali integriteto duhovnikov v ornatu (Matija Popovič: Nj točno. Obstojajo fotografije). Ko je povorka prišla do porte saborske cerkve, se je iz porte vsulo kamenje na organe in je bil poškodovan kaplar Desimir Cukavac, (dr. Krulj: Kako je bil ranjen vladika, ni nič omenjeno), kaplar Bogoljub Selakovič, kaplar Nikolič Velizar, orožniški kapetan I. klase Radivojevič Budimir, orožniški kaplar Gjuro Kalanič in Karlo Artiček. — Škof Simeon, o katerem se je govorilo, da je bil ranjen in o katerem je v narodni skupščini narodni poslanec Vukanovič dejal, da je ubit, je popolnoma sam brez vsake pomoči odšel v patriarhovo palačo. V nadaljnjem govoru to službeno poročilo o razgovoru med zdravnikom dr. Stojanovičem in vladiko Simeonom, o ka teri priliki je dr. Stojanovič izrazil dvom, da obstoja kakšna fraktura kosti. Oč kon cu pravi poročilo, da je v gnječi nekdo »od udeležencev demonstracije nekoliko udaril škofa Simeona, ali pa, da je samega sebe poškodoval s križem, ki ga je nosil v roki in s katerim je mahal na vse strani.« Senator Svetozar Tomič se r»i zadovoljil s tem odgovorom, n ni ju tlVr *'iji ■ ioliirjieJjr ’’ w/V,vi1 SKfta m li* 'l«i t i¥Tr«nfil, Izstopi Narodni poslanci JRZ Miioje Sokič, Peter Galogaža, Peter Stojisavljevič, Simo Budimir, Todor Mihajlovič, Momčilo Sokič, Branko Dobrosavljevič, Strahinja Borisavljevič in Milivoje Stepanovič so poslali včeraj predsedniku poslanskega kluba JRZ ministru Dragiši Cvetkoviču pismo naslednje vsebine: Gospod predsednik! Poslanski klub JRZ je z večino glasov sprejel sklep, da morajo člani kluba brezpogojno glasovati za predloženi konkordat. Ker pa je ta predloženi konkordat v nasprotju z državno ustavo in krši suverenost države ter razveljavlja1 veliko število državnih zakonov, na katerih sloni pravni red v državi ter izziva verske spore in vznemirjenje med narodom, kakor so to najbolje dokazali dogodki zadnjih dni v Beogradu, smatramo, da je vse to v nasprotju z bitnimi interesi naroda in države in nasprotuje tudi programu JRZ. Zato vas obveščamo, da z današnjim dnem izstopamo iz poslanskega kluba JRZ. Beograjsko politično javnost ti izstopi silno zanimajo. Včeraj se je sestal tudi senat, ki je razpravljal o zadružnem zakonu. Razprava se bo predvidoma danes končala in pride nato na dnevni red poročilo imunitetnega odbora glede nekih zahtev po izročitvi nekaterih senatorjev sodišču. Narodna skupščina pa j1? nadaljevala razpravo o konkordatu, ki je trajala do 21.30 in ki se je danes dopoldne nadaljevala. za spomenik blago--ImZm pokojnega viteškega kralja Aleksandra I Zedini^ telja v Mariboru. Pisarna: Mestno poglavarstvo, Rotovški trg 1, soba št. 6 a njih let. Ti dogodki namreč kažejo«, tako ugotavlja dr. A. Gosar, »da je v našem katoliškem krogu prevladala in dobila odločilen vpliv peščica najbolj ozkih, pa zato veliko bolj nestrpnih in nasilnih ljudi, (podčrtano v izvirnem besedilu), ki proglašajo sami sebe za nekako katoliško elito, torej za nekaj izbranega in boljšega, vsem tistim pa, ki se ne morejo vselej slepo podrediti njihovim nazorom in ciljem, odrekajo vso pravovernost ter jih žigosajo in obsojajo kot nekake krivoverce ali vsaj mlačne, neodločne katoličane. Ti samozvani varuhi pravovernosti ne dopuščajo v nobenem, tudi ne v najbolj nenačelnem, zgolj praktičnem vprašanju nikake svobode in nikakega razgovora. Njih ne vežejo proti njihovi volji in njihovim načrtom nobena organizacijska pravila in tudi ne avtoriteta Cerkve, papeža in škofov, da niti ne najbolj jasne Kristusove zapovedi. Svoje lastne organizacije snujejo preko vseh pravil in ozirov do katoliške skupnosti, na papeške okrožnice in pastirska pisma škofov se sklicujejo, kolikor njim prijajo, kar j skromna. Radi tega pa je treba tembolj pozdraviti vsak prispevek k razjasnitvi te za nas pomembne dobe, ko se je lomila zgodovina in so je slovenskemu rodu nasmehnila sreča bodočnosti. Vsaka malenkost je včasih velike važnosti za razumevanje celote prelomnega časa, ki nas je zajel koncem leta 1918 in ob pričetku leta 1919. V krog marljivih zbirateljev tega gradiva je vstopil sedaj tudi naš znani, odlični javni ter kulturni delavec dr. Ervin Mejak, ki ie pravkar izdal v samozaložbi 63 strani obsegajočo knjižico pod naslovom »V boju za našo severno mejo« (Spomini na leti 1918-1919). Knjižica, ki stane 10 dinarjev, je izšla v lični opremi Zvezne tiskarne v Celju in bo zavzemala nedvomno častno mesto v knjižnicah našega obmejnega izobraženstva, zlasti pa v naših obmejnih šolskih knjižnicah. Naslovni strani sledi slika osvoboditelj Maribora generala Rudolfa Maistra. V uvodni besedi povdarja pisec, ki je s skrbno vztrajnostjo, marljivo prizadevnostjo in spretnim peresom zbral dragoceno gradivo iz tedanje dobe, da poteče skoraj 20 let od našega osvoboje-nia in da je treba zbrati gradiva za našo celokupno zgodovino iz tega časa, da se pokaže mlajši generaciji in potomcem, kaj so takratni borci za našo severno mejo doživeli in doprinesli v prvem odkritem boju za svojo pravo domovino. Dr. Mejakova knjižica bo nedvomno sprožila pobudo za nadaljnja proučavanja tega obdobja naše zgodovine. Tudi omenja pisec v uvodni besedi, da je vir opisu spominov v navedeni knjižici lastno doživetje, pa tudi zadevne lastne beležke. nadalje nekateri zapiski pokojnega generala Maistra, bivšega kapetana Ivana Sancina ter podatki iz arhiva »Celjska legije«. Dr. Mejakova brošura pričenja v prvem delu s splošnim opisom prevratnih dni leta 1918 v Celju in z odhodom Malgajeve čete na Koroško. Drugo poglavje se nanaša na službo v Mariboru in osvo- boditev Maribora z znano razorožitvijo zelene garde dne 23. novembra 1918 v Dravski vojašnici. V tretjem poglavju opisuje dr. Mejak prihod na Koroško, borbe na koroškem bojišču preko zime leta 1918-1919, nadalje nesrečno ofenzivo jugoslovenskih čet na Koroškem koncem aprila 1919 s prikazom junaške smrti Franja Malgaja in Srečka Puncerja. Drugi del brošure otvarja poglavje, v katerem slika dr. Mejak ofenzivo avstrijskih čet na Koroškem v začetku maja 1919, nadalje ustanovitev »Celjske legije« ter odhod iste na mejo v Zgornjo Savinjsko dolino, potem službo na koro-ško-štajerski meji ter priprave za našo ofenzivo. Predzadnje poglavje obsega oris zmagovite ofenzive jugoslovenskih čet na Koroškem koncem maja 1919 z zasedbo Celovca in s pohodom na Go- sposvetsko polje, zadnje poglavje pa vsebuje vrnitev celjskih legionarjev domov ob trpki vesti 31. julija 1919, da morajo jugoslovenske čete takoj zapustiti Celovec. • Poučna in zanimiva brošura je opremljena tudi s številnimi slikami, tako s sliko Celjskega narodnega doma, ponosnega izhodišča in svetišča narodnega življenja v Celju, nadalje mariborskega rotovža, Srečka Puncerja, urednika jugo-slov. Korotana, ki je padel junaške smrti 29. aprila 1919, ter legendarnega junaka Franca Malgaja, ki je padel dne 6. maja 1919. Dr. Mejakova brošura naj bi dala vsem, ki razpolagajo z beležkami in drugim gradivom, pobudo za priredbo ter izdajo gradiva na način, kakor je to storil pisec te važne brošure. Kai ie s plavalnimi tekmami na Mariborskem otoku? Nahajamo še sredi plavalne sezone in se vršijo povsod, kjer imajo na razpolago plavalne bazene, tekme. Le pri nas, ko imamo na razpolago najmodernejši in najlepši plavalni stadion v državi, je mrtvilo. Kje je tisti klub, ki si je stavil v svoj program številne prireditve, ter zatrjeval, da bo zbral pod svoje okrilje vse plavače in plavačice iz Maribora, ter da bo dvignil plavalni šport v Mariboru na višino, ki našemu mestu pripada'.'’ O vsem tem ni letos ne duha ne sluha. Menimo, da bi bilo dobro, čc bi se prijatelji plavalnega športa že enkrat zdramili ter ustanovili plavalni klub, ki bi bil popolnoma nepolitičen in ki bi zbral k sodelovanju vse pozitivne sile v svrlio športne eksploatacije našega prekrasnega Mariborskega otoka ter njegovih športnih naprav. Danes pričetek mariborskega lahkoatletskega prvenstva. Na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti se prične danes v petek ob 18.30 letošnje tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo Maribora za posameznike, in sicer se bodo vršili teki na 800 in 5000 m. Startali bodo vsi naši dolgoprogaši ter se pričakujejo zanimive in ostre borbe. Tekmovanje se nadaljuje v soboto popoldne ter se bodo končale v nedeljo dopoldne. V nedeljo gostuje Con co rdi a v Mariboru, in sicer bo odigrala s SK Rapidom prijateljsko tekmo, ki se prične ob 17. na prenovljenem Rapidovem igrišču. Zadnjo kvalifikacijsko tekmo za vstop v nacionalno ligo, ki bo v nedeljo 25. med beograjskim Jedinstvom in Saškom v Sarajevu, bo sodil italijanski sodnik. Kakor pravijo Sarajevčani ni bil madžarski sodnik, ki je preteklo nedeljo sodil prvo tekmo med obema nasprotnikoma v Beogradu preveč objektiven in so sedaj Saškovci poklicali italijanskega sodni ka... stvorn prave krščanske kulture in ga ne bodo obvarovale vsakovrstnih modernih zmot in zablod. Tega tudi ne bo zmogla tista Ie preveč vsakdanja in netečna duhovna hrana, s katero ga navadno tešijo. (So morda pri tem mišljena dravobanska glasila JRZ?) V tem oziru smo pri nas že do sedaj utrpeli neprecenljivo škodo; še večja, vprav usodna pa bo ta izguba, če se bo sedanje duhovno nasilje v naših vrstah nadaljevalo ali celo stopnjevalo. To bi nujno vodilo v propadanje in končno v propad vsega r.ašega slovenskega katoliškega gibanja (podčrtano v izvirniku). V zaključnem delu pod naslovom »Kaj v a »voditelji«?« se vprašuje dr. Gosar, »kaj pravijo k vsemu temu tisti, ki zavzemajo v našem krogu najvišje, odločilne položaje. Upajmo, da reči, ki se danes med nam: dogajajo, ne odobravajo, da se z njimi ne strinjajo. V tem primeru seveda nastane vprašanje, zakaj tega javno ne pokažejo in proti temu ne nastopijo, dokler je še čas, dokler se še da pomagati. Nikdar namreč niso v naših vrstah toliko govorili in pisali o voditeljstvu in o voditeljih ter o brezpogojni pokorščini raznim avto ritetam, ko govorijo in pišejo o tem danes. Zato bi upravičeno pričakovali, da bodo tisti, ki so po svojem položaju za to poklicani ali se vsaj delajo poklicane, v teh stvareh jasno in odločno pokazali pravo pot.« Sedaj pa nas samo še zanima, kakšen alapn bodo zatrobili prizadeti, ki pa naj bodo pomirjeni ob dejstvu, da je dr. A. Gosar sio^r vse te okoliščine nanizal v jasni in določni obliki, toda vendar prizanesljivo in »krščansko«, do čim bi mogle kedaj slediti ugotovitve, ki bi jih ute- gnila voditi takšna »obzirnost«, kakor je značilna za one, ki jih dr. A. Gosar v tem naravnost senzacionalnem Članku tako temeljito prijema za ušesa. Dr. Gosarjev članek predstavlja nepobiten, avtentičen dokument za niEOge pojave in okoliščine, na katere je napredn5 tisk vztrajno opozarjal in ki je dobil sedaj za vse to potrdilo po dr. A. Gosarju. Neplačan račun »Kmet. list« od 21. t. m. poroča: (nar. posl. Mravlje — op. ur.) »Nadalje je orne nil, da sta na predvečer prihovskega dogodka dva akademika odšla v Tržič in tam naročila pri avtobusnem podjetniku g. Gorečanu dva avtobusa za »zlet« katoliškega akademskega društva v Maribor. Račun za avtobuse pa še do danes ni plačan.« Comen Pa sem šel ves blažen in sem ji rekel: Glej ena sama misel je v meni in ta siti. o moja zlata! In je nagubančila čelo, da me je zabolelo srce, pa je rekla vsa nejevoljna: Ne bodi vedno tako otročji! Pobožnejše, kakor pred tabernakljem z desetimi leti, sem se spustil na kolena in sem ji poljubljal konce drobnih prstkov in prosil oproščen ja. Zasmejala se je, ali mene je bolelo srce, dvom je ranil zaupanje. Ob neki drugi priliki je rekla, da je slabe volje in da jo naj pri miru pustim. Takrat je kanil drugi madež na srce. Rad bi ji rekel, naj ne meče rdečih nageljnov z okna mojega srca, kateri so bili vsklili zanjo, ali kakor da je uganila moje misli, me je že pokarala naprej. Bili pa so tudi drugačni dnevi. Nekoč smo sc peljali od daleč po mesečini. Ta- kratni blesk njenih oči je bil mehak in : mi je vrnil zaupanje. Pa sem jo poprosil, naj me ne razžali nikdar več, naj potrpi, če bom preveč vsiljiv in naj mi odpusti, če jo bom imel preveč rad. Vse mi je obljubila in imel sem občutek tisto noč, da me ima resnično rada. Lepa bodočnost bližnjih dni je bila pred nama. Veselil sem se je, kakor sv. birme in tistih daril. Zenitovanje je bilo v mojem srcu in vera vanjo je segala do neba. Popoldan sem bil pri njej, vendar je rekla, da moram »zaradi ljudi« domov, da pa naj jo počakam zvečer ob pol devetih na vrtu. Prej pa jo bom še kaj videl. Ali nisem je videl preje in ne ob pol devetih. Čakal sam jo do devetih, četrt čez, do pol desetih. Silnejše je bilo srce, kakor grozovita ura s svojo počasnostjo v zvoniku. Trepetal sem od koprnenja, kakor trepetlika v vetru in dvomil. Podrla se je bila tista vera do, neba in srce je bilo čisto majhno. Naposled sem začul njene korake. Lepo je čakati na sestanek, nebeško je tisto šustenje krila, tisti tihi, boječi ženski koraki. Njeni pa so bili tisti večer nagli, trdi, šla je skoro po samih petah. Skrčilo se mi je srce in sem se skoro ustrašil. * Kako je to neprijetno, — je začela — skoro bi he bila mogla priti. Gospod A. in B. sta me povabila s seboj na kozarec vina, pa me nista stran pustila. Imenovala je dve čudni imeni, katerih si nisem mogel zapomniti. Objel sem jo in poljubil, njena usta so res dišala po vinu. »Samo da si prišla,« sem jecljal ves srečen, v srcu pa me je nekaj tiščalo, zganila se je bila kača ljubosumnosti. »Ali moram takoj stran. Morda me bosta celo iskala. Rekla sta, da moram nazaj priti, kar bom tudi storila, da ne bo kdo kaj čudnega misli o meni.« (Jutri konec.) V Mariboru, dne 23. VII. 193.. Ovacije kraljici Mariji na Cetinju Na Cetinje je prispela sinoči Nj. Vel. J kraljica Marija, ki se, kakor znano, mudi 1 preko počitnic v Miločeru. Prebivalstvo J je kraljici Mariji priredilo tople ovacije. | V času, ko se je mudila v muzeju, se je a zbrala na trgu pred muzejem velika mno 1 žica, ki ji je priredila navdušene mani- j festacije. Nj. Vel. kraljica Marija je pre- I ko Trojice odpotovala v Miločer. pM&kikeue Moviu Na Vrbsko jezero (Velden) ob priliki velikih športnih prireditev (mednarodne veslaške regate, lahko-atletsko prvenstvo Avstrije in maratonski tek) v nedeljo, dno 25. tm. z »Putinkovim« avtoka-rom. Cena vožnje (vključno vizum) le Din 150.— za osebo. Takojšnje prijave pri Putniku Maribor-Celje-Ptuj. V krasne Slovenske Gorice prireja Putnik dne 1. avgusta izlet z modernim avtokarom. Cena vključno kosilo na Kapeli le Din 75.—. Informacije in prijave Putnik, Maribor. Ne pozabi naročnine! Stanje patriarha Varnave zelo resno Sinoči je izšel bileten, ki pravi, da je stanje patriarha Varnave zelo resno ter da se je bati, da pride do katastrofe. — Pred dvema dnevoma so se namreč pojavili v dihalih zapleti v obliki hirostati-čne pljučnice na obeh straneh, tako da je začelo srce močno popuščati. Patriarh Varnava se nahaja v lahki nezavesti. — Množice se zbirajo v Beogradu po pravoslavnih cerkvah in molijo za ozdravljenje vrhovnega poglavarja pravoslavne cerkve. Sinoči so v vseh beograjskih cer kvah zvonili zvonovi. Mariborski »V eCfcrnšek. lconferencier. Himen. Poročila sta se gdč. Milena Kurbus, učiteljica v Radencih in g. Janko Jurkovič, jurist in posestnik v Tur-jancih pri Radencih. V ponedeljek, dne 26. julija t. 1. pa se poročita v frančiškanski cerkvi v Ljubljani gdč. Bogumila Sabadin, učiteljica in načelnica Sokola v Križevcih pri Ljutomeru, ter gosp. Ivan Prelog, ekonom grajščinskega posestva Kunej v Gor. Radgoni. Odličnima sokolskima paroma iskreno čestitamo. Gasilska vaja župe Gornja Radgona bo dne 25. t. m. v Gornji Radgoni. Udeležba vseh v župi včlanjenih edinic je obvezna. jČjgtggfCgfa navite Pohvale kraljevega fonda. Uprava kraljevega fonda je odlikovala s pismeno pohvalo Sokolsko društvo v Ljutomeru, čestitamo! Rdečica. V srezu je začela zopet razsajati svinjska bolezen rdečica, zlasti v vzhodnem delu sreza. Pasji nebotičnik To ni nebotičnik, ki ki bil »pasji« racli tega, ker ima toliko nadstropij, da človek! kar ne pride na vrh, temveč pravi nebo-1 tičnik, v katerem »stanuje« nič manj kakor 15.115 psov. Je to ameriški nebotičnik Bukilding v Newyorku, v katerem živi pod skupno streho največ psov na svetu. Nebotičnik je zgrajen na ta način, da ima vsako nadstropje posebno teraso, kjer se psi lahko solnčijo. Za času primerno kopelj skrbijo v to svrho nastavljeni čuvarji, ki imajo tudi sicer stalno nadzorstvo nad psi, ki »ložirajo« v krasnih higijenskih prostorih. Vsem psom brez razlike pasme je tu zelo prijetno in se nimajo kaj pritožiti. V dobi današnje socialne bede in velikega pomanjkanja stanovanj, zlasti za siromašnejše plasti evropskih narodov, ki bilo samo želeti, da bi revni Evropejci mogli zamenjati svoja kletna in vlažna stanovanja s takim »pasjim« nebotičnikom. Sodobni mučenik Mali oglas i Razno ROBAUSOV SUHOR brez konkurence po kakovosti in okusu. 3488 Sobo odda SOBO solneno, mirno, velja 300 Din, ali manjšo 30(1 Din. oddam solidnemu gospodu. StroBma-ierjeva 28, II- nadstropje, stanovanje štev. 9- 3611 OPREMLJENO SOBO oddam boljšemu gospodu- — Siplavarska 3/1- 4014 Prodam MOTORNO KOLO s prikolico naprodaj dražbe-nim potoni v soboto. 24. t. m. ob 10. uri. Interesenti si lahko ogledajo pri Kravos. Aleksandrova 13. 3998 BRZOJAVKA! Brodeto s polento, skuši, lo-karde, palamida, sardelice danes v gostilni »Krali morskih rib«. 4018 Službo dobi MLAJŠO POSTREŽNICO sprejmem. Kralja Petra trg 6, trgovina Godec. 4015 Spomnite se CMD! SOBO prazno, veliko, oddani s 1. avgustom. Aleksandrova cesta 7. Krčevina. 4fl08 Cenjenim gospodinjam priporočamo naš priznano dobri kis za vlaganje kumerc brez kuhanja. Kis je za to svrho posebej prepariran in se v njem vloženo sočivje zanesljivo drži. DROGERIJA KANC Blagor tebi prijatelj, ki ti ni treba vedeti, kaj so to Vrnjci in kaj Rogaška Slatina! Ciz »Oštšanega ježa«.) Potrpežljiv. »Letos greste pa kasno v letovišče.« »Moja žena ni hotela iti preje, ker so se tu vršile orožne vaje.« Sodoma in Gomora 50 šivilja pa se je razjezila in začela kričati na Angelika, kajti užaljena je bila na svoji sramežljivosti in bala se je za svoje dobro ime. »Kosmatin grdi, nemarni«, se je jezila šivilja. »Iz samega usmiljenja mu šivam njegove umazane hlače, pa mi napravi tako sramoto. Kaj bodo ljudje mislili o meni. Nazadnje bo še kdo rekel, da še kaj imam s tem človekom.« In jezno je zgrabila še vedno nezašite hlače in jih treščila pred noge Angeliku, ki je stal nepremično pri peči kakor kip in debelo gledal besnečo šiviljo. Že se je hotel pripogniti, da bi hlače pobral, ko se je zasmilil eni izmed navzočih žensk. »Potrpite malo, gospod,« mu je rekla, »vam bom jaz posodila hlače. Pri nas stanuje francoski oficir, ki ima tudi civilno obleko. Koj vam prinesem njegove hlače.« In prinesla mu jih je res hitro, in Angelik se ji je zahvalil z izbranimi besedami in v cerkvenem slogu tako toplo, da jo je ta zahvala globoko ganila. »Noben duhovnik ni znal tako lepo govoriti,« je mehko dejala ginjena ženska. »Za ubogo vdovo, ki ji nihče ne privošči dobre besede, so taki trenutki prava tolažba.« »Vdova — tolažba« — si je mislil An- gelik in v svojem srcu sklenil, da se s to, tolažbe potrebno vdovo, prav temeljito seznani, če je le količkaj v dobrih razmerah. Zato je ponovil svojo zahvalo še za nekoliko stopinj topleje in dal vdovi roko. Pri vratih pa se je obrnil k šivilji, ki ga je prej grdo oštevala in z globokim glasom ji je rekel: »O, ženska, nekrščanska! O, ženska, slabih misli in trdega srca. Vedi, kaj te čaka. Dokler boš živela, te bo pogubljen angelj vsak teden enkrat s palcem v oko dregnil, posmrti pa prideš v pekel in hudiči te bodo na.'.., imeli za papir.« Mogočno je Angelik trikrat zamahnil z roko proti stari šivlji, ki je trepetaje gledala strašnega moža in je potem s trdimi koraki naglo odšel. Bil je sam s seboj jako zadovoljen. »Dobro sem jo izpovedal,« se je v mislili samega seb<2 hvalil, »dobro sem opra vil. Sploh znam babnicam glavo prati, da je kaj. O, nisem bil ne zadnji med kapucini. Ravno nasprotno, če je bila babnica še tako trda in zakrknjena, mene se ni ubranila in še vsako sem ugnal, škoda, da ne znam nič drugega poštenega, če bi mi vsaj dovolili, da smem za svoj račun duše reševati. To bi bila kupčija. Kočijo bi lahko imel in še graščino bi si lahko kupil. O, dokler bodo babnice brenčale, se bo kapucinom vedno dobro godilo.« V prijetni zavesti, da se ni treba ničesar bati ,je Angelik porabil ta dan, da si je najprej preskrbel novo stanovanje in novo obleko, kajti dosedanja njegova obleka se je bila v zaporu močno pokvarila. Izdaja konzorcij »Jtutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovairja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, visi y Mariboru.