Književnost in umetnost. Slovenski pravopis. Visoko naucno rainisterstvo je naročilo g. okrajnemu šolskerau nadzorniku prof. Pr. Levcu v Ljubljani, naj na podstavi Pleteršnikovega slovarja sestavi knjižico o slovenskem pravopisu, poleg tega pa tudi končno veljavno določi vse tiste slovniške oblike, ki se doslej pišejo v našem jeziku ali očitno napačno, ali pa na razne načine. Prof. Levec se je odzval terau častnemu narocilu, in njegov ,,Slovenski pravopis", ki izide v c. kr. zalogi šolskih knjig, bode te dni na Dunaju dotiskan. Knjižica obsega deset tiskovnih pol ter razpravlja o nastopnih stvareh: Prvi del: Glasoslovje: Glasniki. — Kako izrekamo in pišemo soglasnik 1. — Kako delirao samoglasnike in soglasnike. — Preraembe na samoglasnikih. — Premembe na soglasnikih. — Drugi del: Oblikoslovje: Sklanjatev samostalnikov. — Sklanjatev osebnih in krajnih imen. — Sklanjatev in stopnjevanje pridevni- kov.— Zairaek. — Glagol. — Tretji del: Debloslovje: Tvoritev samostalnikov in pridevnikov s priponami. — Tvoritev izposojenih glagolov na — ieren. - Besede, sestavljene s predlogi iz-, s-, m-, v-, vz-. — Kako obrazimo tuja (grška, latinska, nemška, raadžarska, italijanska, francoska, španjska, portugalska, angleška in slovanska) lastna iraena. — Cetrti del: Besedni red v stavku: Glagol. — Naslovice. — Peti del: Pravopisna pravila: Katere besede pišemo z veliko začetnico. — Kako pišerao sestavljene besede. ¦— Kako delimo ali razstavljarao besede na zloge. — Kakšna znamenja nam rabijo v pisanju posameznih besed (naglasna znaraenja itd.). — Šesti del: Ločila. — Tem pravilora je dodejan slovarček, ki našteva vse besede, o katerih govore spredaj pravila, in pa takšne besede, ki se zdaj navadno napaono pišejo. Gotovo to prepotrebno knjižico z veseljem sprejmo ne samo učitelji arapak sploh vsi, ki se pečajo s slovenskim pisanjem. Učni načrti — (Lehrplane) s slovenskim in nemškim besedilora in sicer: 1.) Uoni načrt za nerazdeljene enorazredne ljudske šole z vsednevnim poukom. — 2.) Učni načrt za razdeljene enorazredne ljudske šole s poldnevnim poukom. — 3.) Učni načrt za nerazdeljene dvorazredne ljudske šole z vsednevnim poukom. — 4.) Učni načrt za razdeljene dvorazredne ljudske šole s poldnevnini poukorn. — 5.) Učni načrt za trirazredne ljudske šole z vsednevnim in poldnevnim poukom v I. in II. razredu. — 6.) Učni načrt za štirirazredne ljudske šole, v katerih se drugi deželni jezik poučuje kot obvezen predmet. — 7.) Učni načrt za petrazredne Ijudske šole, v katerih se drugi deželni jezik poucuje kot obvezen predmet. — 8.) Učni načrt za šestrazredne ljudske šole, v katerih se drugi deželni jezik poučuje kot obvezen predmet. — 9 ) Učni načrt za sedemrazredne ljudske šole, v katerih se drugi deželni jezik poučuje kot obvezen predmet. — 10.) Učni načrt za osemrazredne ljudske šole, v katerih se drugi deželni jezik poučuje kot obvezen učni predmet. Načrti so razglašeni na podstavi visokega ukaza c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk z dne 10. listopada 1884. 1., št. 20691, z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 25. kimovca 1886. leta, št. 2439. iz 1884. leta. Vsi učni načrti se dobivajo v Ig. p 1. Kleinmayrjevi & Fed. Bambergovi kn j igo tržnici v Ljubljani in sicer za eno in dvorazrednice po 25 novčičev in za tri-štiri-pet-šest-sedem- in osemrazrednice pa po 30 novčičev, pojDošti pa 3 novčiče več za vsak načrt. L. 1893. sera poročal pri društvenih večerih ,,Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" dne 4. prosinca, 1. svečana in 1. sušca Bo čitanju" (glej Uoit. Tov. št. 7. 1. 1893!) Takoj na uvodnem mestu sem izpregovoril te-le besede". ,,Za ljudsko šolo in posebno za ljudskošolskega učitelja je predpisani učni načrt temeljni zakon za pouk. Učni načrt določi za vsak predmet zmoter, kojega si riaj učitelj prizadeva doseči ter razdeli učno tvarino na posaraezna šolska leta in oddelke. Dolžnost vsakega učitelja je, da se ob učnera načrtu in posebno še ob učneni zmotru vsakega predmeta natančno pouči, da potem lahko z mirno vestjo odgovori na vprašanji: kaj in koliko moram učiti iz tega ali onega predmeta. Da je pa učitelju mogoče se ob učnem načrtu, odnosno ob učnera zmotru vsakega predmeta natančno poučiti, mora imeti pri rokah Mučni načrt"; skušnja me pa uči, da prav tega najpotrebnejšega, temeljnega zakona za pouk učiteljstvu na Kranjskem nedostaje — — --" Z ,,učnimi načrti", ki so ravnokar izišli, je to vprašanje rešeno, in zato sem prepričan, da bo kranjsko učiteljstvo hlastno seglo po njih. —mn — Zenska ročna dela za pouk na ženskih učiteljiščih I. del: Kvačkanje. Spisala Pavla pl. Renzenberg. Ljubljana 1897, Kleinraayr & Fed. Bamberg. Cena broširanemu izvodu 1 K 40 h, vezanernu pa 1 K 80 h. To izborno učno knjigo, ki je prišla na svetlo meseca grudna 1. 1. in o kateri smo govorili nadrobneje že v letošnji 2. številki našega lista, je vis c. kr. ministerstvo za bogočastje in nauk potrdilo, da se sme rabiti kot učna knjiga na c. kr. ženskih učiteljiščih, na kojih se poučuje ta predmet v slovenskem učnem jeziku. To potrjenje bodi spretni pisateljici bodrilo, da se čimpreje loti II. dela ženskih ročnih del! -D/71- Volaričere skladbe. Prerano umrli slovenski uoitelj in skladatelj Hrabroslav V o 1 a r i č je zapustil poleg desetih zvezkov že izdanih skladb v rokopisu še nepričakovano veliko število kompozicij, ki bodo obsegale v tisku vsaj še deset novih snopičev samospevov, raoške in raešane zbore, klavirske točke, zbore z orkestrom ter cerkvene skladbe. Slovenskemu, za glasbo se zanimajočernu občinstvu bode z izdajo teh skladb nedvomno prav posebno ustreženo, saj je bil, kakor znano, pokojni Volarič eden najnadarjenejših, a tudi najplodovitejših domačih skladateljev, odlikujooih se z izredno izvirnostjo in pristno slovanskim glasbenim značajem. Z veseljem pozdravljamo torej ukrep pokojnikove g. vdove, da založi vse Volaričeve kompozicije. Da izidejo v popolni uraetniški obliki, nam je porok ime izdajatelja, g. koncertnega vodje Jos. Gerina. Kompozicije bode prodajal g. A. Gabršček; I. zvezek izide koncem mal. srpana. ,,Slovanske kiijižnice" je izšel nov zvezek, ki obsega v snopičih 69—72 jako zanimive potopisne crtice po Rusiji. G. Ljudevit Stiasny, učitelj v Radovljici, je bil šel s kolesom ogledat si Rusijo, in sad njegovega potovanja bode lepa knjiga z naslovom ,,V Petrograd". Drugi del te knjige bode izdal marljivi g. Gabršček dne 15. mal travna v dvojnatem snopiču BSlov. knjižnice". — Slovenci Ruse in Rusijo vse premalo poznamo. Vse svoje motno znanje zavzemarao večinoma iz nemških, navadno sovražnih židovskih virov, ki vedo povedati o Rusiji samo najslabejše ter lažejo in pretiravajo v svoji slavofobski zagrizenosti kolikor morejo. Ruščino zna le bore majhno število Slovencev, ki se morejo iz ruskih knjig in časnikov preveriti, kako krasen, zdrav in moder je največji in najznamenitejši narod slovanski, kolike krasote in bogastva krije v sebi rusko carstvo. Veseli nas torej prav posebno, da se je lotil g. Stiasny popisa Rusije in njenih prebivavcev, s katerimi se je seznanil natančno na svojera potovanju. Naj bi ta knjiga budila in širila med Slovenci ponos slovanski ter ljubezen do bratov Rusov! Nove v sloTenske oglednice so ravno sedaj izšle v Celovcu. Cisti dobiček je naraenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Risane in tiskane so jako lepo in predstavljajo v okusno sestavljeni skupini, katero piepleta lipovo vejevje, slovensko narodno šolo v Velikovcu, vojvodski prestol na Gosposvetskem polju in spomenik celovškega zmaja s slovenskim junakom Blagoco; torej pomenljive spomenike iz raznih dob, ki kažejo na slovensko pravljico davno minulih časov, na boljšo narodno preteklost in na upapolno sedanjost in bodocnost. Dopisnice nosijo tudi znana Gregorčičeva verza: ^Orodje v desni, v levi meč Svoj dorn gradimo se boreč!" Tiskane so v peterih barvah, namreč: rdeče, modro, svetlo-zeleno, temno-zeleno in bronasto-rjavo. 1 komad stane 5 novcev. Zeleti je, da bi se te dopisnice kolikor mogoče razširile ne samo radi porabe čistega dobioka, arapak naj služijo tudi kot agitacijsko sredstvo. Sličnih nemško-narodnih dopisnic kar rargoli. — Torej, rodoljubkinje in rodoljubi, čitalnice, pevska i. dr. društva, sezite po njih! Prosimo tudi, da bi dopisnice prevzel v vsakem večjem kraju kdo v razprodajo. V ta namen naj se blagovoli pismeno obrniti na gosp. M. Zupanca v Celovcu, Paulitschgasse 7. Trgovci, trafikanti i. t. d. naj tudi naznanijo, koliko hočejo imeti popusta. Dopisnice se dobijo le proti predplačilu ali pa po poštnem povzetju. Tem dopisnicam se pridružijo v kratkem času še druge z drugimi predmeti.