Leto LUIII. iteolika ISO. 0 UuMM t nedeljo z| mm 19Z5. Cena Din t lihaja vsak dan popoldne, izvzemal ne ilie tn praznike. — Inserati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notic oslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — insera ni davek posebej. — Slo ve as u Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upravnistvo: Knailova ulica stav. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Enaflova ulica št. 5,1, nsdstropie. — Telefon štev. 34. H" PoStnina platana v gotovini. Za jugoslavensko civilno letalstvo! Finančni minister dr. Milan Sto-iadinović je izjavil dopisniku beograd-skega »Vremena«, da je te dni po av-dijencl pri kralju na Bledu bil sprejet od princa Pavla in da se je ž njim razgovarjal o stanju naše civilne avi-jatike. Princ Pavle je obečal fin. ministru, da se prve dni septembra povrne v Beograd in da bo koj nato po-setil upravo beogradskega Aerokluba. Najprvo se hoče kot njegov aktivni predsednik informirati o sedanjem stanju civilne avijatike v Jugoslaviji. Knez se je nato kot predsednik Aerokluba zahvalil fin. odboru Narodne skupščine, ki je podprl prošnjo Aerokluba in dovolil podporo pol milijona dinarjev. Knez Pavle se je posebno zanimal za dve letalski progi, ki sta projektirani med Beogradom, Zagrebom in Skop-ljem. Knez Pavle je obljubil, da se hoče po prihodu v Beograd vsestransko zanimati za našo civilno avijatiko ter storiti vse, da se Čim prej oživotvo-rijo gori -imenovane in Še druge letalske proge ter da se pristopi k splošni organizaciji jugoslovenskega civilnega letalstva. Lahko verujemo besedam princa Pavla. Prepričani smo, da bo storil, kar je obljubil. Če vzpostavi zgoraj navedene letalske proge, stori s tem naša avijatika prve korake k splošni organizaciji jugoslovenskega letalstva. Naša država dobi na ta način na tem poiju obiležje modernega, sodobnega duha. Letalstvo je pač poleg ožjih tehničnih pridobitev najbolj vidno znamenje civilizatoričnega napredka ... Res, Čuditi pa se je, da nismo že prej mislili na domačo avijatiko. Dolga leta smo morali čakati, predno smo prišli na idejo, da je treba zvezati Beograd z jugom države in s severnimi mesti potom najmodernejšega prometnega sredstva, potom avijatike. V Beograd in preko Beograda vodijo razne letalske proge. Iz zapadne Evrope preko Piage, Dunaja, Budimpešte v Carigrad in v orijent. Nemške in Češke tvrdke se zanimajo za polet na Jadransko morje preko Slovenije. Govorilo se je o načrtu za ljubljansko letalsko postajališče. Nemci so predlagali nerentabilno družbo z domačim slovenskim kapitalom. Naši privredniki so načrt z ozirom na nerentabilnost odklonili, kakor so ga sicer v načelu pozdravili. Sedaj se zanima češka družba za privatno letalsko progo med Prago, Ljubljano, Trstom in Milanom. Progo pozdravljamo in bomo z vsemi silami delovali na to, da se oživotvori. Ljubljana lahko mnogo pridobi s tesnejšimi stiki z velikimi češkimi industrijalci in finančniki. V prvem odstavku smo navedli, kako namerava beogradski Aeroklub čim prej vzpostaviti dve diagonalni zvezi iz Beograda na jug in na sever, pri čemur se omenja le Zagreb, med tem ko naj Slovenija caplja do Zagreba z osebnimi vlaki (saj brzovlaki niso mnogo hitrejši do Zagreba) . . . Na slovenskih gospodarskih in drugih javnih krogih je, da protestirajo proti taki stesnitvi letalskega programa in da zahtevajo brezpogojno vzpostavo letalske proge do Ljubljane. Treba stopiti na branik pri vsaki stvari, ker se zna sicer dogoditi, da bomo polagoma izrinjeni s pozorišča, kakor so nas sedaj potisnil v politiki.. • Letalska linija Beograd - Ljubljana bo sigurno subvencijonirana. Slovenski privredniki in drugi privatniki bodo z lahkoto premagovali stroške potovanja do Beograda. V našem gospodarskem interesu ie, da se Ljubljana Še tesneje približa Beogradu. Ko pozdravljamo prve nastope samostalne jugoslovenske civilne avijatike v interesu jugoslovenskega gospodarstva in mednarodnega tujskega prometa, energično zahtevamo, da koristi to jugoslovensko letalstvo tudi Sloveniji kot najnaprednejši in gospodarsko najčvrstejše organizirani pokrajini države. Zveza Slovenije z Beogradom potom novih zračnih prog je vprašanje slovenskega ugleda prve vrste. Ne moremo dopustiti, da se nas kratkomalo potisne v stran in da se dela, kakor da Slovencem po sporazumu sploh več ni . . . Brzojavne pristojbine za Afriko. — Beograd, 23. avgusta. Ministrstvo po~ Vte tn telegrafa oficijelno obvešča, da se od 1. septembra t. 1. povišajo v inozemstvu pristojbine za brzojave od 6 na 10 centimov za besedo. Radič o delu adiceoe Izlaoe parkmentu in strankarski disciplini. — Radić in Ženeva — Beograd, 22. avgusta. (Izv.) Stepan Radić je odpotoval v Zagreb. V hotelu »Pariz« je voditelj hrvatskih sel jako v spre* jel domače in inozemske novinarje odnos* no dopisnike ter jim podal konglomerat iz* jav političnega in strankarsko osebnega značaja. Stepan Radič se je tudi dalje časa razgovarjal z dr. Aleksandrom Gcrovskim, zastopnikom pravoslavne ruske cerkve v Podkarpatski Rusiji in sinom ge. Gerov* ske, ki je bila med svetovno vojno interni« rana. Dr. Gerovski, rodom iz Črnovic, je Radiću opisal položaj pravoslavnih Rusov v Češkoslovaški republiki v verskem ozi* ru ter ga naprosil, da se naj kot delegat pri Društvu narodov zavzame v Ženevi za cerkvenopolitično ureditev pravoslavne ru* ske cerkve zlasti v Bukovini, ki pripada pod romunsko suvereniteto. Radić je beogradskim novinarjem zo« pet zatrjeval, da dobiva najboljše vtise v Beogradu. Ni inšpiciral ministrstev, marveč samo posetil ministre, kar lahko stori vsak državljan. Obširno je nato govoril o raz« merju HSS do Davidovičeve demokratske stranke ,naglašujoč. da je Ljuba Davidovič kot oseba pošten, dober in značajen človek. Glede parlamenta je dejal: Opozicija označa moje in Pašičevo po* stopanje za diktaturo. Brez discipline pa je parlamentarizem nemogoč. V parlamentu ne more imeti vsakdo svojega mnenja. Mo* re govoriti v debati vsakdo, toda Bogu hvala, da pri nas nimamo divjakov, ki mi* slij o vsi po svoji glavi. V avstrijskem par* lamentu je bilo 43 divjakov, ki so delali hrup in tako mislili, da delajo stvarno. Pri nas, je tak divjak dr. Zanič, ki bogme ima veliko postavo, pa malo razuma, toda mi* sli. da je Mustafa Kesedžija. Francosko mnenje o divjakih je točno. Ljudje, ki ne poznajo klubske in strankarske discipline, so res divjaki, ker ne poznajo strankarske* ga življenja in niso to raj sposobni za javno življenje. Glede Davidovićevih demokratov je pri* pomnil, da morajo davidovičevci biti hva* ležni HSS, da je vstopila v vlado, ker jih je s tem osvobodila obznane, ki je hujše visela nad njimi, kakor pa nad njegovo stranko. Glede radikalov pravi Radič, da niso reakcijonarci, kakor so jih nazivali opozicijonalci, marveč so to stranka konservativcev in seljakov. Glede seje jugoslovenske delegacije za Ženevo je Radič zopet dejal: «Take seje še nisem doživel! To je bil vrhunec mojii vtisov! Naša delegacija bo v Ženevi pa* metna in aktivna! y — 1 I ii drža? Francoski dolgovi. — Jugoslavija uvaja akcijo za konsolidacijo svojih dolgov« — Pariz, 22. avgusta. Po poročilih iz Londona in "VVashingtona bodo ameriške države predlagale francoski komisiji, ki prispe v VVashington, da uredi francoske dolgove, način odp'se!!a teh dolgov in sicer v 62 letih proti 3% obrestni meri. Olajšave dovoljuje Amerika Franciji le glede prvih desetih letnih anuitet. Da se dovolijo še nadaljnje olajšave, mora Francija dokazati ne možnost plačila, odnosno da bi ameriški predlogi zahtevali težke finančne žrtve. Amerika v prvi vrsti hoče, da Francija znatno zmanjša budget vojne in mornarice. »Marin« javlja iz Newyorka, da namerava Belgija takoj po podpisu pogodbe o konsolidaciji svojih ameriških dolgov zaprosit; pri ameriških vaiebankah posojilo v znesku 50 milijonov dolarjev. To posojilo je že za si gurano. Francija in Italija se tudi trudite, da bi dobili novo ameriško posojilo. Francija prosi ,100 milijonov. Ju gosto venska vlada le ukrenila primerno akcijo, da čimpreje uredi svoje vojne dolgove Ameriki }n nato zaključi v Ameriki večje investicijsko posojilo. Jugoslovenski delegati, ki imajo nalogo voditi zadevna po-soji!i!a pogajanja z ameriškimi finančniki in bankami, prlspo semkaj koncem septembra ali v začetku oktobra. lupila francoska Mm t Podrobnosti ofenzive. — Abdel Krim poražen? — Abdel Krim apelira na francoski parlament — Pariz, 22. avgusta. Listi objavljajo podrobna poročila o pričetku in razvoju francoske ofenzive, ki je na celj črti zmagovita in se posamna plemena, bojujoča se na Ftrani Abdel Krima, udajajo Francozom. Iz Rabata javljajo: Operacije v sektorju Tsul so ođ početka ugodno napredovale. Glavna skupina v centrumu je izvršila naval, obe krili sta pa izvedli dobro posrečen manever tako, da sta sovražnika obstreljevali od vseh strani, kar je povzročilo paniko. Izgube francoske so malenkostne. Pokrajina Tsnl je očiščena sovražnika. Plemena so se brezpogojno udala. General Lyautey je odlikoval več glavarjev in vodij plemen, ki se bore na strani Francije. Odlikovan je tudi bivši poslanec M u r a t, ki je zastopal Maroko v francoski zbornici. Vojaške operacije je vodil general Boi-chut. Rifovci so bili poučeni o nameravani francoski ofenzivi. Zato so koncentrirali v prve linije močne vojaške oddelke, da zlomijo ofenzivo s protinapadi. Koncentracija se je izvršila samo v centrumu. Rifovci niso računali z eventualnimi manevri Francozov na obeh krilih. Francozi so pričeli z ofenzivo dne 17. t. m. zjutraj. V centrumu napadajoči oddelki so naleteli na močan sovražnikov odpor. Topniški ogenj, hud in silen, je trajal do 10. dopoldne. Ta čas je sovražnik opazil nevarnost obkoli en ja in se je skušal v cetrumu umikati in izpraznje-vati prve rove. Plemena Tsul in Branes so prepričana, da je Abdel Krim popolnoma poražen in da je vsaka njegova protlofenziva brezuspešna. — Pariz, 22. avgusta. Iz Tetuana javljajo: Rifovci so napadli s topovi in strojnicami otok Alhucemas. Napad je bil odločno odbit in sovražnikova arteljerija uničena. Španci imajo 50 mrtvih. Napad Rifovcev je povzročil otoku znatno materijalno Škodo. — Pariz, 23. avgusta. Komunistična »Humanite« objavlja a.>, London 133.30, Newyork 27.40, Pa< riz 129A Prafia 81.50, Curih 534, 69 -nati 2 •SLOVENSKI NA ROD« dne 23 avgusta 19^>. %* v rre Iz soeioone politike Srednjemorska politika Borba za gospodstvo na Sredozemskem morju je tako stara kakor svetovna egodovina. Znane so nam iz starega veka punske vojne, v srednjem veku so bili zlasti dolgotrajni boji med beneško m genovsko republiko. V novem času se razvijajo spornosti, ki bi lahko izzvale dalekosežen konflikt Jadran sega najgloblje v evropski deželni masiv in tu je povzročila svetovna vojna največje Izpremembe. Italija si Je znala pridobiti dominujočo pozicijo In Jugoslavijo se smatra za drugo Jadransko silo. Grška je interesirana na Sredozemskem morju pa je šibka in Italija je anektirala Dodekanez, Anglija pa Ciper. Jugoslavija fma pravico do izhoda na Egejsko morje, Bolgarija povdarja, da je posest kakega egejskega pristana za njo življenjskega pomena. Sploh so tu srednjemorska vprašanja, katera se premotrivajo z vidika slovanskega pritiska na morje. Francija in Anglija sta si z mandatoma v Siriji in Palestini svoje pozicije v vzhodnem Sredozemskem morju bistveno utrdiil in jo hočeta izkoristiti do srajnosti. Srednjemorska stran maroškega problema je vprašanje, ki zadeva razven Anglije, Francije In Španije tudi Italijo. Na obrežju se razširja italijanski element in to dejstvo vsebuje verjetnost za razvoj sporov, ki utegnejo biti Še pravi •trnjevi problemi srednjemorske politike. V sedanjem trenotku se nam zdijo problemi v vzhodnem delu Sredozemskega morja številnejši in zapletenejši, pa najbrže lažje razrešljivi, oni na zapadni strani pa pripro-stejši, toda v svojem notranjem bistvu skrivajo najbrže večje težkoče. Cerkev k mirovnemu vprašanju V Stockholmu se vrši, kakor že znano, od 19. do 29. t. m. svetovna konferenca ra praktično krščanstvo. Zastopan je ves p:o-testantizem in grško-katoliška cerkev. To je dogodek tak3 dalekosežnosti, da se danes še ne da pregledati. Konfernca ne zasleduje v prvi vrsti zopetne združitve krščanskih cerkva, marveč stavlja v glavnem krščanstva pred vprašanje, kako naj se obravnavajo in rešujejo veliki pereči problemi našega socijalnega gospodarskega in političnega življenja iz Jezusovega naziranja, kakor stopa pred nas v evangelijih. Navzoči sc zastopniki vseh krščanskih cerkva na svetu, samo rimsko-katoliška cerkev je odklonila vabilo, ker Rim stoji dosledno na načelu, da je on cerkev in da izven rimske cerkve ni blagora. Iz Švice je poslala evan-geljska cerkvena zveza v Stockholm poslanico, ki se toplo zavzema za stremljenje po stalnem miru na svetu. Vojna pomeni odkrito nasprotje duhu Jezusa Krista in za-$o imenom Kristovega evangelija obsoja ,vsako politiko nasilja, vsako misel maščevanja, vsak gospodarski egoizem, z eno besedo vse, kar bi moglo pospeševati vsa-1 L*stne konflikte In provzročiti razpclo-^,dja proti miru in materij dnemu ter moralnemu biagru človeštva. Izreka se v smislu ženevskega protokola za reševanje vseh konfliktov po obligatornem razsodišču; za varstvo mednarodnega prav? :n zaščito narodov po Društvu Narodov; za nadaljnje vojaško razoroževanje na temelju mednarodnega sporazuma. Pozornost vsega sveta Je te dni obrnjena na Stockholm. Japonski manevri Napoved Japonskega mornariškega ministra, da se bodo vršili veliki manevri vi-sokomorske mornarice od 4. do 16. oktobra, se označa v Japonskem tisku kot odgvor aa vaje ameriške mornarice, ki so se vršile pred kratkim pri havajskih otokih. Japonski manevri so velikega pomena Iz raznih vzrokov. Udeleži se Jih 50 vojnih brodov, 80 vodnih letal m 1 zrakoplov. Manevri se bodo razločevali od dosedanjih v tem, da po washingtonskem dogovoru pripade prvič tipu malih križark, brzim torpednim čolnom, velikim podmornikom in ogromno narastle-mu zračnemu brodovju velika vloga Inozemski strokovnjaki so nekdaj mislili, da si Japonska ne bo hotela ustvariti prvovrstne zračne sile, toda odkar so francoski izvedenci organizirali japonsko letalstvo je napravila Japonska na tem polju ogromne napredke. Manevri so pomembni tudi radi tega, ker se bodo vršili med kopnim ozemljem in boninskimi otoki ki tvorijo skrajno predstražo Japonske v severnem Pacifiku. Osemdeset hidroplanov bo sodelovalo deloma pri obrambi deloma pri napadih na otoke. Nadalje se opaža, da poizkusi Japonska topot prvič možnost obrambe v severnem Pacifiku in sicer soglasno z željami močne in vedno še naraščajoče stranke, ki zahteva močno zračno in manj krepko kopno silo. Japonski mornariški departement obrača tako pozornost japonskega prebivalstva na možnost sovražnega napada na zu-ni ležeče točke Japonske. Napovedan Japonski manevri vzbujajo splošno pozornost In utegnejo precej omejiti namene po razoro-ževanju na morju. Kaj so Druži Druži, katerih vstaja v Havrann pro-vzroča francoski upravi shijskega mandat-skega ozemlja toliko skrbi, niso pravzaprav kako ljudsko pleme, marveč nekaka verska občana, ki se je počasi vsled prepovedi porok z drugoverci izoblikovala v etnogra-fično enoto. Njihova zgodovina je stara komaj tisoč let, ker je sekto ustanov« šesti kalif iz rodbine Fatimidov, ki se je leta 1016. v Kairu preglasil za božjo inkarnacijo. Vera drži svoje tajnosti m njer.i pristal so prihajrli najbrže iz raznih vzhodnih rodov. Naselili so se končno ob Libanonu, kjer stanujejo njihove tri skupine. Havran, ki je sedaj pozorišče vstaje, se je priljubil Dru-zom zlasti od priznanja avtonomije Iltanon-skega ozemlja pod krščanskim guvernerjem ieta 18tl. Od takraf so se Številne družine Drirzov preselile v Velikega Libanona v Havran, kjer je daner. 60.000 Druzov, v Libanonu Še okoli 50.003 in v Hermonu 45 tisoč. Druži žive pod voditelji svoje vere v fevdalnem družabnem redu. Druži se ogibajo vina In tobaka, ne poznajo mnogo-ženstva in odklanjajo predestinačno vero Iglama. Is-totako pa tudi molitev, katero smatrajo za nedopusten poskus vplivanja na božjo voljo. Ozemlje vzhodnega Havrana uživa po pogodbi s francosko mandatsko upravo od leti 1P21. dalekosežno avtonomijo. Druži pa so bili vedno element, ki s« da težko vladati. Za orožje sposobnih Druzov je okoli 15.0000. Posebno so dobri konjeniki. Posledice netaskih pogodb Vsa znamenja kažejo, da nas bodo nove Nettunske pogodbe težko oškodovale. Med drugimi koncesijami, katere si je priborila italijanska diplomacija, se nahaja tudi koncesija glede banke, ki se ustanovi na Reki z italijanskim kapitalom in ki bo imela izključno pooblastilo, da daje kreditej takozvane warrante na blago, ki bo prihajalo v reško pristanišče. Prvotno so mislili, da se hoče s to banko okoristiti samo Ttalija. Sedaj pa prihajajo na dan zanimive stvari, ki kažejo ta privileg v drugi luči. Koj drugi dan po podpisu Nettunskih pogodb se je podpisala provizorična itali-jansko-nr^džarska trgovinska pogodba. No-(vo italijansko-madžarsko trgovinsko pogodbo je podpisal Mussolini z madžarskim poslanikom v Rimu, g. Nemešem in v prisotnosti honvedskega generala Nagvja. S provizorično trgovinsko pogodbo si Italija in Madžarska medsebojno dovoljujeta razne ugodnosti in olajšave. Med obvezami se nahaja točka, ki stremi za tem, da se madžarska zunanja trgovina kollkor-piogoče priveze na Reko. Taka orijentacija madžarske zunanje jtrgcvine je mogoča samo prekft našega teritorija in sedaj razumemo, zakaj je hitela italijanska delegacija, da od nas izvo-juje tiste težke koncesije za tranzitno blago, ki bo iz madžarske prihajalo preko naše zemlje na Reko. Te ugodnosti so za Madžarsko tako velike, da uničujejo one ugodnosti, ki jih je nudila Madžarski Nemčija s Hamburgom. Kljub nemškim carinskim tarifarnim olajšavam pa je Madžarska pristala na italijanski predlog glede Reke. To je bilo mogoče samo radi tega, ker je preje Italija dosegla od Jugoslavije znane tarifarne olajšave za ogrski tranzit na Reko. Značilen je datum podpisa nove ita-lijansko-madžarske trgovinske pogodbe, ki "e to jesen zamenja z definitivno trgovinsko pogodbo. Dan po p~dpisu nettunskih pogodb! Sedaj se bodo nadaljevala pogajanja med italijanskimi in madžarskimi in-dustrijaicf in privredniki. Dne 5. septembra se vrši na Reki pod pokroviteljstvom največje italijanske banke (Banca commer-c::le italiana) kongres vodilnih bančnikov obeh držav, na katerem bodo razpravljali o finančni plati sklenjenih trgovinskih dogovorov med obema državama. Tudi mesto kongresa je značilno! Na kongresu hočejo ustanoviti posebno emisijsko banko (Banca d' emmissione italiana) s sedežem na Reki. Njen glavni namen bo kreditirati blago v reškem pristanišču za Madžarsko. Banka bo razpolagala s 100 milijoni kapitala. Razume se, da se tako velika in močna banka ne ustanavlja radi luksusa, nego da gre za poslovno izrabo koncesij, ki jih je morala naša država dovoliti Italiji. Na naši Narodni skupščini je sedaj, da Nettunske pogodbe temeljito preštudira in da ugotovi efektivno škodo, ki jo utrpi naša država od tranzitnega madžarskega blaga, ki bo romalo na Reko, da tamkaj spa-suje italijanstvo ... Dne 5. sepiembra poseti Rim večji oddelek probujajočih se Madžarov, katere bo Mussolini sprejel v svečani avdijencL Sodišče — Za jesensko porotno zasedanje v Ljubljani je dosedaj določenih osem slučajev, a jih še nekaj priraste. Prvi dan dne 14. septembra pride na vrsto znani veleslepar-ski trgovec Srabotnjak, ki ima na ve-ski trgovec Srobotnjak, ka Ima na ve-septembra se bo zagovarjal Molk iz Planine zaradi umora dveh italijanskih orožnikov v Črnem Kalu. — Imenik porotnikov za jesensko zasedanje porote v Ljubljani. Za jesensko zasedanje ljubljanske porote, ki se začne dne 14. septembra t. 1. so bili izžrebani za glavne porotnike sledeči gg.: Ivan Kristan, pos., Hlebce pri Radovljici; Ivan Novak, pos. in gostil., Radovljica; Matija Trebar, trg. in pos., Ljubljana, Sv. Petra c. 6; Anton Smo-iej, posestnik, Dovje; Ivan Švigelj, posest, Brest; Franc Dolžan, pos. in gost, Radovljica; Ivan Debeljak, pos. In gost., Visoko; Franc Furlan, pos., Verd; Ivan Bonač. pos.. Topol pri Logatcr; Jernej Kušlan, trg. in pos., Kranj; Franc Nagode, pos., Ravnik pri Logatcu; Jot> Grilc, pos., Trata; rranc Simončič, pos., Litija; Ivan Remškar, pos., Brezovica: Janez Mušič, pos., Blatna Brezovica; Franc Jane, pos., Zgoša; Jakob Kos, pos.t Toplice pri Litiji; Jakob Avsec, pos., Beričevo; Franc Gorjanc, trg. in pos., Kranj; Alojz Žnidaršič, pos. ta gost Lož; Valentin Dežman, pos., Lancovo; Matej Turk, pos. in trg., Zg., Zg. Domžale; Anton Zamik, pos. in trg., Vače; Ivan Dežman, pos., Lesce; Ivan Majhen, pos., Brezje pri Kamniku; Jakob Logar, posestnik, Horjul; Fran Perko, posestnik, Bevke; Martin Co-larič, major v pok., Ljubljana; Jernej Novak, posestnik, Trboje pri Kranju; Anton Čepcn, pos., Horjul; Gregor Tršar, pos. ta les. trg. Brod pri Logatcu; Fran Špenko, pos., Bukovca; Fran Ouarda mU pos., Unec; Rok Kimovai, pos., Dravlje pri LJubljani; Aibfn Dolšek, pos. in trg., Grbin pri Litiji: Matija Sušnik, pes., Goričane 5. — Nadomestki porotniki: Ivan Vok, tre Ljubljana: filmske nezde HL IDITE Če hočete odstraniti grde in nepotrebne dl3ke, namržite mesto s tanko plastjo pomade »Taky« in pustite 5 minut, da se suši. Po tem Času Izmijte s hladno vodo — in to je vse. Očarati Vas hoče ta uspeh in bodete za vedno osvobojeni brijenja, katero je nevarno in češče povjroča mazole, a dlaka še hujše raste. Ravno tako Vam je nepotrebno se posluževati raznih depilatora s neprijetnim vonjem. S neškodljivim in štedlivim »Taki-jem« ste osvobojeni rasti dlak za vedno. To je edino sredstvo, katero me ie očaralo. Čuvajte se slabih Imitacij. Generalno zastopstvo za celo Jugoslavijo In razpošiljalnica: MIRIČ ir KOMP- BEOGRAD Kralja Milana 44, Telefon 18—69. Franc Dolinar, pek ta pos., Friderik Serbec, trg., Ivan Zore, trg., Karol Kregar, trg. in pos., Avgust Jurjevec, trg., Franc Klemene, trg. in pos., Pavel Dolinšek, prekajevalec; Fran Šuštar, trg. in pos., vsi lz Ljubljane. — Vojaški begunci še z drugimi grehi. 22Ietni Ivan Jeriha iz D. M. v Polju je bil od leta 1922 do 1923 pod-narednik pri 1. polku trdnjavske artiljerije v Kragujevcu. Kot tak je dobil 12 dni dopusta, ki pa ga je samovoljno prekoračil za 50 dni. Med dopustom je odpeljal v Notr. Goricah Matevžu Pečni-ku 1200 Din vredno kolo ter ga prodal na Hrvatskem. Nekemu Stegenšku v Šmarjah pri Sevnici je izvabil za sina, ki je tudi služil v Kragujevcu, 100 Din In šarkelj. Od svojih podrejenih vojakov si je izposodil manjše zneske v skupni svoti 680 Din. Jeriha, ki je že prestal zaradi poneverbe 2 meseca težke ječe, zaradi tatvine pa 3 dni zapora, je dobil tokrat zopet 2 meseca težke ječe. — Fr. Molek iz Planine je tudi samovoljno prekoračil dopust za celih 6 mesecev. Kot vojaški begunec si je izposodil od krojača Petkovška 2000 Din vredno kolo ter ga zastavil v Žireh gostilničarju Janu za 450 Din, denar pa v veseli družbi zapil. Orožnikom je pobegnil v Italijo. Orožniki ga opisujejo kot delomržnega, silno lažnjivega, največjo propalico v rajonu. Pred vojaško službo se je bavil poglavitno s tihotapstvom. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. — Al. Štefe iz Naklega je izostal od vojakov pri 29. p. p. celih 5 tednov. Med tem je vzel Pavlu Ropretu v Kranju kolo ter ga prodal za 3000 K, denar pa zapil. Obsojen je bil na 1 mesec strogega zapora. — Dekle aretirala nevarnega tatu. 30- lerni brezposelni sedlarski pomočnik Ivan Kosirnik iz Spodnje Šiške je nevaren tat. Zaradi tatvin in vlomov je presedel že dvakrat po šest mesecev, enkrat 13 mesecev, enkrat pa štiri mesece. Dne 29. m. m. je prišel v Topol ter iztaknil pri Janezu Ker-žiču za oknom skriti ključ do veznih vrat. Odklenil je hišna vrata ter jih od znotraj zopet zaklenil, da je mogel nemoteno brskati po omarah. Zavil je v papir črno gospodarjevo obleko, srebrno uro z zlato verižico in 40 Din denarja pa je spravil v žep. Pri nadaljnem brskanju pa ga je zalotila gospodarjeva sestra, ki ga je držala toliko časa, da so prišM ostali domačini s polja ter so ga izročili orožnikom. Kosirnik, ki je vse odkrito priznal, je dobil eno leto težke ječe. Proti odebelelort d9l%X^^m VILFANOV 6AJ kar priznavajo vsi strokovnjaki — Dobiva se v vseb lekarnah in drogtnjab. - Proizvaja: Kem. pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN, ZAGREB, 1UCA 204 n Ljubljanski trg utečeni teden je bil ljubljanski živil* ski trg z živih zelo dobro založen. Prodajne cene so ostale do malih i sprememb iste kot prošnji tc^. , le slanina in maslo se je nc* kcli^o podražilo. Tako je stalo: kg gove* jegs mesa I. vrste 18, 19, 11. 15, III. 9, kg telečjega mesa I. t—ta 20, II. 17, svinjine kg I. vrste 2,.oO, II. vrste 20, 25, slanina 25 do 31, masti 30, kostrunovega mesa 14 Din, kozliće ve ga 20, 22, hrenovk 32, polprekaje* nih kranjs. :h klobas 32 do 40. Perutnina: piščanec majhen 12, 15 Din, večji 15, 25, kokoš 30, 35, petc^n 38, 40, raca 25, 30, gos 60, domač zajec manj*i 8, 12. večji \Z, 18, Kibe: kg l\ [ i 30, ščuke 30, postrvi 55, 60, kuna 20, mrene 20, pevnke 15, tonina 40. Liter ^leka 2.50 do 3, surovega masla 45, 50, čaj-*ga masla 60, masla 40, 50, bolinj* skega sira 38, airčka 8 do 10. Par jajc 2.25 do 2.73. Kg belega kruha 6-50, črnega in ršenega 530. Sadje: kg luksusnih jabolk 8 do 10, jabc... I. vrste 6 do 7, IL vrste 5, III. vrste 3 do 4, luksusnih hrušk 10, 12, hrušk I. vrste 7, 8, II. 4, 6, III. 3. 4. Kg orehov 12 Din, Čcšpelj 4 do 8. Zelenjava: kg šola-te 3 do 4.50, radiča 3, zgodnjega zelja 2, 2.50, oh- it 3, 4, kislega zelja 4, karf iol 10, 15, kclerabic 2, 2.50, špinače 6 do 7, pa* rad:Žm ov 4, 430, kumar 75 do 130, 100 kur»arie m savan je 10, buč 1, 150, graha v s^cri 4 dn 5, fižola v stročju 130 do 4, sv-~ ~ 1 i* fižola 3 do 4, čebt-1" 2, 2.50, česna 15, krompirja 1 do 1.25. repe — 7T do * V-.rrp« HOV* 3 Di*». planjavo za : 8 do 9 Diru < Odmev dneh fragedil Zakaj |e tel Podobnik • smrt. — Obdnkctia trupla Veočah le dokazala, da gre za sanomer Kakor ie lansko tato razburil Rotoo dolino tragičen shičaj Antona Cundra. ki se je ustrelil na vrtu posestnika B., tako je bil včeraj predmet splošnim govoricam tragičen konec pleskarskega pomočnika Ivana Podobnika, ki je šel radi nesrečne ljubezni v prezgodnjo smrt. Dasi še niso znane vse podrobnosti vzroka te tragedije in Je skoraj gotovo, da Je Podobnik dejanje storil v duSevnl depresij:, že bo se no£< zlobni elementi, ki sku' o sedaj zvar* krivdo za samomor na ra.re nesrečne iz v ljemke pokojnega. Dragice KlobučarJ*-V e. 8ai ni aostl manjkalo, da niso nekrte--htsterične tercijalke linčale mladenke, k* vendar ne more odgovarjati za smrt Podob nlkovo. Sedanji sin čaj živo spominja na početje gotovih elementov, ki so hoteli pri pogrebu pokojnega Cundra dejansko napas* hčerko posestnika B., emaerajoč, da Je ona kriva njegove smrti. Res temne in globok« so ljudske strasti. Lepa Rožna dolina je raz burkana in vznemirjena. Treba pa je slučaj resno premotriti. Da je pokojni Podob nik svoje dejanje res rzvršil v silni dušev ni depresiji, dokazuje dramatičen njego % nastop v zadnji noči njegovega življenja V naetopnem hočemo na kratko opisati ozad Je In motiv njegovega obupnega dejanja. Podobnik, v ostalem simpatičen In mar ljiv mladenič, se je pred približno dvema letoma seznanil s takrat 18 letno trgovsko sotrudnico Dragico Klobučarjevo. Med obe. ma se je razvilo prisrčno ljubavno razmer je, ki so je pa kasneje kalili ljubosumni na. stopi ljubimca. Podobnik Je bil namreč silno razdražljiv človek, prepiral se Je za vsa ko malenkost in če se je Dragica samo slučajno ozrla aLi vrgla pogled na dragega, pa je bil ogenj v strehi. Zato so postajali odno. gaji med obema ljubimcema zadnje čase zelo napeti Podobnik je svoji izvoljenkl večkrat grozil, da jo usmrti ter jo je tudi pretepal. K vsemu temn se je še pridružilo tretje. Dragica je izvedela, da je Podobnik italijanski državljan, da nI opttral za naše dr. žavljanstvo In da jo zato ne poroči. Dragica, pošteno dekle, je odločno zahtevala, da Podobnik ukrene vse potrebne korake, da se lahko ž njo poroči, ker nI hotela živeti v takozvanem divjem zakonu. Razmerje med obema se je od tega dne še poslabšalo. Podobnik, že od narave razburljiv Človek, je postajal vedno agresivnejši. Podpihovali so ga k temu tudi drugi, kar je običajno v rot-nodolskem mlTleuju. Dragica, videč, da tako življenje ne more trajati večno, se je odločila, da napravi vsemu konec. Te dni je svojemu dTagemu pisala pismo, polno trpke vsebine, v katerem je povdarjala, da je njuno razmerje končano, ker ne more več prenašati njegovih očitkov, kakor tudi ne njegovega trpinčenja. Pristavila je končno, da lahko on (Podobnik) še vedno govori 2 njo. Pismo je do^vedlo do katastrofe ... Podobnik je prejel pismo v torek 18. t. m. Pismo ga je vidno potrlo. HodU je po-vešene glave okoli, bil je molčeč in nepri-stopen. Vsakomur, kogar je srečal, je pravil, da je »njegov čas prišel in da mora nekam ...« To je trajalo tri dni pred samomorom ... Dramatičen zadnji nastop V četrtek je bil Podobnik ves dan čudno zamišljen, bil je še bolj molčeč kot ostale dni in tudi jedel ni mnogo. V njegovi duši 6e je že odigraval težak duševni boj. Užaljeno samoljubje je zahtevalo zadoščenja, je kričalo po osveti... Podobnik je še trdno odločen, da napravi konec vsemu. Zvečer so ga videJl pasantje, kako je hodil ob železniški progi, zamišljen gor in dol, končno pa se je okrenil ter odšel proti hiši svo- je izvoljenke. ki stanuje v Rožni dolini, cesta XV, hiša štev. 7. Mirno je vstopil Podobnik v skromno sobico svoje izvoljenke. ki je ležala v postelji, kajti imela je p!'« n zobobol. Podobnik je Dragico mirno pozdravil m zapletla sta se v živahen pogovor, obravnavajoč dnevne dogodke. Nenadoma je Podobnik umolknil. Mueen molk je Po dobnik prekinil s patetičnim vzklikom »Dragica! Danf^s sem Jaz nevaren člov<»V Kamor poj 'em J?z. pojdeš t"dl Ti ..Naj >lje Je, da pokličeš policaja . .« Zro ' rt pogledala Dr.^lca svojega izvoljenca ! !a v tem hipu se Je zn*»vetil v njegovi ro'. Mincio, Pad in Je nrispel po morju Rcnetk v Trst v enem dnevu Iz Trsta od-j pluje cb obali Jadrana d* Grčije, ob Mal* I Aziji, skozi SucNaza!k k Metu-zaiemu«, Hans Johst »Veselo mesto«. — Nova Hindemithova pantomina. Tudi jpri nas znani moderni nemški skladatelj Paul Hindemith je napisal pantomimo »Demon«, ki se je te dni vprizorila v Muenche-nu. Glavno vlogo »druge deklice« je plesala nemška plesalka Marion Hermanu, demona pa plesalec Bruno Tillessen. Lifbreto pantomime je natpis al Max Krell. Pantomima predstavlja strah človeka pred demonom in (istočasno človeško hrepenemje ipo demonskem svetu. Delo je obogatil Hindemith z izredno lepimi plesi »pisanih tralkov«, rdečega divjanja«, »zaprtih orhidej«, »splaše-nih lastovic« itd. Pantomina je dosegla velik uspeh. Šolstvo — Državna gimnazija v Maribora, začetek šolskega leta. V ponedeljek 24. avgusta so vsi ponavljalni in dodatni izpiti za četrtosloce; od torka (25. anrg.) dalje so nižji tečajni izpiti (mala matura) za četrtošolce. Od četrtka (27. avg.) do ponedeljka (31. avgusta) so ponavl jalni in dodatni izpiti za ostale razrede in sicer v četrtek (27.) iz matematike, fizike in risanja za prve 3 razrede, v petek (38.) iz matematike za višje razrede, v soboto (29.) iz vseh jezikov za vse razrede, v ponedeljek (31.) iz ostalih predmetov za vse razrede. K vsem tem izpitom se morajo vsi zadevni dijaki zglasitl ob napovedanih dneh točno ob 8. url zjutraj. Na zamudnike se ne bo oziralo. V torek 1. septembra so sprejemni izpiti za I. razred; vpisovanje zanje bo tega dne od 8. do 10. ure (skrstni m listom in zadnjim šolskim izpričevalom, ki se lahko pošli eta tudi prej); točno ob 10. uri se prično izpiti sami. V sredo 2. septembra bo splošno vpisovanje dijaštva; novodošli dijaki (z drugih zavodov) se oglasijo od 10. do 12. ure pri ravnatelju; domači dijaki lanskega leta pa v gimnazijski veži, in sicer za višjo gimnazijo ob 11. uri, za 1. in 2. razred popoldne cb 3. uri, za 3. in 4. razred ob 4 uri. Vsak se mora izkazati z lanskim izpričevalom. S tem je redno vpisovanje zaključeno; pozneje se sprejemajo dijaki le na posebno proš-njo. Nadaljnja in podrobna obvestila so razvidna iz oglasa v gimnaziji. — Vpisovanje na Državni dvorazredni trgovski soli v Ljubljani se vrši za učence I. letnika dne 10. in 11. septembra od 9. do 12. ure dopoldne. Sprejemajo se lanski ab* solventi IV. razreda srednje oziroma meščanske šole, ki predlože izpričevalo o niž* jem tečajnem oziroma končnem izpitu, ab* solventi prejšnjih let pa tudi brez nižjega tečajnega oziroma končnega izpita. Za učen* ce in učenke II. letnika je naknadno vpisovanje dne 12. septembra od 10. do 18. ure. Prvi dekliški letniki so napolnjeni in se ne sprejme v I. letnik nobena učenka več. — Otvoritvena služba božja bo dne 14. septembra ob 9. uri v križevniški cerkvi. Po službi božji se zbero učenci in učenke v svojih razredih. Kdor bi 14. septembra ne I prišel ali ustmeno oziroma pismeno ne upravičil svoje odsotnosti, se bo smatral za izstopi vsega in se bo sprejelo na njegovo mesto drugega oziroma drugo. — Ponavljal« ni izpiti bodo dne 9., 10. in 11. septembra. Podrobna razdelitev je razvidna iz razgla* sa na deski pred ravnateljsko pisarno. — Radi ravnanja se naznanja, da je z odlokom g. velikega župana št. 974 dovoljeno učen* cem in učenkam zgornjega zavoda stanovati izven Ljubljane le največ 10 km. — Stariši, vpisujte svoje sinove v dvorazredne trgov* ske šole, ki so tako organizirane, da vzgoje v kratkem času sposoben trgovski naraščaj. Zato se priporoča zlasti trgovcem, da vpi* še jo svoje sinove naslednike v imenovane šole, ki, kakor nekdaj »Mahrova« šola, po« daje gojencem zaokroženo teoretično zna* nje iz trgovskih disciplin, katero potrebu* jejo kot poznejši samostojni trgovci. Ab* solventi pa, kateri nočejo vstopiti v trgov* sko prakso, imajo odprto pot k pošti, želez* niči, v šolo za geometre itd., ker se smatra* jo enakopravne z absolventi VI. razreda gimnazije. Glede vojaškega službovanja je priznan absolventom dijaški rok. — Omejitev šolskega obiska liub'* osnovnih šol: Poročajo nam: Kakor znano, so se do zdaj izjemoma pripuščali od::, sprejemali otroci v mestne ljudske šole tudi z dežele, zlasti iz bližnjih krajev ob železnici in se vozili zjutraj v šolo, popoldan pa domu. To so bili predvsem otroci železničarjev in pa premožnejših slojev. Ker bodo z novim šolskim letom ljubljanski šolski okoliši na novo določeni in strogo omejeni, bo temu posledica ta, da se, kakor čujemo, zunanji otroci v bodoče v mestne ljudske šole ne bodo mogli več sprejemati. Sicer so pa mestne ljudske šole ljubljanske zadnji čas natrpano polne, novih (2) šolskih poslopij pa, dasi nujno potrebnih, mestna občina zidati ne more, ker so ji klerikalci, socijalisti in komunisti zapustili pred dvema letoma nad 40 milijonov dolga, za katerega je treba odplačevati amortizacijo in obresti! — Državna realna gimnazija v Ptuju. Šolsko leto 1925/26 se prične 1. septembra 1925. Vsprejemni izpit za prvi razred je v torek 1. septembra od 9. dalje. Vpis za ta izpit je isti dan od 8. do 9. ali tudi v prejšnjih dneh predpoldne, za kar je treba pri- Mama --mama, glej to Je pravo .CAZElA*-rnilo, 1* se tako krasno pen*W da snažno in beki. perilo ter prihrani trudi*4§fe\.^ nesti rojstni list in šolsko izpričevalo. Dosedanji in nodošli dijaki se vpisu.ejo v 1. da Vin..razred dne 2. in 3. septembra od 10. do 11. ure. Ponavljahu izpiti se vrše od 24. do 31. avgusta po posebnem razporedu. — Christofov učni zavod v Ljubljani* najstarejša in najbolje obiskovana, držav, koncesionirana zasebna šola za stenografijo in strojepisje, vpisuje vsak dan na Domobranski cesti 7. —Korespondenco pismo. — Debata. — Desetprstni sistem. — Veliko pisalnih strojev raznih sestav. — Vpisnina 10 Din, mesečna šolnina 120 Din. — Zavod preskrbuje absolvetom službe. — Gojenci, ki se vozijo v šolo, obiskujejo lahko trikrat na teden celodnevni pouk, da si prihranijo na voznim. — Šolsko leto prične 1. oktobra ob 8. uri. 1541/n — Na državni realni gimnaziji v Novem mestu se vrše vsled razpisa velikega župana v Ljubljani z dne 19. t. m. sprejemni izpili v prvi razred dne 2. septembra namesto dne 4. septembra, vpisovanje v ostale razrede Pa dne 3. septembra namesto dne 5. septembra. Služba božja bo dne 4. septembra. Začetek pouka dne 5. septembra. Natančnejši podatki na uradni deski. — Deška hi dekliška meščanska šola na Jesenicah. Ponavljalr.i izpit: se bodo vršili 29. in 31. avgusta od S. dalje. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. Dne 5. septembra se prične redni šolski pouk. Natančnejša pojasnila pri ravnateljstvu. — Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 1925/26 bo L in 2. septembra 1925. V prvi letnik morejo vstopiti oni, ki so dovršili štiri razrede srednje ali meščanske šole in so napravili nižji tečajni ali končni izpit. V II. letnik oni, ki so dovršili prvi letnik driavne dvorazredne trgovske šole ali enake privatne šole s pravico javnosti. K vpisu je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Po-navljaln izpiti se vrše 28. in 29. avgusta t. 1. Natančnejši njih spored bo na uradni deski. Poznejše izpremembe, ki bi nastale vsled višje odredbe, bodo razvidne na uradni deski v šoli. —j Radi krvave griže ie umrlo več otrok v Poliubinu in 2abčah na Tolminskem. Izdane so stroge zdravstvene odredbe. —j Število slovanskega učiteljstva v Julijski krajini je od leta 1918 dalje padlo od 800 na 600, organiziranih na 500. Zaledno pada število šoloobvezne mladine. Za šolstvo je doslej še najboljše na Goriškem. Tu pride en naš učitelj na 500 prebivalcev, na Tržaškem na 700 in v Istri komaj na 2000 prebivalcev. Žalostna šolska slika ie to in najbrže bo še vedno bolj žalostna, ker je namen »odrešenikov« Julijske krajine, pahniti »drugorodce« v temo analfabet-stva. —j Po Istri hodijo sleparji, ki skušajo pregovoriti kmete, da bi jim prodali svoj žitni pridelek. Poslužujejo se pri tem zvijač in laži. Pravijo, da bo letos cena žitu nizka in da se je bati celo, da bo vlada rekvirirala ves letošnji pridelek in da bo plačala komaj polovico vrednosti. Pulski prefekt je izdal radi tega okrožnico na županstva, v kateri zahteva, da se oni ljudje, ki hočejo tako opehariti ubogega kmeta, nemudoma naznanijo oblasti, čudno vendar, kaj je vse mogoče v tej nesrečni Istri! —j Peklensko strankarsko sovraštvo je doma pri klerikalnem »Pučkem Prijatelju«. Urednik »Istarske Riječi« g. Ivan Stari in upravitelj posojilnice v Puli g. M. Crljeni-ca sta se na potovanju po važnih opravkih' ponesrečila in sta morala radi ran v bolnl-'co v Benetkan. »Pučki Prijatelj« pa se naravnost veseli te nesreče in zraven nesramno napada oba gospoda. Klerikalni iz-prijenec je zmožen vsake lopovščine. —j Za državne vpokojence. Fašistov-ska organizacija v Puli se je zavzela za stare državne vpokojence in poslala ministrstvu buzojavko s prošnjo, da naj se jim odmeri italijanska pokojnina in sicer takoj, ker ob dosedanji avstrijski ne morejo več živeti. rava ločiti, zakaj ne smem ostati tu, ah, ko bi smel ostati — noče se mi v mesto. Toda ne, hočem tja! Sovražim te večere tu. Tema me oklepa kot težke verige. In v takih trenotkih te preziram, Lilly. Malenkostna si, tako strašno malenkostna. Saj se te ne smem niti dotakniti. Postaneš majhna deklica, kakor drobtinica se mi zdiš v tem svetov lem vrtincu. Vse drugače je zjutraj! Tu si naenkrat velika, razposajena in krasna, kakor narava sama. Lillv, rad bi te videl vedno samo v solncu. Spodaj me kličejo. Hitim doli in odpotujem. Vozim se mimo polja, mimo gozdov in travnikov prispem upehan v mesto, kjer me nihče ne pozna. Zdi se, da je v sobici prehladio, dasi je majhna. Luč sveti motno in tu so še te oči mojega psa. Sicer je v sobi tudi postelja, toda spati ne morem. Rajši bom ves Čas sedel in razmišljal... Lillyni lasje so povsem plavi, so kot zlato, a njene oči so temne. Zunaj vlada živahno vrvenje. Ropotajo kolesa, smejo se ljudje. Zakaj se ljudje ponoči smejo? Podnevi so pa tako resni in zamišljeni. Ok io na nasprotni strani je razsvetljeno. Menda sedi tam nekdo pri delu ali pa popivajo in igrajo v karte. Lilly zdaj spi — ah ne, še je pokonci. Vem, da je še pokonci. Uboga, dobra Lilly, tvoj papači je zelo strog, ti si pa , mlada, tako mlada. Gotovo boš imela mnogo častilcev. Ne glej me tako. Done! Tesno mi je pri srcu. Bojim se te temne postelje z belimi rjuhami. Zdi se mi, kakor krsta. Bojim se prav za prav vsega. Ali ni kdo skrit v omari? Zakai na Laiaš. DoneJ? Kaj če bi stopil ven. Ne, ne upam si. Samega sebe več ne spoziam s—* sam sebi sem sovražnik. Tale soba... Nekoč je živel mož, ki je bil sicer zelo siromašen, toda zelo pošten. Domenil se je z neko prostitutko, da se poročita, čim obogati. Res slabo žensko si je izbral, tako žensko, ki se klati po noči po ulicah, ki hodi od hotela do hotela in prodaja določeni odstotek sebe. Bog je dober, hudič pa zloben. Tisti mož je obogatel in se oženil, kakor sta se z žensko domenila. Toda to je bila samo šala. Kmalu je odšel in jo pustil zopet na cesti, za katero je bila rojena. Odpotoval je v drugo mesto in trpel tam lakoto. Najel si je sobo v hotelu. Vzel je morfija — preveč, kakor je ugotovila pozneje zdravniška komisija, — vso noč je sedel in pisal, pisal je, dokler se mu ni stemnilo pred očmi, in zadnje besede, ki jih je napisal, so bile: — Ura v zvoniku bije pet — nič več se ne zavedam. Dalje ne morem... Moj Bog! — kaj pa če se je zgodilo to tu? Kaj če je sedel tu. Gori luč, več svetlobe. Mnogo svetlobe hočem! Tu je zelo temno, Lillv. Spodaj pa ropota čedalje bolj. To so peki s svojimi vozički. Zdanilo se je že. Čez dva dni Imam tvoje pismo, Lilly. Drugega nimam nič. Pozabil sem na vse drugo in pismo bom črtal, dokler ne omagam. V njem ni nič drugega, nego tvoje pismo, tvoje vrstice, Lilly. Navadno pismo z znamko in z lepo napisanim naslovom. Da ga le ni ukradel kak nesrečnež in živel srečno za to. kar si v tem pismu napisala! Držim ga v roki in čitam mirno. Radujte se, raduite. vsi angeli! MoJa Lillv. je moja in njeno pismo je vredno več kot vse zlato na svetu. Zlato — nimam zlata. Že od jutra nisem jedel, toda Don, ta je ukradel na trgu kos mesa. To bi se smejala, Lillv, če bi videla. Ce bi le vedela, kako se je znal potuhniti in kako ga je mesarjeva žena preklinjala. Ubogi Done! Pojdiva v mesto, po ulicah, na trg m v park, kjer se sprehajajo drugi psi, ki so siti. Moraš jih ogristi, Done, ogristi, ogristi! Saj sam nimaš doma in nikomu se moraš osvetiti za to. Pojdiva po kavarnah, kjer je tako toplo in prijetno, kjer diši po likerjih in finih cigaretah. Kjer se ljudje smejo, tam se lahko smejeva tudi midva. Done, saj imava Lillvno pismo, majhno Lillyno pisemce, ki ima vrednost vsega sveta na svetu. Čez teden dni Zdaj že imava denar, Don in jaz, in vsa srečna se smehljava sama sebi, zakaj ljudje so bolj bedasti kot midva. Tudi Ti si se zredil in sprijaznil z vsemi psi na trgu. Si kakor gosposki pes, nihče ne opazi na tebi, da nisem plačal zate davka: Vidiš torej, da je sreča opoteča. Se-li spominjaš dekleta, ki sva jo videla včeraj? Stala je pred najinimi vrati in se nama smehljala, ko sva se vračala domov. Ustavila sva se. Ali je nama bilo kaj do tega. kar sva takrat čutila? Da sva prišla gori, ne da bi se bilo kaj zgodilo? Od Lilly sem dobil že drugo pismo. Godi se ji dobro. In zakaj bi se ji ne godilo dobro? Jutri ji napišem pismo. Danes je že prepozno. Zunaj gore luči, po ulicah vse mrgoli Kako dobro s*jH>čuiiyaLKakQ sve- tlo in prijetno je tu. Tudi Lilly se dobro godi. In zakaj bi se ji ne godilo? Menda stoji ta črnolaska tudi nocoj spodaj. Ne hodi doli. Done! Ne spoznaš se v tem. Pojdi spat — bedast si mi zdiš s temi sikasto-rjavimi, motnimi očmi. Rad bi vedel, če je vinska trgovina še odprta, — steKlenica portskega menda ni predraga. Zjutraj Kako soparno je tu. A koliko je ura?, Vstani, Done. na nogo mi pritiskaš. Pokonci, pasja dlaka! — No in kaj — kaj se je še zgodilo?, Ali sem grešnik? Ali sem slab človek, —i ali se lahko še pokažem ljudem? Bila je čista in lepa, toda meni je še vedno tako, kakor da si moram izplak-niti usta in preobleči se od pete do glave. Nekaj leži na preprogi. Ali mi ni padlo to iz suknjiča? Eh, tisto Lillino pismo. Naj leži tam, saj ga dobro vidim tudi iz postelje. Vidim, kaj je v njem napisano. Kar skozi ovitek gleda: — Ljubim te, ljubim. Nikogar, nikogar drugega na vsem svetu tako ne ljubim kot tebe. Uboga, mila Lillv, danes ji napišem pismo. Pojutrišnjem mi odgovori, jaz ji pa zopet napišem. Ona mi odgovori, ja? ji odgovorim, in tako dobim cel kup pisem. Zvežem jih z rdečim trakom in dobro jih shranim. Uboga Lillv, zakaj nisi edina na vsem svetu? Ne morem sicer jokati nad samim seboi, vendar sem pa prepričan, da to nekoč storim. Bog mi daj dovolj solz za to, da operem svojo sramoto, daj mi dovoli moči, da te ponesem, draga Lilly, tako visoko, da niti sapi nc, bom mosel za teboj.«,. — •SLOVENSKI NARODt dm 23. avgusta iy*o v ^ Dnevne vesti- V Ljubljani, dne —VSE CENJENE NAROČNIKE •SLOV* NARODA« tem potom ob* \eščamo, da smo jim priložili poloi* We, in prosimo vse one, katerim je po* \ekla naročnina, da isto čimpreje ob* povć, ker sicer se bo vsem, kateri ne obnove naročnine pravočasno, USTA* VILO POŠILJANJE LISTA 27. AV* GUSTA 1925. — Obenem opozarjamo inozemske naročnike, da smo bili vsled povišanja poštnih pristojbin PRIMO* RANI ZVIŠATI NAROČNINO Z DIN 30.— NA DIN 35.— mesečno, kar naj blagovolijo pri obnovitvi na* ročnine upoštevati. —i Uprava »Slov. Naroda«. — Nemci pripravljajo napad na eloven- sko prireditev v Ločah pri Beljaku. Dne 9. It- m. je hotelo siovarusko društvo »Jepa« prirediti v Ločah pri Beljatal veselico fin igro »Deseti brat«. Nemci so grozim že tetam dni poprej, da prireditev na vsak način razbijejo. Teh groženj ae zavedni Slovenci nleo ustraSilli in so se prireditve v tem Večjem Številu udeležili. Obenem pa je pirf-toraJtalo na veeeltčni prostor okoli 150 nem. Bkonacdjonalinih orgešev iz Beljaka in Celovca, Oboroženi so bila e palicami lin revolverji, obkolili so hišo, kjer bi se morala Igra Vršiti, tei vesellčni prostor ter začeli z žvižganjem in hoil-klici izzivati zbrane Slovence in Jih napadati. Le discipliniram osti Slovencev, ki na izzivanje niso reagirali, je pripisati, da ni pcrtšlo do krvoprelitja. Društvo »Jepa« priredi v nedeljo 23. t. m. ponovno igro »Deseti brat«. Po Beljaku In Celovcu agitiralo Nemci, da se mora ta prire-totev na vsak način preprečiti in pozivajo orgeš-ljudi na pohod v Loče pod parolo: »Maščevanje za zatirane Kočevarje!« To Je ekrajna predrznost, govoriti o zatiranih Ko-čevarjih. KočevarJI v Sloveniji nleo zatirani, marveč imajo 'ep0 svoje šolo, se lahko svobodno gibajo in nikdo jim ne brani kulturnih prireditev. Koroški Nemci se tako poslužujejo laži v svojem boju proti Slovencem, ki je pristno barbarski in v večno sramoto nemškemu narodu! Koroški Nemci pa naj nikar ne preveč ne izzivajo in naj mislijo na to, da žive Nemci tudi v Sloveniji in da bo slovenske potrpežljivosti konec, ak0 ne bo kmalu miru na Koroškem! Našega konzula v Celovcu opozarjamo, naj se v nedeljo v Locah prepriča, kako eo godi Sicvencem na Koroškem. — Kaj pravi celovški škof na pritožbe Slovencev? Prod kratkim se je neki slovenski duho^Tilk pri škofu v Celovcu pritožil, Ida nima smisla, da ob nedeljah tudi nemško pridiga, ker v njegovi fari ni Nemcev in je cerkev pri nemški pridigi popolnoma praz-kuu škof ga je na kratko odslovil: »Wenn's Ihmen nicht recht ist, gehen's uber die Alm rtrtlber!« Prijazen gospod je celovški škof in krepko stoji na strani zatiralcem Koro. gkOi Slovencev! — Francoski konzularni agent v Mariboru. Za francoskega konzularnega agenta V Mariboru je imenovan g. Aleksander Cam, bard. — Stipendije za geometre in geodete. & sklepom Generalne direkcije katastra se sprejme na Srednjo tehnično šolo v Beogra-idu s predstojećim šolskim letom 60 gojec-Icev, v Srednjo tehnično šolo v Sarajevu 35 gnflencev. Pogoj: šest razredov gimnazije e.' sličnega zaToda. GojeTci dobe mesečno Stipendijo 700 dinarjev in rfBartfce potrebščine. Z istim pklepom se ustanavlja 30 štipendij po 700 dinarjev mesečno za študente Geodetsko-tetničnega instituta v Ljubljani. iNadalJnih 30 šdpendij po 1000 dinarjev mesečno je namenjenih študentom tretjeletni-kom Geodetsko kuitumotehnkmega odseka. £j pa se morajo zarezati, da po končanih študijah službujejo šest let pri Generalni direkciji katastra. Prošnje za vse te štipendije je vložiti do 15. oktobra. — Uredba o železniški policijski službi. Notranje ministrstvo je izdelalo uredbo o železniški policijski shižbL Uredba bo veljala za celo državo. O uredbi bo ministrski svet sklepal že na eni svojih prihodnjih Bej. — Spominska kapela za vojake, padle v Dobrudži. Ministrstvo ver Je sklenilo, da zgradi v spomin jngoslovenskih dobrovolj-cev in srbskih vojakov, ki so padli v Dobrudži v borbi z Bolgari spominsko kapelico. V kapelici bodo shranili tudi zemeljske ostanke naših tamkaj pokopanih junakov. Romunska vlada je že izdala dovoljenje fca zgradbo te kapelice. V kratkem odpotuje v Dobr^džo posebna komisija, da ukrene ^lede dozidave spominske kapelice vse po. trebne korake. — Pravilnik o državnih avtomobilih. Na podlagi sklepa radikalnega kluba in vla-1e je ministrstvo saobračaja dobilo nalog, Ma izdela pravilnik o uporabi državnih avtomobilov, čim bo pravilnik izgotovljen, se toredloži v sklepanje ministrskemu svetu. — Krediti za pogozdovanje Južne Srbije. Ministrstvo za šume in rude je odobrilo večje kredite, b katerimi bedo pogozdovali kraške pokrajine Južne Frbije. — Kc ngres jugoslovenskih pravnikov v Beogradu. 18., 19. In 20. septembra se vrši v Beogradu prvi kongres pravnikov lz cele tržave. — Čudni nazori. Iz lovskih krogov nam ■išejo: Kakor znano, delalo pri uvozu lovskega orožja in municije, posebno pa pri luškah-risanicah politične, največkrat pa iojaške oblasti velike zapreke. Nedvomno Vna tudi to svoje dobre strani, toda vse tre do gotove meje. Slabo je, ako se kaj »-etirava, ak se ne more kaj utemeljiti, po-febno pa, če postane prepoved nelogična in lezrniselna. Vsakemu pravemu lovcu je iiiano, da se uporablja pravilno za streljanje parkljaste divjadi, to je jelenov, srn li divjih koz, le risanico. Prvič je to za »ovca bolj častno, ker se s kroglo težje pogodi, če pa se pogodi, divjad dokaj manj rp5 kakor pa v slučaju, da je bila stre-Cana z zrnjem, ko večkrat dolgo boleha h končno postane plen gozdnih ronaric in Ustin. 1892 22. avgusta 1926. je brez vsake gospodarske koristi. Ker nimamo v naši državi tovarn za izdelovanje takega orožja, smo prisili eni, nabaviti je lz inozemstva. Doslej je to Se nekako šlo, zdaj pa so to kar naenkrat hermetično zaprli mejo, dasi je glasom zakona o posesti in nošenju orožja to dovoljeno m sicer so dovoljene puSke-risanlce do kalibra 8. Večji kalibri od inkluzive 8 mm so zabranjeni. Znan, politično m tudi drugače zelo zanesljiv lovec, si je želel nabaviti puško-rlsa-nico kal. 6.5 rrrm; predno pa jo je naročil, je vložil prošnjo na velikega župana, kjer so mu nabavo dovolili; čim pa je prišla prošnja pred vojaško oblast, so uvoz po zakonu dovoljene puške sistema Manlicher-SchOnauer zabranili, čeprav je naročnik pripravljen plačati odgovarjajočo carino in eventuelne druge pristojbine. Vprašamo, kdo v tem slučaju upošteva zakon? Ako vojaška oblast misli, da s tem ustavi razširjanje modernega lovskega orožja, se zelo moti. Nošenje ta posest je dovoljena, uvoz pa zabranjen. Kaj preostaja? Nič drugega, nego zopet zaslužek tihotapcem, ki bodo gotovo kmalu na delu, ako Še niso. Nadalje pa si bodo lovci pomagali z drugim, sicer za lvske potrebe slabšim orožjem, ail v sili tudi vrag muhe zoblje, in zopet bodo pričeli uporabljati prenarejene vojaške puške, kakor so jih po vojni. Kakor nam je znano, je bilo pred vojno v Srbiji nebroj dobrih strelskih društev. Zdaj propagirajo taka društva, a kakšna naj bodo ta strelska društva brez risanic? Z lesenimi puškami se strelci ne vežbajo! Pričakujemo malo več logike! „HzUeliie priporočile je dobro blago"! rka OncarSJKejac ar:,.-: ■ ■. ,~- Ljubljana ============= samo Seiealssroava Bika št. 3 samo Zaloga oblek za gospode, dame in otroke. — Gostitnič&rjif Finančna oblast je mnenja, da se premalo razpeča računskih listkov za gostilne, uvedla se bo baje tajna strožja kontrola. Opozarja se na to, da so kazni drakorične. V krajih z nad 2000 pre* bivalci se morajo ti listki rabiti, v kopali* ških kriiih, koder ni tega števila prebival? stva, pa samo v kopališki sezoni. Do 10 D se te račune lahko pavšalira, za použitek čez 10 Din pa se mora izdavati vsakomur finančni računski listič. Kolek je vsakokrat prečrtati. Zveza. — Telefonska zveza Zagreb - Beograd modernizirana. Koncem seotembra t. 1. bo vzpostavljena že tretja telefonska zveza med Zagrebom m Beogradom. Telefonska uprava dojjradj do decembra še dve novi progi, ta, drugi iz Budimpešte. S pomočjo esperanta potujeta po svetu. Smtak ima na desnem rokavu zeleno zvezdo. Njegovo sliko so prinesli pari-siu listi, iz Lyona s ta odpotovala 14. t. m. tiperantista prosita ljuoijanske kolege, naj se zglase danes v soooto ob 2o. zvečer v Narodni kavarni, ker bi se rada seznanila z našimi esperantistl. — Pošuia blagajna v Ljubljani. Ker so adaptacijska dela v biagajni glavne pošte Koiivaiiu, pitone s poneucijKoni uine ^4. t. m. zopet reono poslovanje, to je od 9. do 18. —Ukradeno kolo. Kolo znamke »Kinta« št 278L731, veiiko, močno, črno pieskano, z blatniki in ravniim guvernalom, >e bilo te dni ukradeno višjemu vinarskemu nadzorniku Fr. Gornbaču v veži agrarne direkcije v Ljubljani. Po sledovih sodeč, je prefrigan tat najbrže kak mehaniški vajenec ali to varna ški delavec. Najditelj tega kolesa, oziroma izsledite-lj pravega tatu dobi 300 Din nagrade pri lastniku, Dunajska cesta 38'11., Ljubljana. — »Ljubljanski Sokole opozarja svoje članstvo ponovno na svoj izredni občni zbor, ki se vrši v četrtek 27. t m. točno ob */*$. zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma«. Vzpored: razprava o Narodnem domu. 1543/n — Mestna zastavljalnica od 27. do vključno 31. avgusta t. 1. radi popravil ne urad uje. 1542/n — Dijakom in njih starišem daje proti izkazilu kljub najnižjim cenam še 5% popusta samo prodajalna »Voika«, LJubljana, Krekov trg 10. 1544/n Iz Celja. ^ * r./1 ni ki za jesensko pjr.u.; zasedanje v Celju, a) Glavni porotniki: Mar-čič Franc, lesni trg., Slovenj gradeč; Le-skovšek Ivan, gostilničar, Rajhenburg; Ocvirk Gregor, posestnik, Sv. Lovrenc pod Prožinom; Kostevc Josip, trgovec, Pišece; Vrauković Franc, gostilničar, Braslovče; Pletersk! Anton, trgovec, Kozje; Samec Jurij, posestnik, Polže; Boldin Franc, kolar, Gomilsko; Rotovnik Franc, posestnik, OtU Ški vrh; Frece Alojz, trgovec, C Kun-der Jožef, posestnk, Gotovljt; ^oll Josip jun., trgovec, Loke-Trb;;v j ; Bidnvec Franc, uradnik, Loke-Trb<>vlje; J * Jak b, pos. In tesni mu Št IIj p^d Tu.j. >m; G -logranc Franc, p )s in stavbenik, Prevrat-Kcnjice, Verde*- Jožef, pos., Pristava; Smrtnik Josip, ravnatelj, Laško; S in l\au, kovač in p >seMnik, Šoštanj; Vodcnik Anton, pos. in trg.. Petrovce; Dobrave M ba, slikar, Celje; Dru^ovič Franc, pos., Mestec; Jcsenek Franc, pus., D.bje; Ropan Franc, pos., Ljubečna; PlauSteiner Ivan, pi;s. O&o-reve; Gic&orčič F.anc, pos, Mali vrh; Cen-celj Ivan, pos., Tremtrje; Janežič Mirko, gostilničar, Zupelevec: Ocvirk Franc, p s, Ostrcžno; Rojnik Josip. pos. in trg.. Polzela; Goltnik Franc, pos :n gostil., 'Mozirje; Knez Franc, pos., Ostr žno; Bališ Jožef, posest, Vrbje; laneš Jakob, pos. in trg., Zg. Kostrivnica; Boštjančič Anton, industrijalec, Vojnik; Kovačič Miha, trg. in pos., Pobova; Arko Vojko, lekarnar, Celje, b) Dopolnilni porotniki; Breznik Karol, posredovalec posestev, Celje; dr Kaian Pr-ne-^t, odvetnik, Celje; Crem >žn k Fr;in., posestnik, Sp. Gru^ovlje; ZupanČč Ivan, trgovec, Celje; £k< berne Friderik, houlir, Celic; ^pcsHč Martin mizarski mojster, Celje; Rožič Josip, tr^ .ec, Celje; Lečnlk Anton, urar, Celje; Goričar Karol, trgovec, Celje. —c Na Glasbeni Šoli v Celju traja vpisovanje se do 1. septembra, vsak dan od 11. do 12. ure — Na šoli se bo tudi letos poučevalo solopetje in sicer tedensko dvakrat — Reden pouk se prične v torek dne 1. septembra. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Orlut na Glavnem trgu. —c Znižane cen mesu in kruhu. V četrtek popoldne je zborovala na magistratu komisija za pobuanje draginje. Mesar>i v Celju se pritožujejo, da so cene živini vsled izvoza zopet poskočile in bi radi dosegli zvišanje cen mesu. Komisija ni prišla do zaključka in se je sklenilo zopet se sestati prihodnji četrtek, da se bo sklenil novi cenik. Do takrat pa ostanejo sedanje cene v veljavi. Sklepalo se je tudi o cenah kruhu. Pekovsko zadrugo se je sklenilo povabiti, da pozove svoje člane, da prodajajo kruh samo na vago, kakor se to godi v Ljubljani in drugod. Sicer pa se bodo cene kruhu določile tudi prihodnji četrtek. Dr. Fron Marinlc zopet radno ordinira ^ v Mariboru, Trubarjeva ulica 11 od 9.—11. uro in od 2.—4. uro pop. Iz Maribora — VoJaSka vett G. Milan Blelwe!s-Trsteniški, polkovnik in komandant tukajšnjega artilerijskega puka je bil na lastno željo vpokojen. —m Živahen turistov s ki promet v Logarski dolini. Od sobote na nedeljo Je prenočilo v Piskernikovi koči 76, pri Logarju 36 in na Okrešlju 80 oseb. Koncem junija je bila otvorjena Tillerjeva koča v Logarski dolini, ki pa je postala za turiste 2e premajhna, vsled česar se bo morala v najkrajšem času razširiti. —m Ljudsko štetje. V oktobru se vrši v Mariboru ljudsko štetje. Zadnje je bilo L 1921. Ker je sedaj meja z Italijo končno rešena se je izkazala potreba po novem štetju, ker se je medtem časom preselilo več oseb v Maribor. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: OTON CHRISTOF Interesenti za rfavo ln belo —— kotenlno —=— se opozarjajo, da dobe isto najboljše kakovosti iz znanih konkurenčnih tovarn vsako množino pri tvrdki FRANC CROBATH d. i o. z, Kreni 145L — — MANUFAKTURA NA DECELO IN DROBNO. — — Mehanično umetno vezenje perila, zattorov, monogramov, oblek bluz itd. v ploščatem in veržnem vbodu, madeira, rlchello z belim in najrazličnejšim materijalom. — Entlanje, predtiskanjo. MATEK. Ljubljana. poleg hotela „Strukelj". 18-l !v. MKI Er. UHIK pleskarja la ličarja Ljubljana, Kare) Rotnikova ulica (baraka za Ledino) se priporočata cen j. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija, m L Naš nadvse Fubljenl predobri soprog in oče, gospod IVAN PIRC blagajnik Mestne hranilnice je danes ob 2. uri zjutraj nenadoma mirno v Gospodu zasnM. Pogreb nepozabnega blagopokojnika se vrši v soboto, dne 22. avgusta ob 6. ari popoldne iz hiše žalosti. Sv. miše zadušnice se bodo brale v tukajšnji ž m ni cerkvi. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Kranja, dne 21. avgusta 1925. Ana Pire roj. frhoz «r, soproga J«»o oje.iec kr. volne akademije, Milena in S ni Stanko, podporočnik kr. gardne konjenice, hčeri. sniuva. 2920 • -tev. 190 •SLOVENSKI NARODt - dne 23. avgusta iggg Stran 5. Gospodarstvo Kako je treba sušiti gobe za prodajo Kmalu se začne glavna sezona za gobe. Zanimanje za gobarstvo se v lSoveniji lepo siri, posebno odkar imamo prvo praktično knjigo z izbornimi naravnimi slikami.*) 2alibog pa v južnih pokrajinah naše države še skoraj prav nič ne poznajo gob. V naši državi imamo vse pogoje za gobarstvo. to je ugodno podnebje in dovolj gozdov. Ako bi bilo poznavanje in praktično izkoriščanje gob pri nas tako razvito, kakor je v sosednjih državah n. pr. v Cehoslovaški, Italiji, Franciji in Nemčiji, bi lahko dobivala naša država vsako leto za gobe do 500 milijonov dinarjev. Lansko leto ni bilo posebno rodovitno leto za gobe, vendar se je izvozilo iz Slovenije približno sto vagonov suhih gob, za kar smo dobili okrog 25 milijonov dinarjev. Ta svota bi se lahko po-dvajsetorila, ako bi tudi naše južne pokrajine (Srbija, Bosna in Hercegovina, Slavonija in Crna gora) vsaj v enaki meri eksploatirale gobarstvo kakor v Sloveniji. Naši izvozničarji pošiljajo največ suhih gob v Južno Ameriko (Brazilijo, Argentini-jo, Bolivijo, Cile iti.), toda naš izvoz silno ogroža Italija s svojo konkurenco. Treba je torej, da storimo vse v izpodbijanje italijanske konkurence. Amerikanci namreč zahtevajo, da imajo suhe gobe čim svetlejšo barvo in da so rezane na tanke listi— č e. Naše gobe so sicer dosti bolj mesnate, sočne in aromatične kakor italijanske, toda italijanske gobe vsebujejo več lesnih snovi (celuloze) ter imajo vsled tega tudi posušene bolj belo barvo kot naše. Vrhutega pa Italijani suše gobe le na solncu ali s pomočjo elektrike, dočim pri nas suše gobe največ na pečeh ali celo v pečeh ter se sploh premalo pazi na svetlo barvo. Res je, da so v naših krajih jesenski dnevi, ko rase največ gob, večinoma megleni ali deževni, dočim imajo v Italiji Še vedno vroče soln-ce, toda zato še ni treba, da bi sušili pri nas gobe le na pečeh ali v pečeh. Za izvoz pridejo zaenkrat v poštev le sledeče vrste suhih gob: 1. gobani (jur-ček ali globanja, bronasti goban, kosta-njevka in brezov goban), 2. k u k m a k i ali š a m p i j o n i (poljski, travniški in gozdni), 3. vse vrste smrčkov ali mavro-hov. Vsaka teh treh vrsi se naj posebej suši in posebej proda, ker suhi kukmaki in smrčki imajo vedno višjo ceno kot gobani. Da bomo suhe gobe lahko In dobro prodali, ravnati se moramo po sledečih pravilih: Gobe se naj nabirajo le v suhem vremenu, ne pa med dežjem ali neposredno po deževju, ko so gobe napojene z vodo, se težko režejo in suše, oziroma postanejo rjave. Tudi se mokre gobe lahko že čez noč pokvarijo, ako jih takoj ne razrežejo in raztrosijo za sušenje. 2. Utrgane gobe naj se takoj na mestu obrežejo in osnažijo, nato Šele položijo v posodo Seve je treba tudi od polžev obje-dene dele odrezati. Pri tem je treba paziti, da ne leže Lističi drug vrh drugega, ker v tem slučaju dobe temne maToge. Pri starih, a še trdnih gobanih, se spodnja plast pod klobukom (plodišče) odlušči in zavrže. Ako smo prinesli šele zvečer gobe iz gozda, da jih ne moremo takoj razrezati, naj se vsaj izložijo iz posode ter razpostavijo vsaka zase na hladnem iz račnem prostoru. Ako bi pustili gobe Čez noč v posodi ali sploh na kupu, bi se lahko vnele, oziroma bi se razširili med njimi črvi. 4. Nabirajmo le manjše, to je še trdne gobe, dokler se klobuk še ne vda pod pritiskom prsta. Stare, že mehke ali črvive gobe so gnusne in neporabne. Da ne nosimo takih gob brez koristi domov ter ne okužimo ž njimi še zdravih, prerežimo vsako sumljivo gobo čez polovico klobuka. Prestare ali črvive gobe pustimo v gozdu, da izpade iz njih seme za prihodnje leto. 5. Ako je dovolj gob, naj se režejo in sušijo le klobuki, ker koreni so spošno manj vredni. Le popolnoma trdni in zdravi koreni se smejo sušiti. Premlade in predrobne gobe bi bilo škoda pobirati za sušenje, ker premalo izdajo. Pustimo jih še nekaj dni ra- *) Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvnimi slikami. Sestavil Ante Beg. Sirke priredil Drag. Hurnek. Založila Jugoslovanska knjigarna. Dobi se v vseh knjigarnah PO 100 Din (v platno vezana). sti, ker vsak goban potrebuje do popolnega razvoja najmanj pet dni. Da nam mladih gob drugi ne poberejo, pokrijmo jih prav previdno s suhim listjem. 6. Za nabiranje gob vzemimo pletene košare, koše ali škatlje, nikakor pa niso za take namene rute, vreče, predpasniki, nahrbtniki ali mreže, ker v takih posodah se gobe zmečkajo, postanejo n. usne ter se tudi naglo kvarijo. Praktik, jarji si omislijo posebne zložljive ška. . močne lepenke, prevlečene s platnon. .e škatlje se nosijo zložene v obliki -e mape pod pozduho.**) 7. Za sušenje določene gc treba prav dobro osnažiti, nikakor pa j smemo pred sušenjem oprati. Manj^. .jje režemo kar cele, to je tako, da se na lističih korena tudi drže lističi klobuka. Večjim gobam pa se najprej odreže kocen tik pod klobukom, nato pa se razreze koren po dolžini, klobuk pa po sredini. 8. Gobe za prodajo je rezati na čim tanjše lističe, zato pa jih ni treba sušiti tako čvrsto, da bi se lističi drobili, temveč se snranijo, ko so še nekoliko prožni (upogljivi). Med sušenjem se morajo lističi vsaj enkrat previdno obrniti, da se na obeh straneh enakomerno posuše. 9. Najboljše sušenje je na solncu ali potom elektrike. Ker pa električnih sušilnic še nimamo, a tudi stalnih, zadostno toplih, solnčnih dni jeseni navadno pogrešamo, pomagamo sd s sušenjem na svetlih in zračnih podstrešjih, podih, kozolcih itd. V sili se smejo sušiti gobe tudi na pečeh, toda ne smejo biti preveč razgrete. Na peč se raz-prostre nekaj deščic (trsk), na te se razgrne snažen papir ali pletenina iz slame oziroma trstike, na te pa se raztrosijo lističi gob. Vedno pa je treba lističe razmetali tako, da ne leže drug na drugem. 10. Želeti bi bilo, da bi se v vsakem kraju, kjer rase dosti gob, ustanovila zadruga, ki bi postavila posebno sušilnico (tudi se take sušilnice lahko naroče že izgotovljene iz Avstrije, oziroma Nemčije, kjer jih poznajo pod imenom »Pflamr.endippen«). Na tekih sušilnicah se lahko razen gob suši tudi razno sadje, posebno čeŠplje. Za prvo silo pa si lahko vsakdo sam napravi primitivno sušilnico za gobe. Na solnčnem kraju se zabije v zemljo par stebrov, v stebre se Pritrdi več vrst daljših klinov ali lat, na kline pa se položijo gladke deske druga vrh druge, na katere natrosimo razrezane gobe. Cela naprava je podobna policam, kakršne imajo peki za kruh. Deske se poljubno prestavljajo višje ali nižje, da pridejo vse gobe na sobice. 11. Posušene gobe naj se hranijo v vrečah, ki se obesijo na suhem in zračnem prostoru, najbolje na podstrešjih ali skednjih, kamor ima zrak pristop, a ne prihaja dim ali prah. Za shrambo so tudi pripravne pletene košare, ne smemo pa zapirati suhih gob v škrinje ali zaboje, kamor ne prihaja zrak. Kjer ni pripravnih shramb, tam store sušilci najbolje, da posušene gobe čimpreje zaneso k nakupovalcu. Na vlažnem ali brez-zračnem prostoru hranjene suhe gobe začno plesniti, oziroma dobe zatohel duh in okus. Takšnih gob nihče ne kupi, saj še za dom niso porabne. Za domačo uporabo se lahko suše vse užitne gobe, razen mlečnic (užitna sirovka, pečurka ali hruševka) in posebno vodenih in sluznastih (maslenka, slinavka ali ovčar-ka, polžev'te, tintnice itd. Tudi se smejo gobe za dom poljubno rezati in sušiti, torej tudi v pečeh, odprtih pečicah, v sušilnicah za sadje ali lan itd. A. B. **) Take praktične zložljive škatlje izdeluje prav trpežne knjigovez Ivan Jakopič v Ljubljani (Cankarjevo nabrežje), Sladkorni trg Zadnji teden je bil položaj na svetovnem sladkornem trgu zopet labilen. Zdi se, da obeta letošnje leto same »katastrofalno povoljne vestic o stanju sladkorne kampanje v Evropi in na Kubi. Stare zaloge sladkorja še gredo v promet, za novo kampanjo pa ni interesentov. O novi sladkorni kampanji na Kubi se splošno sodi, da bo izborna. V Newyorku so notirali kubanski centrifugah 12. avgusta 4.33, 13. avgusta 4.30, 14. avgusta 4.33; to je sicer manj, nego predzadnji teden, vendar se pa cene sladkorja v celoti drže. Drugače je bila realizacija na newyorškem trgu slaba. Evropa in Kuba je prodajala za poznejše termine. V petek so tečaji za spoznanje poskoči«. Za september je notli adkor 2.57—2.52— 2.49—2.49 in 2. 52 ^cember je notiral 2-72 Yt, nato je pa^. a 2.66 hi 2.65, koncem tedna pa zqi>-< poskočil na 2.66H. Januar je notiral od ponedeljka, ko je notiral 2.73H, v sredo na 2.64, v četrtek se je ustavil na 2. 65, v petek pa zopet poskočil na 2.66 Februar kaže nazadovanje od 2.79 % na 2.71 H t koncem tedna 2.73. Na pariškem trgu cene niso tako občutno skakale. Te-čX za avgust in september so bili koncem višji nego začetkom. V ponedeljek je no tiralo blago za avgust 227, nato je cena padia na 226H, koncem tedna pa zopet poskočila na 22ii4. £>eptemc;er je variral med 221%—221—224—221X—222. Oktober se je držal ca 207, koncem tedna na 203. Oktober - december je začel z 205)4 in končal z 2023/«; november - januar je padel od 2u5K na 202)4. Na londonskem trgu je brla tendenca razmeroma mirna, tako tudi v Hamburgu. V Pragi so notirale sirovine za dobave v oktobru franco Usti začetkom tedna 170 denar, 175 blago, koncem tedna 167)4 denar, 172 Vi blago. Češkoslovaška statistika za julij kaže nenavadni porast domače potrebe sladkorja. Največ sladkorja gre na Slovaško. Mednarodna posvetovanja hmeljarjev 15. avgusta je bil v Monako v cm III. mednarodni hmeljarski kongres. Po otvoritvi kongresa je predaval uradnik nemške državne organizacije hmeljarjev dr. Stiegler o povojnem stanju srednjeevropskega hmeljarstva. Začel je z dobo od leta 1904 do 1909, ko je postala svetovna nadprodukcija hmelja posebno občutna. Ta nadprodukcija je bila največja leta 1906, ko je dosegla 700.000 centov. Posledica je bila ta, da so začele cene hmelja padati in da je bila ta panoga narodnega gospodarstva ogrožena. Svetovna ploskev hmeljskih nasadov se je zmanjšala od 115.000 ha leta 1908. na 93.000 ha leta 1911. Od te površine je odpadlo med vojno Še 60 odstotkov, kar je odgovarjalo produkciji piva, ki se je znižala za dve tretjini. Po vojni so nastale velike spremembe. Alzaško, kjer je hmeljarstvo zelo razširjeno, je pripadlo Franciji, Avstrija, v kateri je bilo hmeljarstvo tudi zelo razvito, je pa razpadla. V povojnih letih napreduje svetovna produkcija piva. obenem se je povečala tudi površina s hmeljem zasejanega polja za 20 odstotkov. Za hmeljarje je razmerje med letnim pridelkom hmelja in potrebo zelo zadovoljivo. To razmerje bo trajalo še nekaj let. Po vojni so posegli opetovano v trgovino s hmeljem v ČSR in Nemčiji zelo nesrečni državni organi s prepovedjo izvoza ali njega kontingentiranjem. Tudi inflacija se je dotaknila srednjeevropskega hmeljarstva zelo občutno in škodljivo. Razvoju hmeljarstva škoduje dalje protialkoholski pokret, ki je imel v »suhi« Ameriki za posledico, da se je produkcija piva znižala za 70 milijonov hektolitrov. Ta pokret sili tudi v severne države in se oglaša celo v Nemčiji. Vendar pa lahko rečemo, da od leta 1924. konzuim piva zopet razveseljivo napreduje. Tako je narastel v Nemčiji povprečno za 15 odstotkov, v primeri s predlanskim letcrai pa celo za 25 odstotkov. Hmeljarstvu se obetajo torej boljši časi, zlasti še, ker angleški in ameriški hmelj ni za naše pivo. Po predavanju so poročali zastopniki poedinih hmeljarskih organizacij o stanju hmelja in izgledih letošnjega pridelka. Pridelek bo za 10, v nekaterih krajih celo za 60 odstotkov manjši nego lanski. Celokupna svetovna pridelek hmelja cenijo letos na 880.000 tisoč centov po 50 kg proti 1,300.000 lani Vzrok je slabo vreme in razne bolezni, ki so uničile letos mnogo hmelja. Točne podatke sestavi mednarodni odbor hmeljarskih organizacij po končani žetvi. Ostanejo sicer neznatne zaloge lanskega hmelja, da bo svetovna potrebnost za silo krita, toda te zaloge so večinoma slabe kakovosti. Slednjič so se delegati posvetovali o ustanovitvi stalnega mednarodnega hmeljarskega urada, ki bi skrbel v prvi vrsti za informativno in poročevalsko službo. Tak urad je bil leta 1912; že ustanovljen, toda delovati ni mogel, ker je prišla vojna in ker so se Nemci odtegnili. Zdaj hočejo hmeljarji ta urad obnoviti. Sedež urada bo Ža-tec ali Monakovo. V ta namen je bil na kongresu izvoljen veččlanski pripravljalni odbor. Na kongresu so bHe zastopane vse VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREĆA V FRANCIJI. Velika železniška nesreča na progi Man&Tonvs je zahtevala 20 človeških žrtev. 30 potnikov je bilo težko ranjenih. SRka kaže razbite vagone. hmeljarske organizacije CSR, dalje številni delegati iz Nemčije, Poljske, Avstrije, Jugoslavije in Francije. Drugo leto bo zopet hmeljarski kongres in sicer na Dunaju. Novi državni proračun 2e pred mesecem je finančni minister pozval ministrstva, da pripravijo gradivo za nov državni proračun in jim podal potrebna navodila. Le nekatera ministrstva so doslej izdelala svoje predloge in jih dostavila proračunskemu odelenju finančnega ministrstva. Kakor pri prejšnjih proračunih, je tudi sedanji proračun vojnega ministrstva od proračunov ostalih ministrstev največji. Znaša približno milijardo in tri sto milijonov dinarjev. Tudi v tem slučaju pa bo za 300 milijonov dinarjev manjši od lanskega! Zmanjšanje proračuna je povzročilo učvrstenje dinarja in padec splošnih živilskih cen. Na drugo mesto prihaja proračun sao-bračajnega ministrstva. Tudi to ministrstvo je reduciralo svoje zahteve, ker so izpadle prejšnje potrebe za dograjenje nekih železniških prog. Tudi ostala ministrstva reducirajo svoje izdatke, z izjemo poljedelskega ministrstva, ki zahteva 200% povišanje svojega proračuna, z novimi izdatki namerava izvršiti velika melioracijska dela. Na podlagi vposlanih proračunov je že začelo proračunsko oddeljenje sestavljati splošni državni proračun, ki se mora izgo-toviti do sestanka Narodne skupščine 20. oktobra. Predvojnim rentniliom Važna sporočila poštne hranilnice. — Vsi predvojni rentniki naj priglasijo svoje rente. Pri prenosu depojev vrednostnih papirjev naših državljanov, ki so se nahajali v dunajski Poštni hranilnici, se je ugotovilo, da skoro 20.000 naših deponentov ni prijavilo svojih depojev. Ti neponenti so pozabili pooblastiti sarajevsko Poštno hranilnico, da prevzame te depoje na Dunaju. Med temi depoji se nahaja do 6 milijonov predvojnih rent, za katere mora naša država v smislu mirovnih pogodb založiti enako vrednost lastnih rent. Nadalje so v teh depojih zadržani še 3 milijoni drugih rent (brez vojnih posojil!), kar znaša skupaj s prvim zneskom prav veliko svoto. Zato poziva Poštna hranilnica vse lastnike predvojnih avstrijskih rent, da prijavijo svoje depoje neposredno sarajevski podružnici. Obenem naj jo pooblaste, da sme prenesti depoje z Dunaja v Sarajevo. Prijavi je treba priložiti: 1. Rentno knjigo ali pa potrdilo o de-poju. Ce je las mik izgubil tozadevna dokazila, naj priloži izjavo, da jamči za poškodbe pri ev. prenosu depoja 2. Potrdilo o državljanstvu, ker se dokaže z domovnico, s potrdilom pristojne občine, z dokazilom o sprejetju v državljanstvo ali končno z či-novniškim dekretom. 3. Dokazilo, da prosilec ni bival v avstrijski republiki od 16. julija 1920 do danes. Zadostuje izjava policije ali pristojne o? čine, da prosilec ni bival med tem časoi v Avstriji. * ★ * —g Plenarna seja beogradske trgo* ske zbornice. Beogradska trgovska zborni ca sklicuje koncem avgusta plenarno sejo ki se je udeleže tudi zastopniki drugih tr-govskih zbornic. Na dnevni red pride j« vprašanja, ki so v zvezi z interesi naše tr. govine. —g Carinski dohodki od 1.—10. avgu sta so znašali 4S,512.697 Din (lani v tert času 39,233.594 Din); Carinarnica v Ljubljani je imela 4,545.793, v Mariboru 3,3S0.16t na Jesenicah 4SS.062 in na Rakeku 283.87? Din dohodkov. —g Stanje Narodne banke dne 15. av. gusta izkazuje (v oklepajih razlika v pri meri z S. avgustom) kovinske podlog« 4921. (— 2.9), posojil 1,128.8 (—3.6) račm za odkup kronskih novčanic 1,186.3, račui začasne izmenjave 366.8, državni dolgov 2,966.3, vrednost državnih domen 2,138.3 ii saldo raznih računov 1,094.5 (-f- 115.6): aktiva = 9,373.4 Din. Od glavnice je bil( izplačano 27.9, rezervni fond znaša 6.2 novčanice v oktobru 5,824.7 (-f; 42.9), državni račun začasne razmenjave 366.8, dr. žavne terjatve 7.0 (— 0.7), razne obvez-nesti 927.8 (75.6), terjatve za zastavljeni domene 2,138.3 in ažijo za kupovanje zla, ta 74.3. Pasiva znaša 9,373.4 Din. Obrestna mera neizpremenjena. Naznanjam, da se prične s 1* septembrom t. I. zopet redni pouk v krojnem risanju in prikro-jevanju damskih oblek. Priglase sprejemam od 8.—12. in od 14.—18 Oblast konces. učilišče ROZA MEDVED, Ljubljana, Mestni trg 24. I 292! —g Dobave. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 12. septembra t. 1. ponudbe glede dobave jeklene žičn« vrvi. — Vršdle se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 7. septembra t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 60.000 kg čistega bencina; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pozamentarijsekga materijala ter glede dobave kartonskih kart in tiskarskega papirja. Dne 9. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede elektrifikacije postaje in kurilnice Ljubljana gl. kol.; pri direkciji državni železnic v Zagrebu glede dobave sestavnih delov za brzojavne, telefonske in signalne naprave — Dne 10. septembra t 1. pri Gradjevinski upravi mornarice v Tivtu glede dobave opeke, apna in portlandskega cementa; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede debave podložnih ploščic in usadic; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave številk, črk itd. — Predmetni oglasi z natančnejšiim podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Inseriraife v „Slov. Narodu"! V. I. Križanovska: 31 nesmrtnih Roman. — Srečen sem, bratje, da vam lahko predstavim člana naše bratovščine, ki ima takoj ob sprejemu tako blage in plemenite namene. V njegovi duši gori večna luč usmiljenja, pridobljeno znanje pa hoče posvetiti človeštvu. Blagoslavljam te, dragi sinko, da si izbral tako koristno in vzvišeno pot, po kateri se boš lahko povzpel zelo visoko. Z oltarja je vzel brušeni, dragoceni kamen v obliki srpa, ki se je ves lesketal, ter ga obesil Su-orainatemu okrog vratu. — Vzemi, brat Supramati, ta čudodelni talisman- Zdravi trpeče in nikoli jim ne odrekaj svoje pomoči! Zdaj pa dovoli, da ti dam na pot v življenje Še nekaj dobrih nasvetov in da spregovorim kratko o tvoji bližnji bodočnosti. V širšem pomenu besede ti sploh Se nisi živel. Kot ubogi trpin, bolan in utrujen si moral tem bolj !uvati svoje sile in izogibati se izkušnja v, a zdaj le moreš jamčiti, da jim ne podležeš. Ne smeš nam-*eč pozabiti, da si človek in kot tak podvržen vsem strastem tem bolj, ker si dovlil z življenjskim elik-iirjem toliko novih sil, da jih še tako burno in razvratno življenje ne more izčrpati. Toda če hočeš meti notranji mir, če hočeš kljubovati vsem izkuš- njavam in živeti v višjih sferah čistega znaja, moraš izprazniti čašo življenja do dna in spoznati vse strasti sveta, kamor se vrneš. Plani torej v vrtinec strasti, pojdi med podivjane množice, ki razmetavajo svoje telesne in duševne moči na življenjskem trgu, kjer vse kupujejo in vse prodajajo in kjer neomejeno kraljuje sebičnost. Slavohlepje je oslepilo te nesrečne, telesno in duševno pohabljene žrtve razuzdanosti in nizkotnih strasti. Plešejo v svojem odprtem grobu in ne vidijo, da se jim noge Že pogrezajo v jamo. Ti se moraš še naučiti, kako mirno in pomilovalno gleda modrijan ta peklenski, zapeljivi ples, kako se mu smili v dno duše tolpa, ki se vrti v svoji večni gonji za novimi nasladami z idiotskim nasmehom na ustih in ne vidi, da njena lica venejo, da postajajo lasje sivi in da se bliža ura, ko bo treba dajati odgovor za pogubljeno življenje. Pojdi torej, dragi brat, in stopi v ta vrtinec življenja. In ko premagaš vse svoje strasti, se spremeni tvoja kri in Čiste mteli te poneso visoko nad ljudsko čredo, ki sem ti jo pravkar opisal. In ko bo slednjič vse pripravljeno, boš lahko odprl debelo knjigo znanja ter iskal v nji vzrok vseh vzrokov. Preostaja mi še zadnje vprašanje: koga izmed tu prisotnih si hočeš izbrati za učitelja, da te pripravi za prvo posvečenje, ko pride čas in se boš hotel v samoti lotiti dela? .... Supramatega pogled je blodil x>o tejn sijajnem zboru po mladih in lepih obrazih, ki so se mu prijazno smehljali, po obrazih častitljivih in dostojanstvenih starcev. Slednjič se je ustavil na Dahirju V beli obleki ni bil tako mračen in strašen, kakor poprej v črni. Lepo, bledo lice in velike, otožne oči so se zdele Sup ram a tem u neizrečeno simpatične. — Ali smem izbrati tistega, ki je prišel pome in me pripeljal sem? Radost in začuđenost je zasijala na Dahirjevem obrazu, — Dobro, — je odgovoril starec. — Naj bo on tvoj prvi učitelj! Dahir je pristopil k Supramatemu in ga bratsko poljubil. Tudi vsi navzoči so po vrsti prihajali in čestitali novemu bratu. Nato je starec, ki je bil menda poglavar bratovščine, spregovoril: — Dragi bratje! Se ena dolžnost nas čaka. Treba je presekati vezi ki so vezale izdajalca Na-rajano z našim plemenitim delom. On je to delo zavrgel, ker se je vrnil v nevidni svet pred določenim rokom, ki čaka nas, kadar bo končana naša misija. Vsi so odstopili in napravili velik krog. Sredi tega kroga sta postavila dva dečka trinožnik z žerjavico in široko, nizko posodo, v kateri je bila neka bela tvarina. Tedaj je pristopil veliki svečenk. Postavil je posodo na Žerjavico in vlil vanjo nekaj kapljic iz stekleničice, ki jo je imel za pasom. Takoi se je začulo v daliini flurmenie in v_ dvo- rani je nastala popolna tema. Kar je udarila strela in zažgala žerjavico v trinožniku. Zasvetili so se pestri ognjeni jeziki. Dvignil se je oblak dima, ki je padei potem na tla, pa se je začel takoj zopet dvigati in zvijati kot ogromna kača, Nastafc> je pravcato neurje. Neprestano je grmelo in treskalo. Zemlja se je tresla. Od vseh strani so prihajala čudna in strašna bitja. Ena so imela peroti, druga glave sfinge ali ptice. Zopet druga so se plazila po tleh. Imela so človeške obraze z zverskim, lukavim in peklenskim izrazom. Supramati se je naslonil na stebre. Radovedno in v nepopisni grozi je gledal to ostudno druhal, ki se je plazila okrog trinožnika in na vso moč kričala. Naenkrat je strašno zadonelo in pojavil se je krvavordeči oblak dima, ki se je razpršil in odkril človeško postavo. Na krvavordečem ozadju so se jasno poznali vsi obrisi, zlasti pa glava. Supramati je od groze zakričal. Spoznal je neznanca, ki je bil pri njem v Londonu. Ognjenordeči trak je vezal Narajano z zagonetnim ognjem, od katerega se je širil zdaj dušeči vonj. — Pretrgal sem vezi, ki so mi bile že neznosne, — se je začul Narajanin glas. — Nikomur pa nisem storil zalega, poiskal sem v nadomestilo moža, ki je bolj dostojen prevzeti moio vlogo- on je zdaj moj naslednik« / Stran 6. .SLOVENSKI NAROD- dne 23 avgusta 1925. Štev Moda Elegantna poletna večerna obleka igra v letošnji modi va*žno vlogo, ker se dame na potovanju, v letoviščih, kopališčih in za ples rade malo bolj potrudijo s toaleto. Naši vzorci jasno kažejo, da je nastopila A — Ženski prsti v nevarnosti. Tenki prsti nežne ženske ročice so veljali vedno za nekaj posebno lepega. Toda zdaj vse kaže, da bo te lepote kmalu konec Dame z lepimi tenkimi prsti so čedalje bolj redke in neki londonski zlatar, ki ima 301etno prakso, trdi na podlagi svojih trgovskih knjig, da se je zglasilo pri njem zadnje leto 57 dam s prstani, ki so jim postali premajhni. Pred enim letom je bilo takih žensk samo devet, pred 20 leti pa sploh nobene. Največ je kriv sport, da imajo ženske zdaj debele prste. Dama, ki igra dan za dnem tennis, ki mnogo vesla ali plava, ne more imeti dolgo lepih rok. Njeni prsti se odebele in tako izgubi del svoje lepote. . Škofje in usoda Kakor znano, je papež nedavno obsodil indecenco današnje ženske mode ter izdal gotove smernice za ženska oblačila, v kolikor bodo našla milost v očeh cerkve. Nato so škofje Ligurije imeli za zaprtimi vrati zborovanje in na konklavu se je vršil — kongres o modi, na katerem se je izključno obravnavalo samo vprašanje, kakšne predpise je treba izdati, da se prilagode željam papeža glede ženskih oblači!. Raz-motrivanja so bila zelo živahna in kot dokazi o »nemoralni« modi so služili številni modni žurnali itd. Končno so škofje soglasno skentili izdati poseben pravilnik o ženski modi, ki ostro izključuje vsak dekolte. Škofje so nadalje sklenili, da smejo odslej samo deklice do 15. leta nositi kratka krila, Istotako kratke rokave. Toda tudi v tem slučaju morajo rokavi segati najmanj do komolca, krila pa morajo pokriti kolena. Ovratnik sme biti malo izrezan. Uradni list škofije v Genovi je sedaj objavil pravilnik, ki so ga izdali škofje o ženski modi z na-daljrrimi podrobnostmi. Med drugim določa pravilnik, da izrezek do ovratnika ne sme biti širok nad dva centimetra. Deklice ta žene od 15. leta dalje so obvezane, da nosijo krila do tal, rokavi na morajo .pokrU ******** H^^c^^j vati roke do zapestja, ovratniki pa morajo biti trdno zapeti ... Pravilnik ima priložene ilustracije, iz katerih je točno razvideti, kateri ženski kostumi odslej dalje odgovarjajo predpisom, kateri pa ne. Zdi se pa, da bodo škofje naleteli na odpor tako pri ženskem svetu. Boj proti močnejši sili naravnega in mode je* brezupen. In če bi bil izrezek do ovratnika samo dva centimetra širok — greh najde svoj pot, kakor znano, vedno in povsod... Ga bo zakon srečen Angleški iisti priobčujejo navodila, ki jih daje zakoncem znamenita angleška pevka Klara Butt. Bat t je praznovala nedavno srebrno poroko in zato ji že lahko verjamemo, da ve, kaj je zakonsko življenje. Klara Butt piše med drugim na naslov zakoncev: Ljubite se med seboj! Brez ljubezni se kmalu pojavijo na z?konskem obzorju črni oblaki. Začno se domači prepiri, mož hodi stoja pata, žena tudi, miru m sloge je konec, domaČe ognjišče je razdejano. Malenkosti, ki ee jim zakonca spočetka smejeta, so često vzrok poznejšega trpljenja. žene, ki vedno godrnjajo in sitnarijo, se mož kmalu naveliča. Zejia pa tudi ne sme biti dolgočasna, nervozna ali slabe volje, če jo tarejo kake nadloge, naj po možnosti skrije svoje slabo razpoloženje, da možu ne bo treba vedno gledati njenega kislega obraza. Take žene so same krive, če si iščejo možje zabave in razvedrila drugod, če skačejo čez zakonski plot in lazijo za drugimi ženskami. Isto velja tudi seveda za moža. Zakonca morata medsebojno spoštovati individualne lastno, sti in razumeti, da vsi ljudje ne morejo biti enaki. Podlaga vsakega srečnega zakotna je medsebojna ljubezen fin zaupanje. Nezaupanje je grob srečnega zakona. V srcu, kjer gloda neprestano črv nezaupanja, ni prostora za ljubezen. Ta strip najbolj okuži atmosfero zakonskega življenja. Vsak, tudi naiidearnerjši rakon jV ramo kompromis, v katerem se morata mož tn žena vzajemno Žrtvovati, da tako tem več pridobita. Mož ali žena, ki zna odnosno hooo samo jemasti. nima pojma o pravi ljubezni. Prava ljubezen temelji na Famozatajevanj'!, na odporu proti sebičnim nagonom. šele kadar je volja moža ali žene za velike žrtve nesporna, lahko govorimo o srečnem zakonu. Ne zahtevajte, pa tudi ne pričakujte od zakona preveč! Mož, ki misli, da se je ocenil z angelom, je zelo razočarali, čini epozna, da se je oženil samo z žensko, žena, ki Jc smatrala moža za pol boga. tudi izgubi svoje iluzije, čim epazi na njem toliko človeškega. Zato naj zakonci prve dni po poroki v svojih zahtevah nikar ne pretiravajo. V zakonu je zelo važen humor. Humor je sol življenja, je pa tudi sol zakonskega življenja, brez katere ne more biti v zakonu sreče. Vsako stvar je treba vzeti od vesele strani. Smeh je najboljše sredstvo, da se zamaše vse vrzeli, ki se pojavfijo v zakonski harmoniji. — Ljubi sebe nazadnje, — pravi dalje Ki ara Butt. Samo! j ub je Je sovražnik zakonske sreče. Ljubezen, ki daje, ee žrtvuje in trpi, je edina ljubezen, kJ gradi zakonsko srečo. Žena, ki misli najprej na svojo zabavo, na svoje »prehode in sestanke, ne pa na moža in otroke, ljubi samo sebe. Prav tako pa ljubi mož samo sebe. če hoče v zakonu nadaljevati svoje fantovsko življenje. Ljudje, ki imajo radi samo sebe, niso sposobni za nesebično ljubezen. brez katere ae more biti srečnega zakona. Navodila Klare Butt so dobra, samo ravna, ti se je treba po njih. Zanimivo bi bflo U. vedeti, ee Je pevka sama živela ▼ zakonu tako, kakor uči druge. Ženska in ip* položaj v Indiji Če je res, c. j najboljše in najlepše tiste ženske, o katerih se najmanj govori, bi morali prisoditi prvo nagrado ženskam v Indiji. Število prebivalcev te dežele znaša 350 milijonov in ženske te ogromne staro-kultume rodbine žive v naši fantaziji kot kake puste in prazne podobe brez opredeljene smeri v javnem in zasebnem življenju. Bajaderke, mlade dekl.ee kot zakonske žene, sežiganje vdov - d so pojmi, na katerih gradi Evropa svoje ;._.ziranje o indijski ženski. Mala Japon-ka ima svoje pisatelja in pesnike v evropski literaturi, opevajo jo v operetah, kakor je n. pr. Pierre Loti ovekove-čil tip japonske ženske v Madame Chrisan-theme. Na ta način ustvarjena slika sicer ni povsem točna, vendar smo pa prepričani, da japensko žensko poznamo. Tudi o njeni sestri, Kitajki, čitamo tu in tam v potopisih, dočim Evropa o indijskih ženskah z malimi izjemami nima niti pojma. Položaj Indijske ženske se bistveno razlikuje od onega ostalih orijentalskih žensk. Ona ni ne vprežna živina, ne sužnja svojega moža. Žensko spoštujejo Indijci v prvi vrsti kot mater. Indijska vera vidi celo v kravi sveto žival, kj je poljedelec sploh ne sme uporabljatr; pri obdelovanju zemlje. Ženske, ki skrbi za razmnoževanje človeškega rodu, ne sme v Indiji nihče siLiti k delu na polju. To delo je samo za moške. Mož in žena sta združena na vse večne čase ne le v prvem življenju, nego tudi potem, ko se njuni duši preselita v kako drugo bitje. Ko se po smrti iznova rodita bodisi kot človeka ali konja, ju usoda zopet združi. Narazen ne moreta več. (Pri nas bi se marsikateri mož lepo zahvalil za tako usodo.) Fant in dekle se zaročita takorekoč že v zibelki. Vsak ostane pri svojih roditeljih, dokler ne doraste. V Ind^i pa starši niso tako ozkosrčni, kakor pri nas, da bi držali hčerko doma za pečjo do 18. ali celo 20. leta. Tam se dekle lahko poroči že s 15. ali 16. letom, včasih tuda poprej. Za doto dobi indijska nevesta slona ali čredo ovac, kakor je pač gmotno stanje roditejev. Tako dobi mož včasih v svoj dom kar dva slona. K doti spada tudi voz in par bivolov. Zakonsko življenje je v Indiji blaženo -V Evropi smo vajeni zakonskega življenja v obliki prostovoljne ječe. Tega Indija ne pozna. Kmetje so večinoma abstinenti in vegetarijanci. Pri nas je tudi v tem pogledu narobe. Indijske žene in dekleta se pečajo z običajnim gospod':njstvom. Šivajo, predejo, kvač-I ka}o itd. Pri tem pa zelo goje glasbo In plese Plesne prireditve se pa bistveno razlikujejo od naših plesov. V Indiji plešejo namreč dekleta zunaj na polju ali v gozdu ra moški ne smejo blizu. Niti oče ali brat ple-( salke nima dostopa na ples. Strogo so ločena ' tudi kopališča v sveti reki Ganges in drugod. Kopanje je v Indiji verska dolžnost. In-I dec ne stopi prej v svetišče, predno se ne koplje. o in ono MARŠAL PETAIN, vrhovni poveljnik frzn* coskih čet v Maroku. V svetišču pa moški in ženske niso ločeni. Pred Bogom nI razlike, vsi so enaki. Pri nas so ženske tudi pred Bogom zapostavljene, ker morajo sedet: na levi strani. Indijske ženske tuda v javnem življenju ne priznavajo moškim predpravic. Se v prastarih časih pred Kristusovim rojstvom, ko je bila Indija na višku svoje kulture, so imele ženske dos-op v najvišje znanstvene institute. Danes stoji izobrazba domačinov na zelo nizki stopinji. Niti 14 odstotkov prebivalstva ne zna citati in pisati. Angleži so pač zainteresirani na tem. da ostanejo ljudske mase v duševni zaostalosti. V moderni dobi indijskega narodnega pokreta je zelo zanimiv pojav Mahatma Ghandi. V tem pokretu igrajo tudi ženske važno vlogo. Ghandi sovraži vsako nasilje. Odpor brez nasilja je sredstvo, s katerim hoče osvoboditi svojo domovino izpod tuie nadvlade. Pač pa zahteva bojkot angleških izdelkov. Domačini morajo kupovati samo domače blago. In ljudstvo ga uboga. Ker pa rrfma Indija dovolj razvite svoie industride, pomagajo ženske, ki delajo doma noč in dan cbleke. Tudi žene vsemogočnih maharadžev se udeležujejo tega pokreta. Nekatere darujejo svoje dragocenosti ali del premoženja in sicer skrivaj, da bi Angleži ne opazili Angleži so z revoiuoijonarji zelo strogi. Vse ječe so polne privržencev Ghandija. Ječa pomeni v Indiji toliko kot smrtna kazen, ker so zdravstvene razmere take, da večina jetnikov podleže raznim epidemijam, za vdove takih žrtev skrbi narodno zavedno ženstvo. Če zmaga v Inditf nacijonalni pokret, bo imela velik del zasluge pri tem tudi po-žitvovaka jndjjska žensk9 PAVILJON 215—217. O. S. MARDEN: Ako se spremeni mišljenje, se ! spremeni tudi človek Prevel dr. F. S. Pri večini ljudi, ki jih preganjajo nesreće, tuči vzrok za to v tem, da ne znajo biti na straži pred svojimi lastnimi slabostmi ie se osvoboditi od njih. rred mnogimi leta so Central Park in J druge sedanje zgornje deie mesta Newyor-; ka zasedali takozvani »squattery«, nasilni priseljenca, ki so si tamkaj brez vsakega rc-ua postavjatii na praznih mestih neotesane Koče ter prizadevali resničnim lastni-j kom, ziasti a&o se niso pravočasno zgiasili, velike težave, odrekajoč jim lastninske pravice. pa tudi še sedag slični nasilni in neupravičeni pnseijenci, ki povzročajo mnogim ljudem velme križe in težave, bo to Siaoe ffiusli, preusociki, ozkosičnost, prazne vere, boječnost, sovraštvo in ljubosumnost ter različne male posebnosti, ki se zde na prvi pogled popolnoma nedolžne, ki se pa v človeku prav rade tako hitro vgne-zdijo, da se jih potem prav tež&o iznem. V resnici je najbrž prav težko takoj za-popasti, kar se nam dandanes razodeva veuno bolj m bolj in kar so naši veliiti pesniki in misleci bili že davno spoznali, da je baš naš duh, ki vstvarja telo. To je treba razumeti dobesedno in se prepričati o tej trditvi v resnici z ozirom na naš duh in naše telo. So na-mreč že sedaj ljudje, ki so bili spoznali resničnost tega stavba in ki so bžli tudi v stanu, da so se tekom enega sa-j mega leta tako spremenili, da jih težko spo-• znamo. S ara in kako so to napravai? Navadno s »pravilnim mišljenjem«. Njihov ob-! raz je kazal poprej znake negotovosti, strahu, ozkosrčnosii in skroi, seuaj pa odseva iz njega up, žar svežosii in radosti. Sv. Pavel je dobro razumel vse te stvari, kajti kako bi bii mogei sicer reči: »spremenite se s spremembo svojega duha!« Kaj pomeni to drugega kakor spieooinitev, po-plerr.enitev, očiščenje in osvežitev misli? Kjer je porast, tam ni prostora za propadanje. Dokler rastemo in obnavljamo svoj duh, se ne morejo v nas nastaliti struje razpadanja, skaze in pokvarjanja. Neprestano in pravilno se vrši v nas obnova in osvež^va-nje snovi in sil in ta proces morejo zadrževati le misli negativnega značaja in dishar-moničnega razpoloženja. Marsikdo je že doživel to skušnjo, kako hitro so izginili temni oblaki, ki so zatemnjevali njegov duh, kako je zasvetilo solnce sveže misli in kako se je spremenilo celo njegovo življensko naziran.e. Vedno pa so bile to misli o dobrih, milih, krasnih stvareh, ki so spremenile njegovo duševno stanje. Sodi se po večini, da možgani ne dopuščajo večjih sprememb, da ie v njih žc vse določeno po podedljivosti in da bi torej prišle *v poštev le malenkostne spremembe. Toda dalo bi se pa navesti celo vrsto primerov, da so ljudje spremenili cele dele . SvOub pM^taannrv in 4- mm c*b>~ »Skrivalnice" se gresta Naše gospodinje so zopet v strahu, to se pravi, straši jih zopet nekak »strah« v osebi neznane deklice, ki smukne v stanovanje, če ostanejo vrata le za hip odprta in se odstrani gospodinja ali varuh stanovanja. Pojavlja se ta skrivnostna deklica v vseh delih mesta, pride v vse mogoče hiše, seveda najraje v take. koder ie več strank in jo ne povpraša že prvi, ki jo sreča, Česa išče v hiši. V svojem poslu je dekle v rumeni bluzi vrlo spretna, i-rivabi ju najbolj kaka sveteča se stvarica, ki izgine v j ugodnem trenotku kot bj trenil necpiiž^no v njen žep. Cim se ji zdi, da ne bo izduha-la kar brzo tudi kakega skrivnega predala, koder sluti denar, smukne tiho kot miška na l.odnik in nato po prstih po stopnicah na cv^o. Ce pa misli, da je varna dalje časa, iVtcineče po sobah vse, odvzame pa le majhne predme:e večje vrednosti, ki jih lahko skrije in na komodnejši način vnov-či. Prigodilo se je že, da je imela ta ali ona gospodinja »srečo« videti to skrivnostno tatico, zalotila pa jo ni na delu, marveč že ko se je žurila, da pride na cesto in se pomeša med ljudi, da kakor mogoče hitro odide za vogalom izpred oči vsem. katerim se zdi sumljiva Kolikor se je moglo dognati, gre v tem slučaju še za popolnoma mladostno deklico, ki pa vendar pozna že vse mogoče načine lahkega življenja. Med drugim ima tudi fanta, katerega zalaga s svojim plenom, oziroma z izkupičkom od ukradenega blaga. On je sicer enake branže, ko ona, vendar se zdi, da ni tako podjeten in včasih rad lenari. Vsi mogoči ljudje so opazili v predmestjih že včasih takole na večer čuden par, ki je odhajal proti polju, bržkone počivat »po delu« pod en ali drugi kozolec. Vendar pa postajajo noči že hladne migljajoče zvezdice niso več tako privlačne in včasih groze tudi črni oblaki, ki se svareče vale pod nebom ter opominjajo, da si bo treba pred jesenjo poiskati drugačno prenočišče... In onadva, ki se družita v strahu in v kraji ter sicer v sladkostih in nadlogah življenja, včasih menda pomišljata, da bi si poiskal toplejše gnezdeče. Gospodinje so v strahu tudi pred njuno zimsko sezijo in morda se varnostnim organom posreči, da ju spravijo v kak topel kotiček — v jetniŠ-nico m tako odvzamejo skrb njima in našim pridnim gospodinjam... Oni, ki pridejo na velesejm, naj si oblačilne potreoščine za sebe in svoje,: naroće v Paviljonu »I* 215-217. Na razpolago kroji, vzorci sijajnega angleškega blaga. Vse cene znižane za naručnike na vele-sejmu za 25°,o- Diago bchvvab, Ljubljana. zmožnosti, ki so bile pri njih že od rojstv* ali vsled pomanjkljive vaje slabe, in d* s% je clo vse njihovo bistvo osredotočilo okoli takih lastnosti, ki so jim takorekoč oo polnoma manjkale. 34 dni brez hrans V fiziološkem laboratoriju univerze . Chicagu so no pravih te dni poizkus z d'ad<* vanjem. Dosežen je bil nov rekord s teia da je preživel Friderik Heeel 33 dni in 1* ur brez vsake jedi Ta tekma seveda n ostala brez posledic za njegovo težo. Izgu bil le 15 kg na teži. toda v 8 dneh se je zo pet zredil za 9 kg. Namen teh poizkusov JU bil ugotoviti kako vpliva lakota fiziološi« in psihološko na možgane, na 6estavo krv itd. Pred gladovanjem je jedel Hesel dvi meseca samo meso. To pa n' tako lahk? kakor bi si mislil tisti, ki nI poskusil Mesj se č!cvek ktn-ilu naveliča in med nami s redki, ki bi lahko jedli samo meso nek:.] dni. Tudi Ke-Fel se je moral prepričati, da človeški organizem ne prenese take hra.ne Pogosto mu je mesna dijeta tako presedala rta bi bil dal več let svojega življenja mm ko§<*vk kruha Pač pa trdi. da vpliv.i peri jodična lakota zelo blagodejno na človeški organizem in svetuje tudi drugim, naj M večkrat postijo ne morda za to, da dobe od. pustke, temveč v interesu svojega zdravja Prve tri dni gladovanja s« je počutil normalno, ker je živel na račun poprej zbrane maščobe. Od tretjega do sedmeg? dneva je pa zelo trpel. Ta čas je pa baje najhujši, ker začne organizem silno pešati in tudi želodec je zelo siten. Tretji teden se je počutil dokaj dobro, v četrtem tednu so je pa zopet oglasila strašna lakota In onemoglost. Mislil je samo Se na to, kje b* dobil košček kruha ali karkoli za jestL Udje so ga tako boleli, da nI mogel »pati. čudne pa je, da ga glava ni bolela. Ko je bil Z4 dnevni post srečno končan, je začel piti sad ni sok, ker prve dni po postu »ploh ni mo gel jesti. Šele čez 10 dni Je začel Jesti me so. To gladovanje pa v njegovem življenju ni prvo. Tekom zadnjih 15 let Je preživel ta čudrLk 300 dni brez jedi. Menda mu ame. riške univerze dobro plačajo to originalno treniranje želodca, sicer bi ee gotovo ne mučil. 0 otroškem telesu Po naivnem in zastarelem pojmovanju je otrok človek v malem obsegu. Nova raziskovanja otroškega organizma pa so dokazala, da se otrok temeljito razlikuje od odraslega človeka. Razlika ne obstoja v proporci! ah in v velikosti, nego predvsem v kemični sestavi okostja, mišičevja itd. Velika je tudi razlika v fizijologiji poedinih organov. 2e lajik opazi, da je dihanje In srčno delovanju pri otroku popolnoma drugačno nego pri odraslem človeku. Posebn velika razlika med otrokom in odraslim človekom leži v procesu izmenjave hrane in materije. Pri odraslem človeku služi izmenjava samo vsakokratni dopolnitvi izgubljenih telesnih energij. Pri otroku pa mora služiti nova energija, ki jo sprejema s hrano, predvsem razvijanju in splošni rasti. Kemična sestavina osnovne materije, iz katere obstoja organizem, je pri otroku drugačna kakor pri odraslem človeku. Tako znaša na pr. količina vode pri novorojenčku 74.7% celega telesa, pri odraslem človeku samo 58.8%. Zanimivo je nadalje razmerje teže poedinih telesnih udov in delov otroka in odraslega moža. Lobanja znaša pri otroku 16.7%, pri odraslem 15.35%, mišičevje 23 4%, pri odraslem 43.09%, pljuča pri otroku 2.16%, pri odraslem 2.01%. Mozek zavzema pri novorojenčku razmeroma zelo velik prostor 1434% napram 2.37 pri odraslih. Ravno tako oči: 0.28% napram 0.23%. Neki organ, »Thunus-žleza je pri novorojenčku skoro enako velika kakor levo pljučno krilo. Ta žleza služi potrebam otroškega telesca. Pozneje popolnoma propade. Tudi krvna sestavina otroškega telesa je različna od krvne sestavine doraslega človeka. Otroška kri ima mnogo večje število belih krvnih telesc, nego kri odraslega človeka. Sestava otroškega telesa je potemtakem tako različna od sestave odraslega človeka, da po pravici pravi francoski zdravnik grof Beguer, da »predstavlja popolnoma novo človeško vrsto«. Korenina Mandragore V srednjem veku se je korenini Mandragore pripisovalo veliko čudotvorno moč. Zato so jo zelo iskali. Pripovedovalo se je, da raste samo na krajih, kjer so stale kedaj kake vislice in ako je kdo rastlino našel, je moral biti zelo previden. Sam je ni smel iztrgati iz zemlje, marveč je moral navezati nanjo psa, ki jo je iz zemlje potegnil. Pri tem si je bilo treba zamašiti ušesa, da se ne sliši krika, ki ga izpusti koreninski možiček, kajti kdor ta krik sliši, mora umreti. Korenina se je hranila v posodah, sličnih rakvl In vislice z obešencem so bile naslikane na njih. Ljudje so verjeli, da to silno pomno-žuje moč korenine. Mandragora spada v vrsto solanacej. Arabci so jedli jagode iz vrste madragore, ker so vplivale vspaval-no in posluževali so se teh jagod tudi napram svojim nasprotnikom. Sad provzroča baje veselo razpoloženje in listi služijo za zdravilo. Polagali so jih na rane, nekateri orijentalski rodovi pa so si delali iz njih tobak. V starem veku so porabljali korenino pred težkimi operacijami, ker učinkuje narkotično omamljivo. Korenina je imela veliko vlogo tudi kot čudotvorno sredstvo. Nosili so jo s seboj, češ, da kdor jo ima, se lahko skrije pred ljudmi. V srednjem veku so rezali iz koreraine možičke, ki so veljali za talismane proti boleznim, so prinašali srečo Dri pravdah in so omogočali ženskam lahke porode. Zato pa je svojčas trgovina s takimi korenina»mi naravnost cvetela. Ljudska neumnost je bila velika v starem In srednjem veku n ostala je enaka tudj v fr^*"* silno orosvitlienih časih, Mev 189. »SLov^Nski NA i? u d« ant 23. avgusta r3*&. stran /. CXr)ERWOODg pri LUD.BARAGA, Lfabllana, Selenbnrgova ulica 6\L it. 980 ■•II oglasi, ki slutijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda BO par. ■ajnanjsl znesek Din 5. hTMLI w JLAai Zealtve, doolsevsaje ter oglasi etropo trgovskega značaja, vsaka Poseda Din I"—, najmanjši znesek Din 10 Mali oglasi v »SLOVENSKEM NARODU" so najcenejša in najuspešnejša posredovalnica za službe, prodaje, nakup, stanovanja itd. itd* — V sroio lastno korist naj se jih vsahd < poslužuje/ Mesto vratarja čuvaja ali sluge — išče mlajši moški. — Ponud* bc pod »Vratar * 2902« pa upravo »SI. Nar.«. Začetnica pridna in zanesljiva, išče službo v kaki pisarni — v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod »Zancslji* va 2903« na upravo — »Slov. Nar.« Krznar vsestransko izvežban, — Išče službo. — Ponudbe pod »Krznar — 2910« na upravo »Slov. Nar.«. Gospodična ■možna strojepisja, slov., srbo*hrvaškega in nem* Škega jezika, išče službo v pisarni. — Ponudbe na upravo lista pod »Pošte* na — 2884«. Mlada gospa išče sluz' - za časa vele* sejma v kakšnem pavi* I j onu. Ponudbe na upra* vo lista pod »Velesejem 2856«. Išče službe železniški upokojenec v pisarni ali kot sluga. Po* nudbe na upravo lista pod »Sluga — 2868«. Trgovski učenec se želi učiti v mešani tr* govini na deželi, kjer bi imel stanovanje in hrano v hiši. Ponudbe na upra* vo lista pod »Učenec — 2S59«. Bolju djevojku marljivu i poštenu, even* tualno sirotu bez rodite* lja tražim k djetetu i za kućanstvo. Pobliže: Mr. Ivo Franić, ljekarnik — Čabar (via Rakek), Hr* vatska. 2851 Skladiščnik vojaščine prost, izurjen v mešani stroki, išče služ* bo za takoj. Dopise na upravo lista pod »Skla* diščnik/2812«. Knjigovodja zmožen, z večletno prak* so, išče službo v večjem podjetju. Dopise na upr. lista pod »Dobra moč — 2S42«. CsLrVik z večletno prakso, ki se dobro razume v pol^ "jI* stvu in v vinogradih, išče slnžbo na graščini na Štajerskem ali Hrva* škem. Ponudbe na upr. lista pod »Oskrbnik — 2872«. Starejša natakarica na račun (ali dve sestri, sorodnici) se išče za prometno gostilno tik Ljubljane za vino, kuhi* njo in gostilno. Pogoji v upravi »SI. Nar.«. 2863 Učenka poštenih starišev se želi učiti v modnem salonu sh na v manufakturni tr* gr>vini. Ponudbe na upr. hVa pod »Poštena — Z 59«. Iščem IvP^™ poštenega kuharskega va* i NgiirCBIICnilK jenca v prvovrstno re* | • stavracijo v Ljubljani. — Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«. 2823 Postrežnica za popoldanske ure išče službo v kaki pisarni. — Ponudbe na upravo lista pod »Postrežnica 2885«. Letošnjo lečo« lepo — nudim po nizki ceni. — Ljudevit Sire, Kranj. 2784 Klavirska delavnica in zaloga. Poseben od* delek za popravila ki a* virjev in harmonijev, ki se točno in poceni izgo* ta vi j a jo. Uglaševanje in popravila za Glasbeno Matico in konservatorij izvršuje moja tvrdka. — Izdelovalec klavirjev — Warbmek, Hilšerjeva ul. 5, L 2862 Došli so novi vzorci za m o* derniziranje, filc in bar* žunasti klobuki. Postrež* ba točna. Cena nizka. So vljudno priporoča J. Stemberger*Reš, Dunaj* ska c. 9. 2899 Platneni čevlji št. 35, sivi, naprodaj. — Ponudbe pod »Nizka cena 2915« na upravo »SI. Naroda«. Največja zaloga in najcenejša dvokolesa, motorji, otroški vozički, šivalni stroji, pnevmati* k a. Ceniki franko. Pro* daja na obroke »Tribu* na« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vo* zičkov, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 160*L Blagajne «Wertheim» in JEKLE* NE DENARNE OMA RE za vzidavanje — pri* poroča Ljubljanska kos mercijalna družba, Ljub* Ijana, Bleiweisova c. 18, 102/L mot. ]!. otroški v..iički, pneumatike — najceneje nrodaja na obroke, ceniki franko — »Tribuna* F B ... tO', ama dvokoles in otroških vozičkov. Ljub* liana, Karlovska cesta 4 132/L Paviljone v dekoracijo na velesej* mu sprejei. a — Rud. Se* ver, Ljublianr. Gospo« svetska cesta c. 6 (v hiši mesarja Slamiča) 150/L Suhe gobe M. GERŠAK, Ljubljana Kongresni trg 10 129 L 7 ^ov. pomočnica Išče službo v večji špe* cerijski trgovini v mestu, grv tudi kot blagajničar* ka. Dopise na upravo li* sta pod »K — 2860«. Potnik zVczninar, starejša moč, df bro uveden v Sloveni* y.. želi premeniti mesto ra potnika, poslovodjo ali za prvo moč v večjem trgovskem ali industrij* s'em podjetju. — Cenj. dopise pod »Želcznina 2887« na upravo »Sloven* Gonilna jermena *■» vratne in ner> s lj.ve trepžnosti ter prima vosek za mazanje jerme rov — ni di po na^n*** konkurenčni ceni tvTdka — Čadež & Brcar, Ljub* liana. Kolodvorska ulica U 35. — Zahtevajte ce* nik in vzorce! 2756 Dražba košnje otave, več manj* ših parcel, skupaj pri* bližno 6 oralov, pri gra* ščini Bokalce — se vrli v nedljo 23. avgusta. — Seatano' oh 14. uri pri fcltlc* 'rovi. aro j Krasne parcele ob cesti, vodovod, elektrika, se ugodno prodado. Vprašati : Cesta v Rožno dolino Št. 10. 2892 Stavbišče v Vodmatu se proda. — Ponudbe pod »Stavbi* šče 2914« na upravo »SI. Naroda«. Pozor! Naprodaj je v Sp. Šiški lepa stanovanjska hiša z 2000 ma vrta in zraven več stavbnih parcel po jpko ugodni ceni. Več pove Anton Stirn, Kav* škova cesta št. 264 v So. Šiški. 2929 Kupim enodružinsko hišico, naj* raje v Rožni dolini ali v Vodmatu. Dopise z na* vedbo cene na upravo li* sta pod »Hišica — 2879«. Enodružinsko hišo v Ljubljani ali v blizini vzamem takoj v najem. Ponudbe na upravo lista pod »Hišica v najem — 2840«. Vila v Ptuju s 5 parketiranimi sobami, velikimi stranskimi beto* niranimi prostori, zidanim hlevom in sadnim vrtom — se radi preselitve po* ceni proda. — Vprašati: Hofman, Ptuj, Trubarie* va 4. 2783 Hiša dvonadstropna, z neko* liko vrta v lepem trgu na Gorenjskem, odda* ljeno 1 uro od kolodvo* ra, s prostornimi klet* mi, pripravna za vsako obrt, trgovino, najbolj pa za trgovino z vinom na debelo, je za Din 50.000 takoj naprodaj Kupcu je stanovanje ta* koj na razpolago. Cenj dopise pod »Ugodna pri* lika — 2865« na upravo »SI. Naroda«. Traži se služavka (služkinja). Za moju kuću potrebujem ženu bez dece za sluzav* ku, koja je sposobna i razume sav kućevni po* sao a eventualno, da se razume nešto i u kuhinji. U kući nema dece. Plata mesečno prema sposob* nosti od 3 do 5 stotina dinara, stan i hrana. Sa dobrim preporukama — može nastupit i od 1. septembra ove godine. Ponude na: Mihajlović Voja, apotekar, Lazare* vac * Beogradska Kolu* bara. 2927 1 Dopisovanj I Inteligentna gospodična simpatične zunanjosti — Seli resnega znanja z istotakim gospodom — 45 do 55 let. — Dopisi pod »Mirno življenje — 2897« na upravo lista. Mož z imetjem 25 000 Din, star 50 let, želi znanja z vdovo ali samico v starosti 40 do 50 let, na deželi, s pri* mernim posestvom, naj* raje s trgovino v svrho ženitve. Ponudbe na upr. »Slov. Nar.« pod »Re* nost — 2845«. Vdovec mladeniške starosti, brez otrok, želi znanja z mlado gospodično ali v do* vo, istotako brez otrok, staro 20—24 let, v svrho takojšnje ženitve. Pre* možen je postranska — stvar. Le resne neano* nimne ponudbe s sliko na upravo »Slov. Naro* da« pod Šifro: »Nesreč* na ljubezen 2908«. Dvigni pisma v upravi »Slov. Naroda« »Motorno kolo 4746.« »Št 12.« »Mir in sreča 2367.« »Praktična 2639.« »Stalna služba 3246« »Takoj 2814.« »Zmožen 2691.« »Zadovoljen 10.« »Ženitev ni izključena 2558.« I Proda« I Poceni nf prodaj skoraj nov č*n pianino, 3 knjige Harmonielehre in več not za nižje in višje raz* rede konservatorij a. Na* slov: Mlekarna, Sp. Ši* ška, Medvedova cesta 24 2901 Svilena obleka zelena, skoro nova, za starejšo damo naprodaj. Ponudbe pod »Svi* la — 2906« na upravo ;>SIov. Naroda«. Spalno opravo dobro ohranjeno, iz tr* dega lesa, prodam; istotam se proda tudi ne* kaj perila. Ponudbe pod «Spalna oprava/2811« na upravo »Slov. Naroda«. Prodam zlato moško žepno uro. Ponudbe na upravo lista pod »Zlato — 2873«. Orjunaški kroj za srednjo postavo in nekaj drugih dobro ohranjenih oblek pro* dam takoj Ponudbe na upravo lista pod »D-' ro ohranjeno 2870«. Ročna b!a"ajna vsa okovana, se proda. Vpraša se Janko Drmo* ta, zlatar, Sp. Šiška, Jer* nejeva ut 2875 I Stanovanja I Stanovanje 3—4 sob išče trgovec ev. kupi enodružinsko hi* šo*vilo aH parcelo v — Ljubljani. Podnudbe pod »Ljubljana 2926« na upr. »SI. Naroda«. Sobo s kuhinjo išče mlad za* konski par za takoj. — Naslov v upravi lista. 2878 2 dijakinji sprejmemo na stanova* nje in hrano na Blei\vei* sovi cesti. Ponudbe na upravo »Sov. Naroda« pod »Zračno — 2898«. Išče se v mestu prazna soba za takoj. Ponudbe na upra« vo Usta pod »Soba takoj 2839«. Znrnja želi 251etni mladenič, čedne zunanjosti, inteligenten, s stalno službo, z mla* denko 18—20 let, v svr* ho ženitve. Le resne po« nudbe 8 sliko na upravo »SI. Nar.« pod »Ljubav 2905«. Vdovec gostilničar, 40 let star, išč" dobro kuharico od 30—35 let, katera ima najmanj 50.000 Din. — Sliko prosim poslati na kavarno »Bosna«, Kra ljevica, »19 Stanovanje išče zakonski par brez otrok v mestu alt na de* želi. Ponudbe pod »Ura* dnik 2912« na upravo »Slov. Naroda«. Prazno sobo z uporabo kuhinje išče preprosta gospodična. — Ponudbe na upravo lista pod »Soba takoj — 2881« I o' II I jLHa I 'f i Lipskega jesenskega velesejma od 30. VIII. do 5. IX., tehnični velesejem od 30. avgusta do 9. septembra. Znižane crne na železnicah in vizum. — Za slučaj, da se iavi zadostno Število obiskovalcev, bodo vozili za časa velesejma direktni vagoni Zagre i - Ljubljana - Lipsko. Prijave sprejema ter da;e vsa potrebna pojasnila Častno zastopstvo za ljubljanski Okra]: Stegu in drugi, Ljubljana. Dunajska cesta (jalaia Ljubljanske kreditne banke), katero preskrbi tudi vizum ter izroia legitimacije. Na velesefmu stalen jugoslovanski tolmač. Lastno shajališče jugoslov. državljanov. e Novo o tvor j ena prodajalna Liljanski! isti e na Mestnem trgu poleg magistrata Je bogato založena z vsakovrstnimi električnimi svetilkami, lestenci, kuhata.ki, vodogrelci, likal* niki in drugim elektrotehničnim materijalom. - ■ Vse vrste žarnice za razne napetosti vedno na razpolago. Sprejemajo se v to stroko spadajoče instalsc je in popravila. ZU