šteo. 100.
o Ljubljani, g četrtek, dnč Z. mala 1901
Leto mo.
Velja po poŠti:
-.a telo leto naprej K 26-— a pol leta „ „ 15'— u ietrt leta en mesec

6-50 „ 2-20
V upravniStvu:
.« «:elo leto naprej K 20- -
:«ol leta „	„ 10' —
ja četrt leU „	„ S--
■4»\ <a» mesec „	K V t O
«oSll| na <tom ?(l(i m mesec.
Posamezne štev IO M.
VENEC
Inseratl:
fcnostop. peti tv rs ta (72mm)i 13 h 11 „
o o a o
a o a a
i* enkrat za dvakrat za trikrat za «ei ko trikrat „ 8 V reklamnih r.otlcah stane enostopna garmondvrsta * 26 h. Pri Večkratnem ot>-lavljenlu primeren popust
Izhaja
/sai. dan, uviemSi nedelje
v- praznike ob pol 6 ur* popoldne
Uredništvo I* v Kopitar|evlh ulicah it. 2 (vhod iti
------dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
jv vračajo; nefrankirana pismi se ne sprejemalo. Uredniškega lelrlona štev 74
Političen list za slovenski narod
Upravništvo )r v Kopitarjevih ulicah itev. '/. — .	Vsprejema naročnino, inseratp in
r e k I a m a c i | e. UpravnlSkega telefona Stev. 18)1
Osebni bo].
Hribar se krega, da ga naš list nedostojno osebno napada; v občinskem svetu je po svoji izvolitvi za župana milo zatarnal v tem oziru. »Narod« nam dan za dnem meče psovke v obraz, da smo revolverski žurnalisti in da z gnojnico polivamo svoje nasprotnike. O ti stvari je treba vendar-le odkrite besede, ki jo pišemo na naslov Ivana Hribarja, načelnika narodno-napredne stranke. Ves volivni boj te stranke je namreč organizovan po njegovem delu. On pošilja Chama, Novaka, Trstenjaka, Hribarja in Babčevega fantka krog, on pisari v agitacijske namene; on je sam osebno pregovoril može, ki jih kandidira njegova stranka. Za način volivnega boja je on odgovoren. Zato naj pa sprejme to-le na znanje.
Začela je s podlimi osebnimi napadi Hribarjeva stranka. Kako umazano se je vrgel »Narod« na naše kandidate! Ali misli Hribar, da bomo mi samo držali? V našem listu sc osebnosti liberalnih kandidatov, dasi jih imamo v izobilju na razpolago, nismo niti dotaknili; tudi o Ivanu Hribarju smo povedali le to, za kar nas je naravnost izzval, ko je vrgel v svet predrznost, da se žrtvuje s svojo kandidaturo, in ko je smelo izjavil, da je on sam program.
Naj bere Ivan Hribar še enkrat, kar se je pod njegovim vodstvom in na njegovo odgovornost govorilo na shodih proti farjem, naj sl ogleda podle Chamove okrožnice proti Žitniku, naj blagovoljno prelista nesramne psovke, ki ž njim »Narod« obklada Gostinčarja. dr. Šusteršiča, Šukljeja, Demšarja, Jakliča, sploh vse naše kandidate. Ne zine o njih, da bi ne psoval in osebno ne napadal.
Naš list si mora na vse to Ie očitati, da doslej ni izvršil svoje dolžnosti, ker ni vračal šila z ognjilom. Liberalci z Malovrhom vred napovedujejo, da pade v soboto bomba proti našim kandidatom, kjer bodo z osebnimi napadi izkušali izpodbiti zaupanje vanje in v stranko, ki jih je postavila. Naj store, kar jim drago. Toda izjavljamo, da je edini, ki ga delamo za ta boj odgovornega, Ivan Hribar. Dostojen boj kvitiramo tudi mi z dostojnostjo; kdor pa meče z blatom, bo v blatu utonil. Za to mu jamčimo. Predrznega hinavstva ne bomo prenašali. Ce hočete oseben boj, nam je prav; saj ga izkušamo od vas že, kar živite. Imeli ga boste, pa brezobzirno! Najbolj podlo pa je, da svoje osebne napade skrivate brezimno |X) »Narodu« v zaupanju na tisto poroto, ki je še nedavno oprostila »Narod« v pravdi reških kapucinov. Vsaka reč samo en čas trpi; tudi te neznosne razmere se bodo izpremenile. In potem bodo cvilili tisti, kateri sedaj lajajo.
Zato, Ivan Hribar, načelnik volivnega odbora narodno-napredne stranke, čc hočeš
dostojnosti, pokaži jo najprej sam. Cc. pa želiš osebnega boja šc v hujši, brezobzirno pomnoženi obliki proti sebi in proti svojim pristašem, boš našel nas organizovane, neustrašene in temeljito pripravljene.
Uolluni boi.
Kranjska.
(Nov kandidat) je nastopil proti dr. Janko Hočevarju namreč »neodvisni« Penca iz Mokronoga. Kakor Hribar v Ljubljani, sc je branil a rad bi bil no sedaj ie zajca ustrelil. Pregovor pa pravi: »V španoviji pes crka.« Kompromis med liberalnim davčnim uradnikom Vencajzom v Mokronogu in Prane Pen-catom je že zdaj tak, da sc norčujejo libcralci sami. Zveza Globočnik, propali kandidat iz Kostanjevice, ki jc prišel nalašč v Mokronog, dohtar Romih, ta večni agitator iz Krškega. Gombač in Penca je že v zibelki. Še Stare se dela norca iz nje. Banka »Slavija«, hitro na pomoč in zavaruj to družbo! Za danes toliko. Prihodnjič pa kaj več, kako ie Vencajz in še neki »dr.« ščuval Pencata, da naj toži dr. Šusteršiča, kakšen načelnik železničnega odbora ie Vencajz itd. Povemo pa, da Vas tu ne reši celih 7000 volivnih oklicev. Pcnca je liberalni kandidat! Penca se je še nedavno vsiljeval v vrsto S. L. S., ker je mislil, da ga bo S. L. S. kandidirala, a ga ni, ker nima potrebnih sposobnosti. Sedai je Penca našel zopet svoje liberalno srce. Penca bo s svojo kandidaturo glede železnice k večjemu škodoval svojemu koncu, koristil pa nič. V Št. Rupertu se jc žePencana shodu poštenoosine-šil, ker jc pred tisoč možmi pokazal velikansko nevednost celo v stvari železnice, ki vse zanima. Kandidat S. L. S. je dr. Janko Hočevar zanj na vsej črti na najodločnejše delo!
(Izjava.) Cujem, da pripravljajo libcralci pred volitvami proti moji osebi v »Narodu« poseben volivni manever. Pri idrijskem shodu mi jc n. pr. Novak žugal z žlindro. Poizvedoval sem, kaj bi to bilo in odkod to izvija, toda dognati nisem mogel ničesar druzega, nega da sc skrivnostno namigava o nekem nepoštenem dejanju, ki bi ga bil baje zakrivil v svoji službi pri rajnem Pakiču. Blagi mož, ki je žc zdavnaj mrtev, mi je dal, izstopivšcniu iz njegove službe, najlepše izpričevalo. S sodiščem zavoljo nepoštenja nisem imel še nikakega posla. Čistih rok in mirne vesti gledam obrekovanju in lažem nasproti, ki so tem umazanejše, ker imajo edini namen begati volivce. Edina last, ki jo imam, moje dobro ime, mi jc predragocena, da bi si jo dal meninič tebinič mirno uropati. Zato prosim somišljenike in prijatelje, naj mi s pričami vred naznanijo vsakega, kdor razširja o moji osebi kake nepoštene obdolžitve. Vsako osebo, ki jo namreč zasačim pri tem nečed-
nem delu. bom tiral pred sodišče. Poživljam nasprotnike, naj bodo vsaj toliko možati, da mi v obraz javno povedo svoje očitke in n. streljajo brezimno po »Narodu« v utemeljenem zaupanju na ljubljansko poroto, na moje poštenje. V Ljubljani, dne 2. maja 1907. Jos. Gostinčar.
(Mladi »froclajo« stare.) »Naša Doba« piše:Kje ic leva roka?Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je bil opominjan po nekem slovenskem listu, da se spodobi pred volitvami vsaki stranki nekak oklic, v katerem ua kratkem registrira svoje kardinalne zahteve in tiste točke, ki jo od drugih strank jasno iočijo. Ali nič tega ne izvemo iz liberalnega oklica. Pove se nam samo dvoje: da hočejo klerikalizem ubiti in da je njih stranki privezala volivna reforma desno roko k truplu. Kai ie z levo roko, se nam žal tie pove. — Stranka truplo. Volivni oklic liberalcev ua Kranjskem jc silno neprecizen. Ko govore o truplu, ni povedano niti, ali se gre za živo telo ali za mrtvo truplo. Ker se vedno boje za svoj konec, je tudi pisatelju ušla beseda truplo mesto telo.
(Vače pri Litiji.) Volivni shod dne 28. aprila je bil nad vse veličasten. Kljub slabemu vremenu se je zbralo lepo število 300 zavednih katoliških mož vaške in tudi sosednjih občin. Čast takim možem, ki tudi v javnosti nevstra-šeno kažejo svoje krščansko prepričanje. Shod se je vršil v najlepšem redu v prostorni šolski sobi. Sicer so naši liberalci neznatnega števila v »Slov. Narodu« protestirali proti temu, da bi bil shod v šoli, toda naši možje sc nc dajo terorizirati od liberalcev, najmanj pa še od njihovega generala Žerjava, orožnika v pokoju. Zupan g. Anton Mrva je kot predsednik otvoril shod, na katerem je z nepričakovano bistroumnostjo in navdušenostjo govoril naš vrli kandidat gosp. Franc Povše. Prav poljudno je razvijal program Slovenske Ljudske Stranke. Vsi so mu pazljivo sledili. Z večkratnimi vmesnimi živio-klici so možje odobravali govornikove besede. Vspeh tega sijajnega shoda jc bil ta, da so vsi možje brez izjeme z velikansko navdušenostjo pozdravili g. Franc Povšeta kot svoiega prihodnjega državnega poslanca, ki se hoče na svoja stara leta žrtvovati za svoje ožje rojake.
(Politično društvo »Pater Vodnik«), ki ponuja Žirovnika, jc pokazalo, kai da je. Kot govornik nastopa magistratni policijski (!) uradnik Jančigaj, ki misli s tem avanzirati v Hribarjevi milosti. Ta Hribarjev tintnik bruha iz sebe same oslarije; tako jc npil v Rožni dolini: »Klerikalna stranka demoralizira ljudstvo, čc si pristaš njen, pa smeš brez greha ubiti tudi očeta.« Pater Vodnik jc take fante v šoli za ušesa prijel in potresel. Hribarjev magistatni tintnik pa naj se nikar več nc drzne mnogo med kmete, kajti dobro vedo še. kaj jim je Hribar naredil ob mlečni borbi in kak
prijatelj kmetov je ljubljanski magistrat. Kmet nc bo Hribarjeve tinte pil! Žirovnik kot »neodvisni kmečki kandidat ljubljanskega magistrata« pa lahko upa na to, da bo dobil na kmetih vse niagistratne glasove. Jih bo lahko prešteval z otroci v prvem razredu ljudske šole, ker jih ne bo za več dcsctic. Glede Zirovnikove izobrazbe pa opozarjamo sl. c. kr. dež. šolski svet na podlo notico v »Narodu« o kaplanu g. Zabretu ter vprašamo, kakšno kvalifikacijo zasluži učitelj, ki kaj takega piše!
(Žirovnikova kandidatura) daje povod raznim dovtipoin Tako^trdi neki šaljivec, da bodo tisti hip, ko bo Žirovnik izvoljen, vsi zajci samega strahu »konec vzeli«. Šala ni brez ijodlagc, zakaj 14. maja se bo to res prigodilo nekim gotovim »zajcem«, ki sc niso upali na sijajnem Šusteršičevem shodu »pri Ccbavu« postaviti za svojega »fotra« Žirovnika. ko jim jc podelil gosp. predsednik besedo in sc je vse napeto obračalo nanje. Za temi »zajci« pridejo pa gotovo, če I3og da, na vrsto tudi pravi zajci.
(Jesenice.) Dr. Dermota nas pridno obiskuje. Napravil jc tukaj v tej volivni dobi že tretji shod, zadnjo nedeljo 28. t. m. v Marke-ševi gostilni na Savi. Udeležnikov ie bilo okrog 80, med njimi precej naših somišljenikov. Zaletaval sc ie v začetku v poročila »Slovenca« in »Naše Moči« o njegovih shodili, udarjal po Hribarju in liberalni stranki ter izjavil, da se jc z libcralci pač sklepal kompromis glede volitev, a ne sklenil; s klerikalci se njegova stranka nič ni dogovarjala. Nato jc govoril o S. L. S., češ, da skrbi samo za kmeta in s tem uničuje delavca. Navzoči so bili skoro izključno delavci; zato smo pričakovali, da bo govoril o delavskem programu socialnodemokratične stranke, a ni črhnil o tem niti besedice. Ko je tako »temeljito« rešil kmečko iu delavsko vprašanje, jc pa prišel na dan z reformo zakona, čemur so se -veda nekateri razporoke željni socialni demokratje pritrjevali. Na ugovor-kaplana Prijatelja je izjavil, da bi bil tak zakon, kakoršnega žele svobodorniselci, pred Cerkvijo v resnici konkubinat, toda njegova stranka ne dela nič proti veri, ona le hoče rešiti tiste reveže, ki vzdihujejo v nesrečnih zakonih. Dr. Dermota ie napravil s svojim govorom vtis, da nič nc agitira za svojo izvolitev, ampak samo za razporoko. No, 14. maja bo dr. Dermota na Jesenicah in na Savi popolnoma »razpo-ročen«.
(Shod v Zagorju na Krasu.) Po sv. maši v nedeljo, dne 28. t. m. sc jc vršil shod na /.upniškem dvorišču v Zagorju. Govorila sta gg. dr. Žitnik in Ivan Stanonik. Vkljub mrazu in slabemu vremenu jc bila udeležba prav dobra. Nasprotniki so bili še dosti mirni. Prav tako. Počasi sc utegnejo še lepih manir navaditi. Ko je domači g. Orožnik dal kandidaturo g. dr. Žitnika na glasovanje, jc bila brez ligo-
um
nožnica lovskega noža.
Iz zapiskov ne\vyorškega detektiva.
(Dalje.)
Ko sem si to važno poročilo zapisal v be-iežnico, sem nadaljeval:
»Leonarda Bartlctta jc morivcc brez dvoma videl, ko je šel v skedenj in po umoru se ic tudi on priplazil tja in vrgel krvavi nož v seno. Ravno to. da so navidezni dokazi Le-onardovc krivde tako kričeči, ravno to dokazuje meni, da jc Leonard nedolžen. Nikdo, ki ima lc še iskrico zdrave pameti, ki ima le še trohico čuta, se ne bo po takem zločinu tako mirno vlegcl v sosednjem poslopju v seno in tako brezskrbno zaspal, poleg sebe pa pustil tako brezbrižno krvav nož, najgotovejšo pričo zločina.«
»Da, res je tako. Čudno, da takoj nisem na to mislila.«
»Vem še več. Eden morivcev ima na sredincu desne roke prstan in eden izmed njiju jc po umoru izplačal svojemu tovarišu denarno svoto.«
»Kako morete to vedeti?«
»Na ustih mrtvega se pozna razločno sled prstana in ko sem preiskoval sobo, sem našel ta-le košček papirja.«
Poiskal scni listek v telovnikovem žepu in ga pokazal Ellen.
»Glejte, na njem jc napisano »S. V. Bar-nard, Pres.* Tega gospoda Barnarda poznam.
Predsednik ameriške banke jc. Ta košček spada k bankovcu. Ko je šel bankovec iz rok v roko, se jc moral ta listek na nekak način odtrgati.«
»Iz česa pa sklepate, da se ie to zgodilo po umoru?«
»Preprosto zato, ker je pomazan s krvjo.«
Ellen se je zgrozila.
»Ali koga sumite?« jc vprašala po daljšem presledku.
»Da. Ali dokazov šc nimam; če pa teh nc dobimo, bi sc utegnilo goditi ubogemu Bartlettu slabo. Za sedaj morate oprostiti. Vsak prost trenutek bom pa posvetil v vašo službo. V nekaj dneh bodete že slišali kaj o meni.«
• Hitel sem iz hiše in sem kolikor mogoče hitro dobil dovoljenje, govoriti z jetnikom. Najin pogovor nu ui nudil siccr nikakih dokazov, vendar je še bolj utrdil moje mnenje. Skušal sem moža nekoliko potolažiti in mu obuditi upanje; potem sem ga zapustil.
Iz hudsonske ječe sem sc napotil v stanovanje kapitana l.arkina. Imenoval sem služabniku svoje ime iu ta me je peljal v gospodovo spalno sobo, kajti tega jc hudo napadal protin, tako, da ni mogel zapustiti postelje. Kapitan Larkin je moral imeti kakih šest križev in je izgledal čisto sveže in zdravo, čeprav jc rekel, da je bolan.
»Oospod kapitan,« sem začel po navadnem pozdravu, »jaz sem policijski uradnik iz Nevv Yorka in prihajam k vam radi umora, ki sc jc pred kratkim izvršil tu v vaši soseščini. Mislil sem, da mi boste morda mogli dati kakih noiasnil.«
»In kakšnih pojasnil nai vam bi mogel jaz dati?« je mrmral starec.
»Ali niste rajnkega obiskali na predvečer umora ?«
»In kai sc je pri tem obisku dogodilo?«
»Nič posebnega. Gospod Braddock mi je pripovedoval, kako sc je pravkar prepiral z nekim mladim gospodom, Bartlettom po imenu, in kako mu je pokazal vrata.«
»To je važna izpovedim,« sem pripomnil' jaz. »Sedaj imamo dokazano vsaj vzrok zločina.«
»Menda pravijo, da o krivdi obtoženca ni dvoma?« je vprašal kapitan in veselje je zvenelo iz njegovega glasu.
»Gotovo,« sem odgovoril lakonično in sem pogledal okrog po sobi. Na pisalni mizi sem opazil nožnico lovskega noža.
»Kdaj pride morivcc pred sodišče ?<
»Mislim, da v nekai dneh.«
»Ali boni tudi jaz zaslišan kot priča?«
»Bržkone; vašo izpovedbo smatram za zelo važno.«
Ko sem tako govoril, sem vstal, kakor za odhod. Moj klobuk jc bil pravtako na pisalni mizi. Prijel sem ga v roko in, ko sem s kapitanom spregovoril šc nekaj besed, sem ga položil šc enkrat na mizo tik k nožnici. Posrečilo sc mi jo jc s klobupom vred ncopaženo vzeti z mize iu jo vtakniti v žep.
Priporočil sem sc kapitanu in sem mu podal roko; na sredincu desnice jc nosil priprost zlat obroček.
V Hudsonu so mi radi dovolili, da sem si ogledal morilno orožje. Čisto prav sem domneval: nožnica sc ic do pičice prilagala nožu.
Zelo mc je veselilo, da sem našel enega zločinca. Ali vedel sem tudi, kako nepopoln jc bil ta moj uspeh, dokler nisem vedel šc za drugega.
Vrnil sem sc v Nev\ York. Drugo jutro sem sc napotil v ameriško banko.
»Ali e gospod predsednik že tu?« sem vprašal blagajnika, s katerim sem bil dobro znan.«
»Da, v svoji zasebni sobi ie. Ali poznate pot ?«
»Poznam.«
Šel sem naravnost k vratom iu sem potrkal. Ponosit star gospod mi je prišel nasproti.«
»Dobro jutro, Brampton; gotovo hočete zopet naložiti denar?«
»Nc, gospod predsednik«, sem se smejal jaz, »tako hitro pa ne gre z mojim zaslužkom. Čisto drugačen opravek mc ic privedel k vam. Vedel bi rad, ali je prišel zadn e dni v vašo banko bankovec, na katerem je vaš podpis odtrgan?«
»Bom povprašal. Čemu hočete to vedeti?«
»Blagovolite odgovoriti na moje vpra-šanje, potem vam bom vse razjasnil.«
Predsednik je šel i/ sobe. a se je vrnil v nekaj minutah.
»Doslej ni prišel v našo banko tak bankovec.«
To mc veseli,« sem zaklical in mu pokazal papirček, ki sem ga našel v sobi umorjenega.
Ali poznate to pisavo?«
vora sprejeta. Sliod je i- azal, da se tudi v Zagorju dela dan.
(Shod v Knežaku.) Po večernicah se je v Knežaku zbralo lepo število mož in fantov na dvorišču K- Fran Urbančiča. Na shodu, ki bi bil gotovo petkrat boljše obiskan, ko bi ne bilo celo popoldne deževalo, kakor za stavo, so govorili dr. Žitnik, Stanonik i? Horjula in Orehek. Kandidatura k. dr. Žitnika je bila na-odušeno sprejeta. Nasprotnike je zeblo, zato so večinoma ostali doma za pečjo. Saj za drugam niso.
Štajerska.
(Glaser popolnoma pogorel.) lz Konjic nam pišejo: Med pozno službo božjo ob pol IU. uri dopoldne je napovedal kandidat narodne stranke g. Viktor Glaser v »Narodnem domu« volivni shod. V gosposki sobi v družbi pravnika - pisarja Kolšeka je čakal kandidat volivcev. Zborovalno gostilniško sobo pa so zasedli pristaši »Kmečke zveze«, ki se jih je nabralo do sto, ter čakali in res pričakali ob četrt na 11. uro kandidata. Strah ga je bilo, ker .ie prišel Kolšek vprašat, ali se naj shod vrši ali sc naj preloži po sveti maši. Odgovor: Saj ni Kmečka zveza napovedala shoda, to nas nc briga. Kandidat pride; predstavi ga Kolšek kot kandidata narodne stranke ter predlaga predsednika in podpredsednika. Kmetje hočejo svoje može v predsedstvo. Kmet Napotnik predlaga za predsednika Janeza Rudolfa, odbornika »Kmečke zveze«, in kmeta iz Dobrneža, podpredsednika Janeza Gorinšeka, zapisnikar pravi magari naj ostane Kolšek, rediteljema Potnik in župan okoliški Šibanc. Shod je tako vodila »Kmečka zveza«. Sprejeto brez ugovora. Predsednik da besedo Glaserju, ki pove v pet minut trajajočem govoru svoj program o kmečkih težnjah, davkih, desetku, dveletni vojaški službi ter slednjič pove, da je kandidat narodne stranke. Predsednik kmet Rudolf nato pravi: Zalibog, vas, gospod Glaser, ne bomo volili, ker že imamo svojega kandidata Franca Pišeka (Zivio-klici), ki kandidira kot kandidat »Kmečke zveze« na verski podlagi, a liberalne stranke in njenih kandidatov ne maramo.
Glaser se izgovarja na Savinjske kmete, češ, da so se v Žalcu izrekli za narodno stranko, pa so gotovo bolj pobožni, kakor marsikateri izmed »Kmečke zveze«, ter pravi, da vera ne pride v poštev, ampak le kmečke pravice in njih denar. A slabo .ie naletel. Kmet Napotnik temeljito in stvarno ovrže ves narodno-liberalni program med splošnimi ži-vio-klici, tako da slednjič tudi Glaser ne more drugače, kakor da se celo zahvali za ta lep in dostojen govor, ter pravi, da ni pričakoval (No, no, gospod Viktor!) tako dostojnih in stvarnih nasprotnikov pri »Kmečki zvezi«. Glasuje se nato za Pišeka, vzdignejo se vse roke kmečkih volivcev: glasuje sc za Glaserja, vzdignejo se cele tri roke: pravnika - pisarja Kolšeka (nevolivec), penzijonista učitelja Serajnika in tepanjskega učitelja Jurkota. Glaser obsedi nem, zlasti ker so nadaljni govorniki Napotnik, Rudolf, Šibanc tako stvarno govorili za »Kmečko zvezo« in pobijali liberalne naprednjake, da se nihče ni upal ugovarjati. Le ko jih je presenetil zlasti govor Napotnikov, ki obsoja »neodvisne«, hoče pa »odvisne« kandidate od svojih volivcev, vabi vse stanove, tako doktorje, učitelje, duhovnike itd., čc res hočejo pomagati kmetu, h »Kmečki zvezi«, ki hoče imeti versko šolo in nerazdružljiv zakon, sc oglasi nadučitelj Jur-ko iz Tepanj ter pravi, da je on in večina učiteljev le zato nasprotnik »Kmečki zvezi«, ker ona nasprotuje šoli (?), ker dr. Korošec sramoti (ali g. Jurko! Dokazi, kje so?) učiteljski stan, ter ker zahteva šestletni poduk in po-navljavno šolo. Splošno se mu ugovarja na tc neresnice! Kako napredni in omikani pa so, kako vrlo poznajo pristaši »Kmečke zveze« politični položaj (naj bi se prišli liberalni divjaki celjski sem učit) sc jc pokazalo zlasti ob koncu, ko predsednik kmet Rudolf celo zahvali Glaserja, da se ie pokazal in govoril, ter mu obljubi, da če pristopi h »Kmečki zve-
»Se razume; to jc moj podpis; in po teh okraskih na robu poznam da je ta košček odtrgan od stodolarskega bankovca.«
»Dobro; mož ki ima dotični bankovec, je morivec gospoda Braddoka. Gotovo ste čitali v časopisih o tem zločinu. Kadar bo prišel bankovec v vašo banko in to, mislim, se bo zgodilo kmalu , tedaj prosim primite moža, ki ga bo prinesel in pošljite pome.«
»To se prav lahko naredi. Toda razjasnite mi stvar bližje!«
Povedal sem predsedniku bližnje podrobnosti, ki iih pa čitatelj že ve; prosil sem ga, naj molči, in sem se priporočil.
Prešli so trije dnevi, a iz banke ni bilo nikakega poročila. Dobil sem za stvar sicer izvrstnega advokata, ali vendar mi je bilo nekoliko tesno pri srcu, ko ie napočil že čerti dan, a o morilcu še ni bilo nikakega glasu. Sodna obravnava bi sc morala vršiti proti Bartlettu prihodnji dan.
l isto dopoldne sem vendar dobil od bančnega predsednika pisemce, v katerem mi je naznanjal, da ie bankovec prišel in da so moža, ki ga je prinesel, pri eli. Skočil sem takoj v kočijo in sem se peljal k bančnemu poslopju. V zasebni sobi predsednika je sedel mož odločne in surove vnanjosti. Takoj sem spoznal, da je moral hiti nekdaj mornar. Dva policijska uslužbenca sta stala poleg njega.
»Zakaj me zadržujete tukai?« je mrmral jezno. »Tožil vas bom radi razžalienja časti; bodete že šc videli, kai se vam zna pripetiti.«
Policista nista odgovorila na to ničesar, ampak tiho sta mi izročila bankovec, ki ga ie njun ujetnik oddal pri banki.
zi«, se poboljša in dela za naprej za kmeta na katoliški podlagi, še morebiti kedaj pride na Dunaj kot kmečki poslanec, a za sedaj je nemogoč, ker je pristaš liberalno-brezverske stranke mladih celjskih dohtarjev; njegovo osebo spoštujemo, le njegovo politiko obsojamo. Zivio Pišek! Zivio »Kmečka zveza« 1 zakličejo kmečki zborovalci in shod je ob četrt na 12. uro končan.
(Štajercljanei.) Iz Šmarija pri Jelšah se nam poroča: V sob«to 27. aprila zvečer je imela štajercijanska stranka svoj volivni shod v Mestinju pri g. Smehu. Udeležilo se je shoda kakih 70 štajercijancev. Govorila sta kandidat Drofenik in Linhart. Po stari navadi se jc udrihalo po gospodu dr. Korošcu, novega pa govornika nista nič povedala. Precej neprijetnosti jima jc delal gospod predsednik. Ude-ležniki morali so ga siliti, da je dal govornikoma besedo. Ne ve se, ali je iz nagajivosti ali nevednosti to storil.
(Sijajni shod »Kmečke zveze« v Novi cerkvi) .ie celjske liberalce hudo preplašil. »Domovina« in za njo »Narodni List« sta sicer pisala, da je visokošolec Prckoršek sklical samostojen shod proti shodu »Kmečke zveze«, a v Celju so bili do dobrega prepričani, da ta samostojen shod ni rešil liberalcev in njih kandidata Robleka. Sklicali so za to še en protishod preteklo nedeljo, da bi uničili vpliv izvrstnih govorov na shodu »Kmečke zveze«. Cela okolica je bila v plakatih, prišli so generali iz Celja in Žalca, govorniki so »govorili«, priduševali se in kleli, a vse ni pomagalo nič. Končni uspeh je bil ta, da so kmetje-volivci, katerih je bilo malo, rekli: Povalej je govoril veliko boljše kakor Roblek, zato bodemo volili Povaleja. Obljubljeno pivo je sicer od vseh vetrov skupaj sklicane »naprednjake« navdušilo tako, da so klicali svoj znani »Zivio Roblek!«, a to je tudi ves dokaz sposobnosti za poslaništvo Roblekovo. Bil je seveda navzoč tudi dr. Kukovec, dr. Gosak in drugi »kmetje« iz Celja. Velika večina je bila uči-leljstva, žensk, otrok in nevolivcev. Vseh navzočih je bilo skupaj 200, kar je ravno izrekel Prckoršek v svojem govoru. Največ se je zmerjalo seveda proti duhovnikom. To .ie najbolj vleklo. Zgodilo sc je nekaj značilnega. Slučajno je prišla v gostilno godba, ki je šla na neko gostijo. Hudomušni godci, ki se za »govore« niso menili, so nagajali s trobenta-njem. Liberalci so pa bili vsi po koncu in so grozili s kaznimi. Prava godba torej bi se naj po želji liberalcev kaznovala, čc pa liberalni piskači in žvižgavci motijo zborovanja, pa šc dobijo nagrado! To jc res »napredno« in »neodvisno«. Sicer pa če se liberalci tega shoda ne sramujejo, jim ni pomagati.
(Šmarije pri Jelšah.) Kandidat Zurman je preplavil s svojim pamfletotn na gospoda dr. Korošca ves šmarski okraj. Zurmanovim pristašem poslalo se jih je na stotine, da jih razdelijo med ljudstvo. Na. progi Grobclno-Ro-gatec so jih kar z vlaka metali, posebno tam kjer so slutili svoje privržence. Pri neki krčmi, kjer sc radi zbirajo Zurmanovi pristaši, padlo jih je iz vagona precejšnje število, ki pa niso prišli v prave roke. Zavednost in razsodnost naših volivcev pa jc večja, kakor neresnice teh brošur. Pravična in poštena stvar bo zmagala 14. majnika v sramoto vseh laž-njivcev in obrekovalcev.
š Preobrat »Domovine«. Dolgo je omahovala, omahovala, slednjič padla, globoko padla. Dne 18. junija 1906 še ie »Domovina« v uvodniku »Preobrat« poživljala k slogi, znani štajerski slogi. Takrat je še pisala: »Se imamo, kakor smo imeli, skupno tla, pravičnost in krščanske ideje vse! Namene imamo tudi skupne, naj nosimo duhovske ali posvetne ovratnike. Vzgojo naroda v dobrih krščanskih šegah . . .« Takrat še je torej bila »Domovina« za versko-nravno vzgojo naroda, tembolj še mladine. Kaj pa piše dandanes ista »Domovina«? Ona hvali po nekem člankarju svobodno šolo. Zmisel članka je: Svobodna šola, je šola bodočnosti. Podpisan ie ta članek z Kd. Ali je to oni prvaški dr. F. Kd, ki je pisal po »Štajercu«, kako naj Zu rmana posta-
Vprašal sem ga za negovo ime.
»John Martin,« jc rekel iu me je pazljivo ogledoval.
»Ali je bankovec ponarejen?« ie vprašal konečno. »Ce me zaradi tega zadržujete, vam lahko povem, kdo mi ga je dal.«
»To žc vemo,« sem rekel malomarno.
»No, še kai! Kaj me res hočete imeti za takega bebca?« sc ie smeial Martin. »Stavim, kolikor hočete, da ne veste, kje sem dobil bankovec. Glavo stavim, da ne veste.«
»Kaj* vaša glava! Odkar ste zaslužili ta bankovec, niti beliča ni več vredna.«
Martin me ic debelo gledal.
»Da vam dokažem, da vem več, kakor mi prisojate, vam povem, da vam ic dal ta bankovec kapitan Larkin.«
Martin je prebledel; ali hitro se .ie ojuna-čil iu predrzno rekel: »Dobro ste uganili; morda želite tudi vedeti, zakaj mi ga ie dal?«
»Ze vemo.«
»Kaj?« ie jecljal Martin.
»Da. vemo. Zato vam ga je dal, ker ste mu pomagali pri umoru gospoda Braddoka. Lahko vam cclo povem, kako sta izvršila zločin. Larkin je prinesel nož in oba sta se ne-opaženo splazila v hišo in v spalnico gospoda Braddoka. Kapitan ic zgrabil ubogega moža, pritisnil mu jc roko na usta in ga jc potegnil na pol iz postelje, vi ste mu pa prerezali vrat. Nato vam je takoi poleg mrtveca odštel Larkin del umazanega plačila. Vedela sta, da je ležal v skednju Bartlett: zato sta vrgla tja notri krvavi nož, da bi sumnia padla na Bart-
vijo za protikandidata dr. Korošcu? — Nam je to vseeno. Nelepo je pa, da še »Domovina« prikriva svoj »preobrat«. Vsak političen otrok že ve, za kaj se gre pri svobodni šoli. »Domovina« pa je iznašla ovinkarsko geslo: »ves hoj klerikalcev proti takozvani »svobodni šoli«, je boj proti seda.i veljavnemu državnemu šolskemu zakonu« (22. aprila t. I.). Potem pa poživlja posvetno razumništvo v boj proti temu klerikalnemu nasilstvu ter se hu-duje, da kandidat »Sl. km. zveze« »nikdar ne zabi zavezati se svojim volivcem, da se bode boril proti »svobodni šoli«. Za razsodnega človeka je pri tem jasno, da dela »Domovina« »po ovinkih« za »svobodno šolo«. Ali še samo urednik »Domovine« gosp. Fur-lani tega ne sprevidi? — Tu se gre za načelno vprašanje. Mi zahtevamo od konzorcija »Domovine« ter urednika jasen odgovor, kako stališče zavzema »Domovina« napram »svobodni šoli«. Ce ne dobimo točnega odgovora, da jc »Domovina« odločno proti »svobodni šoli«, jc kocka padla in Rubikon se je pre-Koračil
š Sodba »Domovine« o štajerskih kandidatih. »Domovina« včasih razkrinka ovin-karske namene štajerskih »Narodovcev«. Tako nam je izdala, da so »Narodovci« najprej učitelja Strmška mislili kandidirati proti dr. Korošcu. Po so videli, da je tak protikandidat absolutno nemogoč. Zato so si najeli odpadnika Zurmana, da bi vlovili več nerazsodnih ljudi. Proti Roškarju in dr. Ploju tudi niso mislili postaviti liberalnih kandidatov. Zanimivo je tudi to, da ima »Domovina« vse kandidate »Narodne stranke« za liberalce. Ic pri Žurmanu sc je enkrat začudila, ko je govoril v agitaciji nekaj za vero, ter povpraševala: ali sta torei v tem okraju dva klerikalna kandidata?
Primorska.
(Razbit liberalen shod v Sovodnjah.) V nedeljo popoldne se je zbralo kakih sto oseb na liberalnem shodu. Predsedoval je Leopold Pavletič. Govoril je zopet dr. Puc, ki je samo zabavljal. O dr. Turni ie dejal, da je žalostnega spomina. Nadučitelj Urbančič sc ie delal prijaznega kmetom in dejal: »Naša stranka ni brezverska in to je pokazala tudi s tem, da je postavila za kandidata brata visokega cerkvenega dostojanstvenika, ki se iskreno ljubita.« (Kaj pravi k temu gospod prelat?) K besedi se je oglasil g. Lukežič, ki je ožigosal liberalce radi nasprotovanja proti volivni reformi ter s številkami dokazal, kako so delali pri užitnim liberalci proti kmetu. (Velik hrup.) Predsednik vzame besedo govorniku, kar ie provzročilo velik vihar. Puc je skušal nekaj ugovarjati. Kričal je: »Koroški Slovenci so prodani!« (Medklici: Prej niso imeli nobenega poslanca, sedaj enega!) Dr. Puc: »Molčite tam! Štajerski Slovenci so prodani!« (Klici: Prej so imeli štiri, sedaj sedem poslancev.) Dr. Puc: Molčite o tem! Prodani so istrski Slovani! (Klici: Prej so imeli enega, sedaj tri.) Dr. Puc: Molčite o tem! Prodani smo goriški Slovenci! (Klici: Prej smo imeli dva, sedaj tri poslance.) Dr. Puc: Molčite o tem! (Velik smeh, hrup, vsled česar mora predsednik zaključiti shod, ne da bi se glasovalo o kandidaturi.)
(Nova stranka) se je ustanovila v sredo dopoldne v Gorici. Menda bo postavila za kandidata v goriški okolici potovalnega učitelja Antona Štreklja v Gorici. Stranka se zove »Slov, kmečka stranka«.
(Resnica je zmagala.) Iz Mavhini na Krasu se nam piše: Ob zatonu meseca prosinca so obesili liberalni časopisi na velik zvon z velikim veseljem novico, da je bil tamošnji gospod vikari.i obsojen, češ, da je dejal znanemu socialistu losiou Kopaču iz Trsta na shodu v Vižovljah, čemu je prišel semkaj ljudi sieparit, kakor na Volčjem,gradu, kjer jim jc šolo obl.iuboval, toda ničesar dosegel. Pa o takem govoru ni bilo ne duha ne sluha. Zato jc gospod vikarij i>o obsodbi v Komnu prijavil priziv in dne 17. aprila t. 1. se je vršila pri deželnem sodišču v Trstu prizivna obravnava, pri kateri je bil gospod vikarij vsega popolnoma oproščen.
letta. Tako se jc zgodil zločin in sedaj vas aretiram, John Martin, radi umora, ki ste ga izvršili namenoma.«
Ko sem lopovu popisal njegov zločin, je na strašen način spreminjal barve in na njegovem obrazu so se menjali najrazličnejši izrazi. Smrtnobled se je zgrudil končno nezavesten na stol. Ali kmalu se mu je vrnila moč v ude.
»Vse bom priznal,« je rekel; »da, jaz sem ga umoril, ali to le po navodilu kapitana Lar-kina. Povejte mi samo eno: ali je priznal?«
Opazoval sem lopova zelo ostro; grozno sovraštvo mu je plamtelo iz oči.
»Ne,« sem odvrnil, »Larkin še ne ve, da je zločin odkrit.«
Moj odgovor ie vidno uzadovoljil Martina.
»Kako pa potem morete vse to vedeti?« je vprašal čez nekaj časa.
»Kaj vas to briga. Vse vemo natančno, in to je dovoli.«
»Vi vendar pravite, da kapitan Larkin še nič ne sluti, da je prišlo vse na dan?«
»Niti najmanje.«
»Sedaj me peljite pred sodišče; vse hočem priznati. In če se mi posreči tega nič-vredneža pripraviti na vislice, rad umrjem.«
To je bilo ravno, kar sem hotel. Takoj smo se vsi napotili na kriminalno sodišče. Iz Martinovih izpovedeb se je razvidelo, da jc bil popolnoma v oblasti Larkinovi, ker je pred leti ponaredil neki podpis.
Pravda, ki jo ie imel Larkin z Braddo-kom, sc je bližala koncu. Ce bi ne bil Brad-dok pred koncem odstranjen, bi požrla kapi-
(Shod v Cepovanu.) Vkljub visokemu snegu in metežu so prihajali v nedeljo popoldne v Cepovan možje od vseh strani. Bilo je lepo število Lokvarjev in Lokovčanov, ki se niso zbali grdega in napornega pota, da pozdravijo svojega kandidata. Bilo jih jc nau sto. Čast vrlim možem! Za predsednika je bil izvoljen župnik Rejc, za podpredsednika pa čepovanski župan Podgornik in lokovški župan Winkler. Prvi je govoril urednik Krem-žar iz Gorice, ki je v daljšem govoru razlagal kmečki in verski program »Slogine« stranke, dosedanje delovanje njenih poslancev iu liberalno protiljudsko in protiversko delovanje. Za njim je govoril kandidat sodni tajnik Fon. povdarjajoč, da jc od predgovor-nika označeni program »Sloge« njegov program. Izjavlja, da bodi vera podlaga vsemu našemu delovanju. Ožigosa liberalno stranko, ki je zatajila svoj pravi program, svobodno šolo in razporoko. Izjavlja, da bo deloval vedno v pravem slovenskem in verskem duhu za ljudstvo, predvsem za kmečki stan, ter da bo z vso odločnostjo nastopil proti vsaki takozvani svobodomiselni ideji. (Odobravanje.) Ko da predsednik kandidaturo Cepovan-ccm in Lokvarjcm na glasovanje, je bila ob velikem navdušenju sprejeta. Proti je glasovalo sedem liberalčkov pod vodstvom nekega Bratuža. ki je prišel proti koncu na shod, da bi delal zgago, a se mu ni posrečilo. Nato predloži gospod Plesničar v imenu Lokvarjev kandidatu želje lokvarske občine, gospod Rejc pa želje Cepovanccv. Na medklic »občinarja« Bratuža, da kmetu ne bo pomagati, izjavlja kandidat, da tako govore liberalci. Mi pa pravimo, da se kmetu more in mora pomagati. Zastavil bo vse svoje moči, da ustreže željam in potrebam svojih volivcev. (Odobravanje.) Nato priporoča gospod kurat Smid navzočim Lokovčanom, naj oni, ki spadajo pod kanalski okraj, volijo dr. Gregorčiča, ki je že veliko storil za ljudstvo. (Klici: živio dr. Gregorčič!) Ce nočete, da bodo vrgli križ iz šole (Klici: Nočemo!), volite dr. Gregorčiča! (Viharni klici: Bomo ga! živio Gregorčič!) Ko sta priporočala dr. Gregorčiča še Kremžar in Rejc, je bila Gregorčičeva kandidatura od navzočih Lokovčanov soglasno in z navdušenjem sprejeta.
(Volivni shod v Kostanjevici) se je vršil pretečeno nedeljo. Bilo je navzočih nad 200 volivcev. Predsedoval je g. Spacal. Dr. Pavlica ie govoril o važnosti volitev, o programu »Slogine« stranke, o svobodni šoli, razporoki, užitnim ter o volivni preosnovi za dež. zbor. Kandidatura dr. Laharnarja je bila soglasno sprejeta. Gosp. Ludovik Spacapan je omenjal splošne in enake vol. pravice, za katero se imamo pred vsem zahvaliti našim poslancem in posebno dr. Šusteršiču. (Zivio-klici.) Laharnarju se ie poslal brzojavni pozdrav.
(Klavern liberalen shodek v Mirnu.) Za nedeljo dopoldne so sklicali mirnski liberalci shod, na katerem nai bi se predstavil Michele Gabrielli. Ze nekaj dni poprej so po Mirnu skrivnostno govorili, da se Gabrielli brani v Miren. In res ga ni bilo. Rekli so, da je družinska nezgoda vzrok. Prišlo je do 100 oseb, med njimi 25 nevolivcev, 40 naših in socialistov, 10 znanih »prijateljev« delavstva in 25 Finkovih in Jakilovih delavcev, ki so prišli seveda pod pritiskom strahovlade. Govoril jc dr. Puc. Odgovarjal je soc. demokrat Cotič. Naših govornikov niso pustili na shod, ker so se iih bali.
(Shod v Solkanu.) V nedeljo popoldne sc je vršil v Solkanu volivni shod katoliško-narodne stranke. Predsedoval mu je gospod župnik, ki je pojasnil zahteve liberalcev in socialnih demokratov po svobodni šoli in razporoki. Gospod kaplan Novak jc govoril o programih strank. Na shod so prišli na koncu tudi socialni demokratje. Ko jc njihov govornik Ropaš tajil, da bi bili socialisti zoper vero, so naši zagnali hrup, v katerem je župnik zaključil shod. Bilo je na shodu 150 našiti volivcev. V kratkem bo v Solkanu še en naš shod. Liberalci so nameravali sklicati shod
tanu vse premoženje, ker razsodba bi se glasila brezdvoma v prilog Braddoku. Larkin je torej zahteval od Martina, naj starega gospoda umori. Toda, predno naj bi prišlo do tc skrajnosti, je še hotel kapitan poskusiti, ali bi sc ne dala stvar poravnati mirnim potom. Obiskal je starca zvečer, ali naletel je slab čas: Braddok ie bil zelo razdražen radi Bartletta in ni bil prav nič sposoben, da bi se spuščal v take stvari. Ko se ie kapitan vračal domov, ie srečal Martina m mu ie predlagal, naj umori starca in zvrne krivdo na mladega krmarja, katerega je ravno videl, kako se je skril v skedenj. Za plačilo je obljubil svojemu poma-gaču pet sto dolarjev v mesečnih obrokih. Stari mornar ni hotel o stvari ničesar slišati, dokler mu ni Larkin obljubil, da mu bo pomagal pri umoru.
Oba sta sc splazila v Braddockovo hišo. Ker pa ie bilo še prezgodaj, da bi mogla izvršit svojo namero, sta si poiskala skrivališče, kjer sta počakala primerne ure. Ko je že vse v hiši pospalo, sta izvršila strašno dejanje.
Martina so odpeljali v ječo, jaz sem se pa podal oborožen z njegovimi izjavami, ki so bile sestavljene popolnoma v postavni obliki in opremljene z vsemi potrebnimi potrdili in podpisi, takoj v Hudson. Ce bi bil jaz pokazal svoj dokument, bi se morala preiskava takoi ustaviti; vendar se mi ie zdelo boljše, da se je do gotovega časa vršila dalje.
Tisto noč sem se do pozne ure posvetoval z zagovornikom obtoženca.
(Konec prihodnjič.)
list« dr. Demeter Bleivveis, katerega ime či-tanio v zvezi s tuberkulozo vsak teden saj po trikrat v vseh mogočih listih — pa ne med anonsami! — Njegov bratranec dr. Karol vit. Bleivveisa nečak dr. Zarnik je dolgo plaval med akademičnim slikarstvom in juristarijo. Dasi drugod ni v nobeni stroki slaven postal, avanziral je pod županom Hribarjem na svetniško mesto in zavzema Vil. činovni razred. Mož je torej s 33 leti toliko kot oberstlajtnant in vleče tej šarži primerno plačo. — Dr. Karola Bleivveisa nečak dr. Goestl je študiral medicino 15 let, torej gotovo jako temeljito. Njemu so namenili pred osmimi leti mesto or-dinarija oziroma vodje v blaznici, in dasi je bilo več vrednih, dobro kvalifikovanih kom-petentov, čakali nanj dve leti. Ker še vedno ni promoviral, dobiti je moral mesto njega končno vendar-le drug zdravnik mesto. Tega zdravnika pa je bilo treba po preteku sedmih let škandalozno odsloviti in potem na njegovo mesto posaditi Bleivveisovega nečaka.
Janko pl. Bleivveis-Trsteniški je študiral brez vseh izpitov medicino 14 let. Potem je razpisal Hribar s 3.600 K dotirano mesto tržnega komisarja, za katero so sc poganjali tudi zdravniki, ki so imeli rigoroz iz higijene z »odliko« in ki so obiskovali higijenske praktične kurze; mesto je dobil Janko pl. Blei-\veis, ki je hodil poslušat tri mesece trajajoči »Lebensmittelku rs«, pri katerem ni treba delati nobenega izpita. Da se bo poset tega kur-za zahteval, to je Janko pl. Bleivveis vedel; služba pa se je potem razpisala v tako kratkem natečaju, da noben drug prosilec ni mogel absolvirati tistega »Scheinkurza«, in ne dobiti službe. Deželni odbornik Graselli, mož brez vse kvalifikacije, vleče 6.000 kron plače kot vodja vžitninskega urada in 4.000 kron kot deželni odbornik. O njegovem poslovanju govoriti, je odveč. - Deželni odbornik dr. Tavčar vleče kot tak za to, da spravlja politično nevšečne mu deželne uradnike v disciplinarne preiskave, 4.000 kron na leto. Kadar ga v uradu iščeš, moraš posebno srečo imeti, da ga najdeš; niti sej se ob času lova in pojedin ne udeležuje, ali ima pa svojo pisarno pri »Roži«. — Ravnatelj Senekovič je toliko opešal, da jc nesposoben postal opravljati ravnateljsko službo. Ni pa še toliko oslabel, da ne bi mogel prevzeti bogato dotira-nega mesta vodje v plinarni, iu ondotnega prostega stanovanja s svečavo in kurjavo. Naši mladi inženirji morajo v svet stradat, nckvalitikovan profesor, ki niti več za srednješolskega direktorja ni sposoben, pa odjeda mladim, kvalificiranim močem kruli. Ker je dobival (iraselli 6.000 kron zato, da užitnin-skih paznikov ni nadziral, so dali Senekoviču zato, da je včasih šel okoli njih, 2.000 kron.
To je Hribarjev čistem: brez kvalifikacije svoje pristaše kot moči III., IV. ali še kake slabše vrste spraviti do polnega korita in na prva mesta. Poglejte koliko korit ie na magistratu, koliko je občinskih svetnikov, ki v tej ali oni obliki niso pri koritu? In »Narod« se upa S. L. S. očitati sinekure? To je imperti-uenca, katere .ie zmožna samo taka stranka, kot je tista, ki sc solnči na protekcijskem solncu njegove Svetlosti župana Hribarja!
Ij Liberalci so sklenili, da bodo glasove kupovali posebno pri mestnih delavcih, ker mislijo, da niso zavedni. Opozaramo še enkrat na postavo o volivni svobodi in prosimo vsakega, ki bi mu liberalci za glas kaj ponujali, da nam takoj to naznani.
li Edina korist liberalnega shoda v Vodmatu K 2-22 so nabrali včeraj somišljeniki S. L. S. na liberalnem shodu pri Flegarju za Ciril-Metodovo družbo.
Ij Ljubljančani »Narodovce« vlečejo. Včerajšnji »Narod« poroča, da so Kregarju v Ra-stoharjevi gostilni pokazali vrata. Kregarja pri Rastoharju niti bilo ni! Očividno porabljajo kaki dovtipni Ljubljančani popolno zmešnjavo med magistratno kliko v to. da vlečejo »Narodovo« uredništvo in mu pošiljajo taka »obvestila«. Nekdo ie tudi »Narod« potegnil, »da je Štefe izreklamiral celo vrsto poštnih uslužbencev,« in »Narod« to res zapiše, dasi na magistratu dobro vedo, da je Štefe vlagal reklamacije za one, ki so bili iz volivnega imenika izpuščeni. »Narod« nam s svojimi »senzacijonelnostmi« napravija najboljšo zabavo kaže nam, kako huda prede magistratnemu kandidatu.
Ij Verdijev »Requiein«. Pevkam in pevcem se naznanja, da danes ne more biti prva generalna skušnja, ker je vojaška godba naznanila, da za danes zvečer ne more biti na razpolago. Prva generalna skušnja s zborom in orkestrom bo torej jutri, v petek, zvečer točno ob 8. uri v dvorani »Uniona«.
Ij Kako so leta 1809 snažili ljubljanski »rad. »Izvestja muzejskega društva« poročajo: Za časa francoske okupacije je bil ljubljanski grad trdnjava (fort) in okrožni glavar Vilhar (NVilcher) ga je bil dal očistiti razne nesnage na tako izviren in radikalen način, da se ž njegovim sanžilom moderni »Vacu-um Cleaner« ali »Atom« niti od daleč ne more primerjati. Ukaz se glasi: »Au den Stadt-niagistrat allhier! Zuni Dienst des hierortigen Herrn Oenie-Comandanten ist gieicli auf der Stelle ein Reitpferd beizusehafen, vvelches gesattelt bereit stehen muss. Morgen den I2ten d. M. sind auf den Schlossberg 40 VVeibspersonen mit Kehrbftsen punkt um 6 Uhr friih beyzustellen, dami 30 oder 40 Stiick von W o I Iv i e h e r (ovc e, opazka moja) auf das Fort treiben zu lassen. Diese konnen von den hiesigen Metzgern hergenohmen vverden, und vverden danil nach einer Zeit von 3 Stunden vvieder ausg-istellt vverden, s o b a I d s o I c h e d i e F I o h e a n dem Schlossberg, vvozu sie bestimmt sind. a n sich gezogen habe 11. Kreisamt
Laibach am llten Oktober 1809. Wilcher m. p. Kreishauptmann«.
lj Ljubljansko gasilno In reševalno društvo bo prisostvovalo dne 5. majnika zjutraj ob četrt na 8. uro-v cerkvi sv. Florijana sv. maši povodom praznika svojega patrona. Povabljenih je 18 društev. Po maši obhod. Svirala bo društvena godba. Po obhodu sestanek v meščanski pivovarni (prej Hafner).
lj Novo društvo. Ljubljanski in okoličan-ski prodajalci moke ustanove svojo zadrugo. Ustanovni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 5. maja, ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v »Narodnem domu« in sicer v prostorih društva »Merkur«.
Ij Nesreča. Predvčerajšnjem dopoludne je v sv. Florijana ulicah podrl poštni voz na tla Marko Viderja, zasebnika, kateri se je tako poškodoval, da so ga z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnico.
lj Tatvina. V Metelkovih ulicah štev. 27 je nek tat ukradel posestniku Valentinu Kugi tri železne verige, izmed katerih je ena dolga tri metre.
lj Psa zabodel z vilami. Neki hlapec je v Kolodvorskih ulicah zabodel z vilami psa bernhardinca, last gdč. Jožefine Jermanove. katera ceni psa na 300 K.
Ij Koncert »Olasbene Matice«. Piše se nam: Jako neljubo je marsikateremu, da se prodajajo vstopnice za koncert »Olasbene Matice« samo v Cešarkovi trafiki, ker je marsikomu težko prestopiti prag prodajalne, kjer so razstavljene svinjske podobe in ki kaže svojo liberalno pristranost na tako »očiten način.« Bilo bi v interesu »Olasbene Matice-, če bi se ukrenilo drugače, j Ij V Ameriko sc ie včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 47 Hrvatov, 90 Slovencev in 100 Macedoncev.
Štajerske nouice.
š Župnijski izpit delajo te dni v knezo-škofijski pisarni tile gospodje: Bolkovič, Ciuha, Eferl, Ooričan, Oosak, Ivane, R. Kociper, Končan, Pšunder.
š Jurist Lah umrl. Iz Velike nedelje se nam piše: Tu je umrl Franc Lah, jurist. Pogreb je bil danes v četrtek zjutraj.
š Umrl je v Gradcu profesor na deželni realki g. Viljem Svoboda, star 54 let.
š Samoumor poštnega uradnika. Na graški glavni pošti se je ustrelil I. t .111. ob tri četrt na 1. uro višji poštni oficijal Borovsky. Samomorilec zapušča ženo iu štiri otroke. Ranjki jc bil bolan na živcih.
š »Deutsches Haus« v Celin sc slovesno otvori 29. junija.
š Utopljenca so potegnili iz Mure v občini Sladka gora blizu Cmureka. Mrlič je ležal žc dolgo časa v vodi. Kdo jc, se ne ve.
š Pobegnil je v Ameriko steklar J. Prettner na Glavnem trgu v Celju radi slabega gmotnega položaja. Prettner je prišel že enkrat na kant, a takrat so ga rešili sorodniki. Po mestu se govori, da ic poslal dr. Ko-vatschitschu brzojav: »Delajte, kar hočete«.
š Smrtna kosa. V Poličanah jc umrl zadnjega aprila deželni živinozdravnik g. Jurij Gradi v starosti 34 let.
Telefonska in brzojavna poročila.
SODNIJSKA IMENOVANJA NA ČEŠKEM.
D u n a j, 2. maja. Uradni list je danes priobčil sodnijska imenovanja na Češkem, ki so bila povod dolgotrajnemu prepiru med Nemci in Cehi. Od II okrajnih sodnikov so dobili Neinci 4, od 18 nadsodnijskih tajnikov so dobili Nemci 8 mest .
STAVKA SPEDICIJSKEGA DELAVSTVA.
Dunaj, 2. maja. Danes se je tu pričela stavka spediciiskega delavstva. Ker je ravno selilni termin, se stavka zelo pozna. Dogodilo se je že več izgredov.
PRVI MAJ. Pariz, 2. maja. Včeraj po shodu v delavski borzi se je razvil boj ined delavstvom in kirazirji. Delavci so streljali iz revolverjev. Zasačen je bii naturalizirani Amerikanec Jakob Lav, ko je z nekega oinnibusa dvakrat ustrelil na vojake. Po pretepu s policijskimi agenti ie bilo aretiranih 700 delavcev.
N a n c y, 2. maja. Tu je 800 kilogramov črnega smodnika in drugih eksplozivnih stvari zletelo v zrak. Škoda je velika. Ranjen ni nihče. Izvršil se je atentat.
Berolin, 2. maja. Vsled praznovanja prvega maja je v Nemčiji na tisoče delavcev do 6. inaja izključenih od dela. Praznovanje 1. maja je bilo letos v Nemčiji slabejše nego lani, le v Liibecku in Hallc je bila udeležba velik«)*
NESREČE NA MORJU. Madrid, 2. maja. Španski parnik »Leon« se je zadel ob španskem obrežju ob angleški parnik. Vse moštvo je utonilo.
Milan, 2. maja. Izselniški parnik »Citta di Milano« pogrešajo. Bati se je, da se je ponesrečil. Na parniku je bilo 1000 oseb.
AERENTHAL V BEROLINU. Berolin, 2. maja. Nemški cesar ie danes barona Aerenthala sprejel v avdijenci. Včeraj se je na čast Aerenthalu vršil banket.
VLAK PREVOZIL ELEKTRIČNO ŽELEZNICO.
Berolin, 2. maja. V električno cestno železnico ie zavozil brzovlak. Dve osebi sta mrtvi, II težko ranjenih. 17-letnega paznika so zaprli.
ANGLEŠKI KRALJ V PARIZU. Pariz. 2. maja. Kralj Edvard se je včeraj popoldne pripeljal sem.
FRANC JOZEFOUA
grenka »oda.
Marija Koželj naznanja v svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nje sin, ozir. brat, svak in stric, gospod
Karel Koželj
c. kr. poštni oficial na Dunaju
dne 1. maja 1.1. po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 37. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega rajnika bo v petek, dne 3. maja, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sv Petra nasip št. 51 na pokopališče k Sv. Križu.
Šv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra.
Dragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
LJUBLJANA, 1. maja 1907.
Ustanovni občni zbor
ljubljanskih in okoličanskib mokarjev
v svrho ustanovitve zadruge se vrši v nedeljo, S. maja t. I,, ob IO. uri dopoldne v veliki dvorani društva „Nlerkur" v „Nar. domu".
Ker je stvar za korist mokarske obrti velevaž-nega pomena, vabi vse interesente 1012 1- 1	pripravljalni odbor.
V jugozapadni Istri, na prijaznem griču z razgledom na morje, v sredi lepih vinogradov, potrebuje bolehni župnik	956 8 h
5ab$idijarja
za prav lahko službo, katero zmore tudi duhovnik v pokoju.
Dohodki so prav dobri in stalni. Prijaznih priglasov prosi na upravništvo Slovenca", kjer povedo natančne pognje.
0	1005 20-1
% Kdor kupuje gvnntno blago za moške | in ženske, najde iako veliko iztter in g ■ zelo ugodne cene pri domači tvrdki |
1	R. Hiklauc, Ljubljana I
|strllar]eve (Spltalske) ul.5. i
^Gbaezaamm mmmmmm mmmyssDc5Sš^
©000 00 000® Manjša trgovina
z oprano vred u Ljubljani se proda
takoj. Kje, pove upravništvo „Slovenca". 1006 5-1
ErvarsAl
mojster (dColzmeisfer)
trajni posel z 8-12 možmi, ki jih mora imeti seboj, se išče v svrho prevzetja sekanja lesa v akordu za takojšnji nastop. Stanovanje in del polja prosto. Kavcija se želi. - Gozdno in domensko oskrbništvo graščine Stiibing pri Gradcu. 1009 3-1
Stanovanje
obstoječe iz treh sob in pritiklin, se odda v najem na Miklošičevi cesti
št. 6 za avgustov termin. Več se poizve ravnotam.
Dobro izučen
1001 t
1007 3-1
mlinar
želi vzeti v najem mlin.
pove upravništvo ..Slovenca".
— Naslov
Travnik
se ppoda zaradi zemljiških prememb. Meri 3 orale in leži poleg dovozne ceste; na travniku raste več večjih hrastov.
Več pove J. Bizant v Preski,
pošta Medvode.	10:0 3—1
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodoo kararno". Električna razsvetljava.
Od 28. aprila do vštevši 4. maja 1907*
Nemško-francoska vojska
1870-1871.
Posestvo
na prodaj!
!
Isto obstoji iz enonadstropne hiše, primernega hleva, ki se uporabi za skladišče, okrog hiše leži približno 1200 sežnjev sveta. HiSa (št. 41) stoji tik ceste v lepi ravn>ni v Zgornji Šiški. 1008 3-1 Več se poizve pri lastniku Ant. Pance-tu, vulgo Matevže, hiš. St. 40 na Vi£u.
Zdravijgee Toplice
na Kranjskem, dol. žel. postaja Straža-Toplice.
Akrato-vrelc 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od l.maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno 945 12—1 Zdraviliška uprava.
Itovpokliczadame.
Pri novem poklicu za dame dobe trajno in dobro službo takoj dame brez vsakega predznanja.
Sprejemajo se izključno le od 2. do 4. ure popoldne na Starem trgu št. 4,
II. nadstropje, v pisarni.	991 4—2
! Ponoi!
vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu
Planinškove pražene kave.
Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila
Planinškovo praženo kavo
Jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti najizdatnejša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa.	2074 24
Prva ljubljanska velika žsainica kave
Dunajska cesta, nasproti kavarni »Evropa".
Podružnica s v Spljetu. s
Delnička glavnic« i i i K 2.000.000. i i
LJutUjonsIio Kreditna banka u LJubljani vmv
ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem korzo proti poljubnim mesečnim odplačilom, doroljnje prednjeme ua srečke in droge vrednostne papirje.
Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, diskontuje kulantno Jevize v
Vloge n« knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po
4>2°
aik>b Hran.
_	Rentni davek
U plača banka sama.
Podružnica s v Celovcu, s
i Rezervni fond i i i i i K 200.000. i i i
r
Lepo
"S
1
stanovanje
popolno samo zase, v I. nadstropje, z električno razsvetljavo, obstoječe iz 2 velikih sob, predsobe, sobe za služkinjo, se takoj odda.	986 2—2
Vpraša naj se Pred škofijo št. 3, I. nadstr., dopoldne do ure, popoldne od 2. do 3.
V Sori pri Medvodah je oddati služba
cerkovnika in organista.
Skupne plače čez 600 kron na leto in prosto stanovanje. Služba se lahko nastopi takoj.	985 l—l
!! I! Kašelj !!!!
Kdor nanj ne pazi, se zagreši na lastnem!
Kaiser-jeve
karamele za prsa
s 3 jelkami. Zdra\niško preizkušene in priporočene proti kašlju, hripavosti, kataru, slezi in kataru v grlu.
51J H not- P0,r' izprič^'3! dokazuje, da je JJLU res, kar se obljubuje. 2483 24-i2 Zavoj 20 in 40 vin. Dosa 80 vin. pri: lekarna pri orlu pri železnem mostu, deželna lekarna p. Mariji Pomagaj, E. Leustek, Ubald pl. Trnkoczy. Jos. Mayr in Piccoli v Ljubljani. Carl Savnik, lekarnar v Kranju.
Najboljše In najmodernejše /
KLOBUKE /
v vseh oblikah
in najbogatejši izberi
po r20 gl. in višje
v Ljubljani pri
Klobuki se sprejemajo v popravo.
480 8
Prodasta se dva zelo
983 3—2
lepa Gonja
„Fuchsa", enake barve, prosta vseh napak, dobra za vsako vožnjo, hitro kot težko in nič plašljiva. Eden, 4 leta star, je 15'/, pestij visok, drugi. 5 let star, je 15':, pestij visok. Kupna cena 700 gld.
Dopisi pošljejo naj se na upravništvo „Slovenca".
Ivi	in Pod	[lesni	Ikir	il.
Ljubljana - -		- Stari tri Ste«. 10		
trgovino s klobuki in .Čevlji
</v </y </y </y
.V. .v/> .V> t-.\ •/-.s *»y»-.\ v-.\
mm
\mmMmm mm
•iT/.«"/. V-A
mm
CD
Solidno blaso
CD
Zmerne cene
I
•/is k
mMmm
Veliki novi cenik, pošlje se zastonj in
ki je ravnokar izšel, poštnine prosto. : : :
Cenjene botrice in botri!
Pri nakupovanju birmanskih daril Vas uljudno opo/arjam na svojo veliko zalogo vseh vrst ur, verižic, uhanov, brošk, okraskov itd. po najnižjih tovarniških cenah.
Zaradi ogromnega prometa, ker razpošiljam svije blago na vse kraje sveta, katero je le prve vrste in priznano najbolje, mi je mogoče vsakomur z blagom kakor s ceno najbolje postreči.
Z velespoštovanjem se priporoča
943 8—3
H. SUTTNER
: urar in trgovec z zlatnino in srebrnino e : v LJUBLJANI, Mestni trg, nasproti rotovžu.
Nikl cilind. remont, ura.....gld. 2-45	in	naprej
srebrna cilind. remont, ura moška .	„	3 90	,	,
» anker „ „ „	„	4 90	„	„
verižica „	„	1-	„
„ ženska ura........4 " 5	,	„
I4kar. zlata ženska ura..........„ 12'50	„	„
zlati prstan...........1'90	„	„
„ uhani...................., 1'75	„	„
Velika zaloga prve čvrste najfinejših popolnoma zanesljivih precizijskih ur, kakor: Glashiitte, Schaffhausen, Ornega, po tovarniških cenah.
^NKI
Zaradi dogovora s tvornico za pisalne stroje »ADLERWERKE« v Frankobrodu na Meni je
pisalnih strojev „flDLER"
v učne svrhe na razpolago.
Zato se bo več tednov, počenši s 6. majem, popoldne in zvečer w menjavaje za dame in gospode brezplačno poučevalo pisanje na stroj.
Popoludne Od 1 do 6. ure in zvečer od 8 do pol 10. ure.	TS*
Vprašanja na Ivana Jaxa & sina v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.	988 3 2
Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne,
ali 30 nervozni in brez eneržije, da .Sanatogen" nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 5000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & C>, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj 1,
695 4 -4
Zgovorni zastopniki
zmožni gospodje, ki so sposobni za obisk pri zasebnikih, dobe trajen posel v Vegovih ulicah 6, pritličje, 1. vrata levo. Predstaviti se je vsak dan od 0. do 11. ure dopoldne.	991 4-2
:
+ Najvišje odlikovanje na mednarodni raz- t ♦ stavi v Milanu 1906 (avstr. razsodišče). •
:
t ♦
♦
: Airaa baron. Yeczay
♦	v Gradcu pravi:
J izredno uspešen in izbornega 4	okusa je
: železnato vino i
♦	lekarja PICCOLI-ja v Ljubljani
♦
Polliterska steklenica K 2- , 4 polliterske ♦ steklenice za Ljubljano K 7-20, po posti z I 2 7-i6	zavojnino vred K 7 80. II b i
Zunanja naročila izvršuje najtočneje lekar Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta. ♦

3 stanovanja
z I, 2 in 3 sobami se oddajo v Kolodvorski ulici št. II, z I. avgustom 1907.	994 2 —u
Ugodna prilika.
Na Gorenjskem v lepem kraju se proda po ceni
hišami
v kateri je dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom. Letnega prometa okrog 40.000 K. Hiša je pri župni cerkvi in bli*o železnice.	979 3-3
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca".

426 40
F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
opekarna in tovarna peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih
•v zarezanih strešnikov -v
..SlstenCHflRZOLfl" (Stranjfalzzlejel) »Sistem MflRZOLfl"
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Najličnejše. najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar
je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo 86 zastopniki. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki.
za ponedeljek zvečer, a so ga odpovedali, češ, da je »Michele Gabrielli bolan«.
(Volivni shod v Cerovem v Brdih.) Posledica liberalnega shoda v Kojskeni je bila, da so Cerovci sami sklicali za nedeljo volivni shod ter nanj povabili dr. Breclja iz (iorice. Vkljub slabemu vremenu ie došlo nad 15U volivcev. Shodu je predsedoval g. Blažič. Župnik g. Ivančič je zavračal napade liberalnih govornikov v Kojskem na našo stranko, nakar je dr. Brecelj govoril o pomenu volitev iu o »Sloginem« kmečkem programu. Kandidatura Fonova je bda soglasno sprejeta. Zborovalci so še obsodili nemarnost goriškega magistrata radi znane nesreče ter zbrali 17 K 30 vin. v podporo rodbinam nesrečnikov.
(Volitve v Istri.) Dne 7. marca t. I. je bil
na volivnem shodu na Kozini proglašen kandidatom za četrti volivni okraj Podgrad-Ko-per profesor Mate Mandič, in sicer soglasno. Kot deželni poslanec istrski je stal vedno v prvi vrsti bojevnikov za teptane pravice istrskih Slovanov. Zato imamo trdno nadejo, da bo z enako gorečnostjo zastopal naše težnje kot državni poslanec na Dunaju.
(Volivni shod v Grgarju.) V nedeljo dopoldne se je vršil v Grgarju lep volivni shod, na katerega je kljub burji, dežju in mrazu prišlo nad 200 mož. Shodu je predsedoval župan g. Doljak, ki je najprvo dal besedo uredniku Kremžarju. Ta je v daljšem govoru označil liberalno stališče napram slovenskemu ljudstvu v verskem in gospodarskem oziru ter nato raztolmačil kmečki program »Sloge«. Zborovalci so z veliko pazljivostjo sledili govorniku. Nato je živahno pozdravljen govoril kandidat g. sodni tajnik Fon. Program »Sloge« je njegov program. V prvi vrsti se bo potegoval za kmečki stan. Ko je še g. kurat Godnič priporočal kandidata, je bila njegova kandidatura soglasno sprejeta.
(Volivni shod v Šmarjah pri Kopru.) Nekdo se je pred kakimi štirinajstimi dnevi obregnil v »Slovencu«, da se v Istri poklicani faktorji premalo brigajo za državnozborske volitve. Da temu ni tako, pričajo volivni shodi po raznih krajih severne Istre. Dne 21. aprila vršil se je sijajen shod v Šmarjah pri Kopru. Ob pol 5. uri popoldne se je zbralo okoli 350 volivcev iz Smarij, Pomjana, Kostabone, Kr-kavc in Kort na dvorišču blizu župnišča. Zborovanje otvori dr. Cerne, načelnik koper-skega volivnega odbora. Predsednikom zborovanja je izvoljen domači župnik Emil Ša-šeli, ki podeli besedo kandidatu profesorju M. Mandiču. Pojasnil je zborovalcem zgodovino borbe za splošno volivno pravico ter razložil pomen splošne, enake, direktne in tajne volivne pravice. Enaka tudi zdaj še ni volivna pravica za Slovane v Istri, ker se je nam kakor Lahom dovolilo po tri poslance, dočim bi dvem tretjinam Slovanov pristojali štirje, a Lahom le dva poslanca. Udal sem se narodni disciplini ter prevzel kandidaturo. A v svesti sem si težkih dolžnosti in velike odgovornosti, ki jih ima dandanes državni poslanec. Moj načrt delovanja, ako mi volivci izkažejo svoje zaupanje, slove: 1. Ikirba za združitev Slovencev in Hrvatov v administrativno politično celoto pod vlado cesarske rodbine Habsburžanov. 2. Kulturna in gospodarska povzdiga našega naroda (šole, ceste, uravnava vode, znižanje davkov ubogemu kmetu itd.). 3. Pokorščina rimskemu papežu v ver-sko-nravnih zadevah. — Ko je kandidat zvr-šil svoj obširni, a temeljiti in poljudni govor, mu je zbrana množica burno pritrjevala ter z živahnimi živio-klici izražala zaupanje do njegove kandidature. - Pote mda predsednik besedo dr. Cernetu, ki pojasnjuje, kako je profesorja Mandiča počastilo slovensko politično društvo v Trstu s tem, da si ga je izbralo za svojega predsednika na zadnjem občnem zboru. Ravnotako je bil na shodu zaupnikov v Kozini soglasno izbran kandidatom za podgrajsko-koperski volivni okraj. Profesor Mandič je rojen Kastavec; kot mlad duhovnik postal je najprej profesor, potent pa se je posvetil popolnoma politiki. Petindvajset let javnega delovanja ima za seboj; a kot novinar, politik in deželni poslanec si ni pridobil bogastva, pač pa častno mesto v kulturni zgodovini Istre ter sladko zavest, da se je vsikdar s celo dušo in požrtvovalno trudil za ubogo slovansko rajo v Istri. Tak mož je vreden tudi sedaj vsega zaupanja. Zato vsi volivci 14. maja pohitite na volišče! Pokažimo dunajski osrednji vladi, da nas je več, kakor ona misli, da politično dozorevamo ter hočemo samostalnosti in svoje pravice, ki so se nam dosedaj mnogostransko kratile. — Splošno pritrjevanje. Jakob Čema-žar, župnik kostabonski, omenja hudih bojev, ki čakajo katoličane v prihodnjosti. Razporoko, breversko šolo, ločitev cerkve od države imajo v programu brezverci vseh narodnosti v Avstriji. Skušali bodo utihotapiti v državnem zboru svoje peklenske nakane. Zato imajo katoličani brez razlike narodnosti strogo dolžnost, udeležiti se polnoštevilno volitev in glasovati za poslanca katoliškega prepričanja. Iz načrta delovanja, ki ga je podal danes profesor Mandič, razvidimo, da se hoče v versko-nravnih vprašanjih oklepati katoliške ccrkve, česar o njem katoliškem svečeniku nimamo dvombe. Vpoštevamo obenem, da imamo v njem vernega Hrvata, potomca onega naroda, ki jc z junaškim srcem kri prelival za »krst častni in svobodu zlatim«. Nc poslušajmo sirenskih glasov laške liberalne kamarilc. Ze njih rojaki so jih siti, kakor je pokazal nedavno volivni shod v Bu-jali, odkoder je moral liberalni kandidat v spremstvu bajonetov bežati. Tudi mi nočemo liberalcev, marveč voditeljev katoliškega
prepričanja iu žarkega domoljubja, kar bo naš prihodnji poslanec profesor Mandič, kakor se nadejamo. — Po živahnem pritrjevanju zborovalcev sta govorila še domačina kmeta Jakob Pribac in Ivan Glavina, ki je končno prebral sledečo resolucijo: Na volivnem shodu v Šmarjah dne 21. aprila zbrani volivci četrtega volivnega okraja (Podgrad-Koper) izrekajo kandidatu profesorju Mandiču svoje popolno zaupanje in so prepričani, da jih bo vsestransko zastopal v verskih, narodnih in gospodarskih zadevah. Resolucija jc bila soglasno z odobravanjem vspre-jeta. Zborovalci so, kakor rečeno, z velikim zanimanjem poslušali vse govornike, z navdušenjem za sveto stvar so ostavili zboro-valni prostor, potem ko je predsednik zaključil shod, in so se mirno razšli. Dne 14. maja pa naj vsak volivec stori svojo dolžnost in zmaga profesorja Mandiča bo sijajna.
Druge dežele.
(14. maj prost.) Ravnateljstvo Škodovih tovarn je obvestilo svoje delavce, da bo mesto prvega 14. dan maja prost dan. Stavbinski delavci v Plznu so sklenili, da 14. maja ne pojdejo delat.
(Praški Nemci) so sklenili, da se bodo udeležili volitve v državni zbor v vseh volivnih okrajih. Hočejo pri tej priliki pokazati svojo moč v glavnem mestu češkega kraljestva in s številom svojih glasov bolj glasno dokazati svojo pravico do enakopravnosti s češkim prebivalstvom v Pragi. Praški Nemci bodo volili bogatega tovarnarja na Sttii-hovu, deželnega poslanca A. Richterja. Tako so sklenili zastopniki vseli večjih nemških društev in korporacij v Pragi in A. Richter je spre;el ponujano kandidaturo. Omeniti treba, da bode A. Richter nemški kandidat v nič manj nego 13 volivnih praških okrajih. Da bi nemški kandidat dobil v kakem volivnem okraju večino glasov in bil izvoljen, o tem se niti Nemcem ne sanja. Njim se gre samo za to, dokazati, da imajo v Pragi veliko število glasov. Po volitvah bodo pa pošilali v svet poročila, da je nemški kandidat v Pragi dobil do malega toliko glasov, kolikor njegov nasprotnik v tem ali onem kraju.
(Spodnjeavstrijski Cehi in volivno gibanje.) »Nemški narodni svet« za Dunaj, v katerem so zastopani največji nasprotniki Slo-vanstva, je razposlal vsem nemškim dunajskim volivcem razglas, ki je zelo podučen in zanimiv. Dozdaj je volivno gibanje spodnje-avstrijskih Čehov dunajsko časopisje preziralo, a s tem še ni rečeno, da ga ni vestno opazovalo. Narobe! Kakor zgoraj omenjeni razglas dokazuje, na nemški strani zelo dobro slutijo ono nevarnost, ki bi mogla pri volitvah zadeti nemški značaj Dunaja, ako bi vsi češki volivci brez razločka stanu in političnega miši enja se udeležili volitev in tako pokazali svojo resnično moč m s tem tudi moč svojega lastnega prepričanja. Ne mine skoraj dan, da bi razni velikonemški in tudi krščanskoso-cialni listi celemu svetu ne zatrjevali, da Sp, Avstrijska je samo nemška in da o tem nemškem značaju se nc more uiti dvomiti. In v onem razglasu Ncmce vendar peče vest, ki jnn pravi, da v resnici ni tako, kakor se navadno piše. Nedavno jc celo dr. Ricgcr, predsednik modlingskega odbora »Siidmarke« pri -'letnem zborovanju sam podal dokaze, da že tudi v najbližjem sosedstvu Dunaja sc ti presneti Cehi zelo hitro množijo. Tako iih jc v Vosendorfu boida žc 26 odstotkov, v Guu-tramsdorfu 28 odstotkov, v Neudorfu 38 odstotkov, v Leopoldsdorfu 39 odstotkov, v Hammersdorfu celo 51 odstotkov, V Modlingti so žc našteli 600 Čehov!
gališki minister o položaju.
Shod volivcev je priredil 1. t. m. v Sain-borti minister za Galicijo, dr. grof Dzicdu-szyeki. Izvajal jc: Poljska demokracija zastopaj v prihodnjem državnem zboru narodno stvar ne le s požrtvovalno ljubeznijo, marveč tudi zmerno. Poljski živelj doseže Ic uspeh, ako bodo združeni v enem klubu vsi poljski poslanci. Poljaki bodo morali nastopati za moč skupne monarhije, kjer so bile vedno varovane poljske koristi. Glede na nagodbena pogajanja je izjavil, da morajo ostati tajna. Poljaki bodo posredovali in gledali nato, da se bodo vpoštevale koristi obeh državnih polovic in pa da ne bo trpela moč monarhije. Poljaki nc nameravajo nasprotovati kulturnemu razvoju Rusinov, a ne puste sc motiti v svojem razvoju po Rusinih. O rusinski zahtevi, naj se razlasti poljsko veleposestvo in porazdeli med kmete, je izjavil, da lahko moti potrebno slogo obeh galiških narodnosti.
clemenceau pred padcem?
Vsa znamenja kažejo, da stoji Clemenceau pred padcem. Upanja, ki so ga stavili nanj, ui izpolnil. Mož se rad norčuje in vžalil je večkrat celo svoje ožje somišljenike. Pomagal si je precej časa z versko gonjo. A Francozi so se je naveličali. Osmešil sc je cclo pri brezvercih s svojo tožbo proti duhovniku Jouinu. Izvesti ni mogel napovedane davčne reforme. Neizprosno jc nastopal ob stavkah z vojaštvom iu zavzel stališče delodajalcev glede na tedenski počitek. Radikalne stranke je vznevoljil, ker je prepovedal stanovska društva drž. uradnikom in učiteljem. Najbolj mu ic pa škodovalo na ugledu, ker se mu ni posrečilo, da vzame cerkveni značaj slavnosti na čast Devici Orleanski. Prvi majnik jc zanj tudi kritičen dan. Socialisti so n»ii že napovedali boj na nož. Francoski ministrski svet je razpravljal 29. m. ni. o zakonskem načrtu proti »Splošni delavski zvezi«. Clemenceau jc jako strogo nastopil proti odposlaništvu poštnih uradnikov. Izja-
vil jc, da odpuščenih uradnikov ne sprejme nazai.
ogrska.
Dr. VVeckerle je pisal avstrijski vladi, da je voljan nadaljevati nagodbena pogajanja še le po volitvah, če sc ne zdi zato avstrijski vladi sedanji trenutek ugoden. — Glede na pravoslavno Veliko noč iu da dobe odseki čas, so določili prihodnjo sejo ogrskega državnega zbora na 13. maja. Kraljevo sodišče je sklenilo, da se po Košutu pisatelju Mercy-Horvathu dovoljena ustanova 50.000 kron ne sme zapleniti.
dr. fort v dalmaciji.
Dne 30. tn. m. je došel trgovinski minister dr. Fort v Kotor. Dne 1. majnika se povrne dr. Fort nazaj.
izražata različno glede priklopljenja Združenim državam Severne Amerike, vendar se najbrže obe ogrevata za Japonsko. — V bližini Manile so zasledili japonsko tvornico za uniforme, ki so, kot se trdi, namenjene za Filipince, ki se hočejo bojevati za Japonsko.
presenetljiva razsodba garn1zij-skega sodišča.
Dne 26. avgusta m. I. so našli umorjeno kuharico Rozo VVinkler. Dognalo se je, da so umorili \Vinklerjevo pionirji-rezervisti. Dunajsko garnizijsko sodišče je obsodilo zato morilce in sicer sta obsojena J. Hofbauer in F. Ziminel v enoletno, in Florian Eigner v trimesečni zapor, obtoženi Zottel je oproščen. Razsodba je zaradi nizkih kazni zelo presenetila javnost.
dr. vveckerle na dunaju.
Na Dunaj pride te dni ogrski ministrski predsednik dr. Weckcrlc, da poroča cesarju o položaju in da se posvetuje z ministrom zunanjih zadev Aerenthalom. Dr. Weckerle in Beck skleneta ob tej priliki tudi, kdaj da se nadaljujejo nagodbena pogajanja.
izprememba pri najvišjem kasacij-skem sodišču.
Predsednik najvišjega kasacijskega sodišča, dr. Steinbach, jc z ozirom na svoje slabo zdravje prosil za upokojitev. Kot njegova naslednika prideta v poštev bivši minister dr. Ruber iu justični minister Klein.
moravani pri ministrih.
Dne I. majnika sc je posvetoval minister dr. Pacak dve uri o moravskih zadevah z moravskimi deželnimi poslanci dr. Koudelo, Pražekom, dr. Stranskym in z dr. Začckom. Dne 30. m. m. se jc pa posvetoval z nemškimi moravanskimi poslanci naučni minister dr. Marchet. Razpravljali so o šolskih zadevah, o šolskih okrajih in o personalnih zadevah.
prvi majnik.
Na Dunaju jc bil prvi majnik miren. Priredili so 25 nemških, 12 čeških, 2 poljska, 2 ogrska in I rusinski shod. Poleg teh shodov so priredili tudi 32 strokovnih shodov. Popoldanskega izprevoda sc jc udeležilo 50.000 oseb. V Pratru so ostali do 6. ure, ko so odkorakali nazaj v mesto.
praški dijaki proti teološki fakulteti.
Dne 1. majnika so zborovali skupno v praški restavraciji »Pariš« češki in nemški v isokošolci. Razpravljali so o ločitvi teološke fakultete od vseučilišča. Kar obstoji češko vseučilišče se ie zgodilo prvič, da so skupno zborovali češki in nemški visokošolci. V predsedstvo so izvolili tri češke in tri nemške vi-sokošolce. Vladni zastopnik ie razpustil shod. Navzoči so bili namreč tudi nevolivci. Nato so sc podali zborovalci v češko vseučilišče »Klementinum«, kjer so zborovali in zahtevali, naj se takoj loči teološka fakulteta od vseučilišča. Teologom so grozili z nadaljnimi demonstracijami. Po shodu so pa priredili dijaki in dijakinje demonstracijski izprehod po Pragi. Policija je zaplenila deski, ki so jih nosili pred izprevodom in na katerih ie bilo zapisano na eni češko na drugi nemško: Proč s teološko fakulteto. Pravijo, da sme liberalni študent delati oslarije zato, ker jc ravno liberalni študent.
ruski glas o cesarjevem praškem obisku.
»Mosk. Vjedornosti« objavljajo o cesarjevem bivanju v Pragi članek, ki naglaša: Dva-tedenski obisk v Pragi in nemška razdraže-nost dokazujeta, da narašča vpliv slovanskih strank. Nemce je tudi razdražil govor ogrskega ministrskega predsednika, ki je naglašal, da se vedno manjša nemški vpliv. List sodi, da sc pripravljajo v Avstriji velike izpremembe.
preprečeni kulturni boj na španskem.
Znano je, da so nameravali po zgledu svojih francoskih somišljenikov izzvati kulturni boj na Španskem. A pri državnozborskih volitvah so dobili liberalci odgovor, kakršnega niti pričakovali niso. V 119 volivnih okrajih si niso upali niti postaviti kandidatov. Ogromna večina je katoličanska. Mauro-vo ministrstvo bo imelo veliko posla, da spravi na pravi tir državni voz, ki je zašel globoko v blato. Po svoji navadi so namreč gospodarili španski libcralci slabo. Maurova večina v španskih kortesih znaša 60 glasov. Liberalci so razcepljeni v šestih razcepljenih 1 bcralci so razcepljeni v šest skupin.
rusi o avtonomiji ruske poljske.
Voditelj kadetov Milukov objavlja v »Rječi« članek, ki naglaša, da je poljski predlog glede na avtonomijo preobširen. Splošno se sodi, da so sc sprijaznili kadeti s Stoly-pinoin. Znano jc namreč, da so kadeti šc nedavno se ogrevali za samoupravo Ruske Poljske iu upa stranka kadetov, da postane nekaj kadetov ministrov. »Rus« hvali zmer-ii< st Poljakov glede na njihove zahteve. — »Novo Vreme« pa objavlja zgolj načrt in ne objavlja svoje sodbe.
japonska agitacija na filipinih.
3. julija se bode otvorila narodna skupščina filipinskih zastopnikov. Vendar vsa znamenja kažejo, da skupščina najbrže sploh nc bode mogla zborovati. Skoro gotovo bodo nastali jako nevarni notranji nemiri. Povsodi sc lahko spozna, da ima vmes svojo roko Japonska. V volivnem boju nastopata dve stranki, neodvisna iu napredna. Sicer se obe
napad na guatemalskega predsednika.
Napad na predsednika Estrada Cabrero se ni izvršil z bombo, marveč z dinamitnim podkopom. Zarotniki so iz neke hiše napravili rov, ga napolnili z dinamitom in vžgali podkop. Zaprli so več oseb.
kmečki nemiri v besarabiji.
V	besarabskein okraju Hoain, ki ga loči od Rumenije reka Prut, so nastali kmečki nemiri. Odposlali so vojaštvo, da zaduši nemire. Gubernator je izdal oklic, da ne bo trpel nikakih nemirov in da bo strogo kaznoval nemi rneže.
zmaga ruske vlade v dumi.
Črni oblaki so plavali že nad rusko dumo. Car bi jo bil gotovo razpustil, ako bi ne bila duma dovolila vojaških novincev. Sicer so padale proti armadi hude besede, in so jo napadali. Dumin predsednik Golovin se je razgovarjal s Stolypinom in tudi z vojnim ministrom, kateremu je rekel, da obžaluje napade na armado. Po končani razpravi o vojaških novincih jc izjavil dumin predsednik, da so se pripetili 29. m. m. obžalovanja vredni dogodki. O hrabri ruski armadi se je govorilo brezdvomno žaljivo. Armada je še vedno požrtvovalno vršila svojo dolžnost. Odlikuje se po disciplini, po udanosti domovini in vladarju, kar priznava ves svet in zato zasluži hvalo in spoštovanje. Jasno je. da je ugovarjala duma očitanjem armadi po nekem poslancu. Desnica je predsedniku burno pritrjevala, levica ugovarjala. »Poljsko kolo« je pa zapustilo zbo-rovalnico. Delavska skupina se jc razcepila zaradi glasovanja v zadevi vojaških novincev. Oni, ki glasujejo zanjo, nameravajo tudi v bodoče glasovati s kadeti, drugi del pa s socialisti, ki so še vedno jezni na Golovina. Stoly-pin je poročal čaru v Carskem selu o dumi-nih dogodkih. Car je bil sicer razburjen, a dovolil je Stolypinu, naj odločuje o dumi sam. Stolypin jc sklenil, da ne nastopi proti dumi, kar je naznanil tudi Golovinu.
Ladjini častniki v Baku so prenehali stavkati.
vseruski koncil.
Meseca oktobra se prične v Moskvi vseruski koncil. Sinod jako marljivo nadaljuje pripravljalna dela za kongres. Eparhialnim škofom so razposlali predloge za izboljšanje gmotnega stanja duhovščine. Kongres bo trajal dva meseca iu bo stal približno 500.000 rubljev. Vsak kongresov član dobi diete v znesku 10 rubljev. Poleg škofov se udeleže kongresa tudi iz vsake eparhije trije zastopniki in sicer en redovnik in dva svetna duhovnika. Kongresne stroške pokrijejo samostani.
velikanska stavka v rotterdamu.
V	Rotterdamu pričakujejo splošno stavko pristaniških delavcev, ki jih jc 10.000.
bulovv o položaju.
Glede na nameravano haaško mirovno konferenco je izjavil Biilovv, da Nemčija ne trpi nikakega pritiska, tudi moralnega ne. Da se varuje mir, smo bili pripravljeni na vojsko, kar sc jc obneslo. Dasi nam svet noče dobro, ni bila Nemčija napadena in tudi mi nisoio napadali nobenega. Naše oboroževanje se je izkazalo za dobro mirovno sredstvo. Nihče nam ne more zameriti, da hočemo obdržati to orožje. Nc želimo, da se povrnejo časi. ko so Nemci peli »Kie jc Nemčeva domovina.« Pri razpravah na haaški konferenci se ne bomo udeleževali nepraktičnih razmotrivanj. A če se doseže pri vprašanju glede na razorožitev kaj praktičnega, bomo skrbno preiskavah, če bo to dobro za obrambo našega miru in primerno našemu posebnemu položaju. Biilovv je ugovarjal zahtevi, naj bi dajal redno pojasnila o stanju politike. Stvar je delikatna in pridejo časi, ko škoduje lahko vsaka beseda državi. Nato preide Biilovv na mednarodni politični položaj. Nastopil je proti časopisju, ki trdi, da Italija ni več zanesljiva zaveznica. V obisku angleškega kralja vidi le vljudnost. Naglaša. da prijateljsko razmerje Italije do Angleške nc škoduje trozvezi, marveč koristi. Glede na Maroko zaupamo dogovorom v Al-gecirasu. Razmerje nasproti Francoski se ni poslabšalo. Manjša sc celo nezaupanje. Med Nemčijo in Angleško ni sporov. O ruskoan-glcški zvezi sodi, da ima namen v daljnih pokrajinah odpraviti spore. Po tej rožnati sliki ie pa tudi rekel: Nihče ne vc bolje ncgoli jaz, da nas obdajajo težave iu nevarnosti. Končal je svoj govor: Pustimo svobodo, ki jo zahtevamo zase, tudi drugim. Težave premagamo z mirno in stvarno zunanjo politiko in da smo pripravljeni odločno braniti naš mir in našo čast, če bo potrebno. Zato moramo imeti zbrane vse moči. Biilovv jc torej govoril skrajno previdno. Ni pa ovrgel trditve, da je Nemčija vedno bolj osamljena in tudi ne, da Francozi šc vedno žele nazaj Alzacijo in Loreno.
Dnevne novice.
+ »Narodova« stranka na Bledu — poražena. Bled, 1. maja. Občinske volitve so se izvršile s popolnim porazom Peternelj-Pretnarjeve liberalne klike. V vse treh pod-občinah in v tretjem razredu izvoljeni z velikansko večino možje S. L. S. V drugem in prvem razredu prodrli kompromisni kandidati združene opozicije.
+ Neumna pritožba. »Narod« se grozno jezi nad »Novo Dobo«, ker je ta »Štajercijan-ske« kandidate prištela k liberalcem. A storila je to čisto po pravici, kajti »Štajcrc« in »Narod« imata oba popolnoma isti program. Sicer si pa tudi urednike izmenjujeta, saj sta dva člana »Narodovega« uredništva pristopila k »Štajercu«, kjer sta nadaljevala popolnoma isti posel, ki ga vrši »Narod«. »Šta-ierc« in »Narod« sta brata po mesu in po duhu — to je pribito, in kandidatje obeh so čisto enakovredni.
+ Imenovanja pri sodišču. Pisarniška oficijanta Feliks Rus v Litiji in Mihael Luznar v Škofji Loki imenovana sta c. kr. sodnim kancelistom in sicer prvi za okrajno sodnijo v Litiji, drugi za okrajno sodnijo v Kranjski gori.
+ Vojaška vest. C. in kr. profesor na mornariški akademiji v Reki, naš rojak gosp. dr. Ljudevit Bdhin je pomaknjen v VII. činovni razred.
+ Dr. Ivan Zahar umrl. Umrl je v Zagrebu hrvaški pisatelj in politik odvetnik gospod dr. Ivan Zahar.
+ Telovadni odsek »Slov. kršč. socialne zveze« v Ljubljani in telovadni odsek Blaž Potočnikove čitalnice v Št. Vidu nad Ljubljano priredita v nedeljo, dne 26. maja t. I. ob 5. uri popoldne v veliki dvoraui hotela »Union« javno telovadbo s sledečim vspo-ledom: 1. Rajalni nastop. 2. Proste vaje. 3. Orodna telovadba z enkratno menjavo orodja. 4. Orodna telovadba vaditeliskega zbora. 5. Skupine vaditeljskega zbora. 6. Alegorična skupina. 7. Odhod. — Zjutraj istega dne se vrši občni zbor ljubljanskega odseka; zvečer po javni telovadbi pa prirede telovadci v veliki »Unionovi« dvorani veselico. Podrobneje o prvi javni telovadbi naših telovadcev bodemo še poročali. Za danes samo opozarjamo na njo zlasti naše organizacije. Sodeč po neumornih pripravah za ta dan telovadcev, smemo upati, da bo lep dan.
+ Schvvarz, Zublin & Co., Littai (Krain) pošilja župnijskim uradom sledeče: Velečastiti gospod! V Vašem okraju se gotovo večkrat pripeti, da živijo posamezne osebe ali cele družine v veliki revščini; na drugi strani pa zopet mi trpimo pod tem, da nam vedno manjka delavcev, akoravno so zaslužki že za one, ki šele vstopijo, prav dobri, delavci pa, ki ostanejo pri nas leta in leta, si zaslužijo precejšnje svote. S tem. da bi prišli oni, ki so brez dela in dajatelj dela vkupaj, bi bilo obem delom pomagano in vrhutega bi še storili s povzročitvijo tega dobri del. Zato si vzamemo prostost, Vas velečastiti gospod prositi, da bi povzročili, da se obračajo na nas Vam cventuelno znane in tega potrebne osebe, k v ečjem delu ženskega spola, ki pa morajo biti zdrave in inteligentne. Naznanijo naj svojo starost in čas, v katerem lahko vstopijo v našo tovarno. Pripravljeni smo, jim vožne stroške posoditi, katere po šestmesečnem službovanju pri nas nosimo mi sami in plačamo danes mladim fantom m dekletam 13 vinarjev za vsako uro dela, t. j. K1.43 na dan. Vrhutega potrebujemo tudi v manjšem številu odrasle, krepke može, kateri dobijo takoj 20 vi-narjev za uro, t. j. K 2.20 na dan. V akordu lahko zaslužijo pozneje dekleta od K 10 do K 15. tudi K 20 in še več na teden. Pri moških je plačilo v enakem razmerju. Dokler imamo prostor, lahko damo mladim dekletam prosto stanovanje v neki hiši, katero vodijo tri v. č. sestre od sv. Križa in kjer dobi lahko vsaka oseba posteljo s predalom za zapreti, s kurjavo iu razsvetljavo vred, zastonj, primerno hrano pa prav ceno. Istotako tudi mladi fanti lahko dobijo, dokler je prostor, v bližini tovarne v posamezni sobi posteljo zastonj. Z ozirom na to, da odvzamemo onim občinam s tem njene domačine smo radi pripravljeni, izročiti župniku one občine gotovo svoto denarja za one delavce, ki se nahajajo I. julija vsakega leta v naši tovarni in ki izvoli porabiti za kak dobri del. Slične naredbe smo že vpeljali v naši tovarni v Varaždinu in zato tudi prejeli različne zahvalne liste od g. župnikov. Omenimo, da so delavci v naši tovarni pod dobrimi saniternimi pogoji v visokih, zračnih in svitlih dvoranah, imajo večinoma samo lahka dela in se jim sploh dobro godi. Ako so vedno pridni in se dobro obnašajo, zaslužijo lahko precejšne svote. Naši večletni delavci še celo prav dobro zaslužijo. Pri tako dobri plači, ki se jo tudi lahko doseže v inozemstvu, jc gotovo nepotrebno, da jih toliko odpotuje na Nemško in v Ameriko. Morda samo ne vedo. da se tudi v inozemstvu lahko dobro zasluži iu domači kruh je vendarle najboljši kruli. Dovolimo si Vam izročiti v prilogi nekaj zavitkov z našim naslovom in Vam velečastiti gospod že v poprej izrekamo najtopijejšo zahvalo za ves trud, ki ga imate v tej zadevi v zanimanju potrebnih oseb, kakor tudi v našem zanimanju. Pričakujemo radi Vaša cenjena naznanila in sc priporočamo z najodličnejšitn spoštovanjem Vam udani Schvvarz, Zublin & Co. Litija. 25./4. 1907. Da se upa ta tvrdka razpošiljati taka vabila in take ponudbe gg. župnikom, moramo obsojati najodločneje. Razmere v tej tvornici so pasje slabe. Pravkar je uvedla ta tvornica celo 13-urno delo. Pisma nai se vržejo brez odgovora kratko v koš.
Angleški časnikarji na Kranjskem. Na povabilo vodstva avstrijskih državnih železnic bo 45 angleških časnikarjev od 18. maja
do 8. junija prepotovalo Avstriio. Na Bled pridejo angleški časnikarji 5. junija ter ostanejo ondi do 7. junija. Angleški časnikarji obiščejo tudi Bohinj.
—	Kanonično umeščen je bil včeraj č. g. župnik Janez Molj na župnijo Sostro.
Mestna dunajska plinarna je imela I. 1906 čistega dobička 4,164.923 kron.
—	Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu javlja, da je določilo, da se v maju dajo strankam pojasnila v trgovskih stvareh na Jesenicah 6. t. m., v Ljubljani 7. t. m., v Kočevju pa 4. t. iti., iu sicer od 9. do 12. ure v tamošnji postajni pisarni, na kar opozarjamo interesente.
»Kje naj zgradim svojo tovarno?« Pod tem naslovom hoče izdati Viktor Stcincr na Dunaju v nemškem jeziku knjigo, v kateri bodo opisane občine, ki so vsled danih predpogojev pripravne za ustanovitev industrijskih podjetij. Na to delo se opozarjajo občine in zasebni interesentje, in sc obenem vabijo, da pošljejo potrebne podatke izdavatelju Viktorju Steinerju ua Dunaju, II/., Am Tabor 18. Zele sc podatki o geologičnih posebnostih, prometnih sredstvih, vodnih močeh, osrednjih napravah za razsvetljavo in proizvajanje obratnih sil. ugodnostih, ki jih nudijo občine lastnikom obrtnih podjetjih, o delavskih močeh in mezdah, skratka o vseh onih razmerah, ki posebno priporočajo zgradbo industrijskih naprav v kakem kraju.
—	Slavnega goslarja Fr. Ondfička jc mestni svet praški ob SOletnici počastil s tem, da mu je podelil meščanstvo. V javni seji jc Ondriček slovesno prisegel kot meščan, župan dr. Gros je pa častital velikemu umetniku.
— Prvega maja so v Pragi počivale tiskarne, zato listi niso izšli. Socialni demokratje so priredili demonstrativen obhod.
—	Velik javni vinski sejem v Krškem.
Kakor navadno, priredi podpisana občina tudi letošnjo spomlad velik spomladanski vinski sejem v Krškem v nedeljo, dne 5. maja ob 10. uri dopoldne na Gregoričevem vrtu v Krškem. Na ta sejem prineso vinogradniki svoja vina nc samo iz krškega in novomeškega okraja, marveč tudi iz Spodnje Štajerske. Zato ie osigurano, da bode veliko dobrega vina na prodaj. — Ker do jeseni nc bo nikakega sejma več in ker bo po tem sejmu preostalo vino na ceni znatno poskočilo, sc poživljajo vsi kupci iz cele Kranjske in Štajerske. kakor tudi oni kranjski vinogradniki, ki so svoje vino žc prodali, da prideio v kolikor možno obilnem številu na ta sejem, ker pri tem si lahko nekaterniki že za prihodnji vinski pridelek osiguraio pridelovatelje, oziroma kupce. Priporočamo našim vinogradnikom. kakor tudi gostilničarjem in vinskim trgovcem, da se odzovejo v mnogobroinem številu, ker bo obenem strokovni razgovor
0	sredstvih za razpečavanje našega vinskega pridelka v tujino ter o novih vinskih postavah, s katerimi se morajo vinogradniki in vinski trgovci temeljito seznaniti. Omeniti ie še. da gre sedaj od 1. mala naprej zjutrajšnji vlak z Zidanega mosta proti Zagrebu ob 8. uri 55 min. ter dospe v Krško ob 10. uri 11 min. Iz Krškega pa gre popoldanski vlak ob 3. uri 10 min ter ima v Zidanem mostu takoj zvezo 7. brzovlakom, ki pride ob 5. uri 55 min. v Ljubljano. Tako lahko Liubliančanje, Gorenjci in Notranici vse v enem dnevu opravijo, ne da bi jim bilo treba kie prenočiti, odnosno predolgo čakati na Zidanem mostu, ker s prvim majem sc ie vpeljal nov poštni vlak, ki odide ob 7. uri 15 min. iz Ljubljane ter ima takoj zvezo z devetim vlakom proti Zagrebu. — V slučaju deževnega vremena sc sejem vrši naslednji četrtek dne 9. t. m. Občina Krško.
Parobrodni promet med Trstom iu Benetkami. »Avstrijski Lloyd« objavlja, da uvede za čas »Mednarodne umetniške razstave v Benetkah« vsakdanjo zvezo med
1	rstom in Benetkami. Vsako nedeljo sc odpelje parnik v Benetke ob S. zjutraj, ostale dni pa ob 12. ponoči. Iz Benetk se povrne parnik vsak dan opolnoči, razven ob sobotah, ko sc povrne ob 7. zvečer. Nova služba sc otvori dne 5. majnika in traja dnevna zveza do meseca oktobra. Dne 27. aprila so slovesno otvorili umetniško razstavo v Benetkah. Italijanskega kralja je zastopal grof Turinski.
—	Okrajna bolniška blagajna v Kranju prav ljubeznivo ravna s svojimi zavarovanci. To ljubeznivost in skrb je čutil tudi Jošt Tre-bar iz Stražišča. Bil jc kot delavec pri L. Ma-dajcu v Stražišču 18 let član okrajne bolniške blagajne v Kranju. Pred Novim letom je zbolel in dobival boleznino 6 tednov — v sedmem tednu pa se mu je ustavila podpora, češ, da od 31. jan. t. I. ni več član bolniške blagajne. da ga je gospodar izbrisal. Delavec sc proti takemu postopanju okra ne bolniške blagajne, katere načelnik ie R. Kokalj, pritožil na razsodišče. To pa je potrdilo sklep načchii-štva, da se bolnemu delavcu ustavi nadaljna
podpora, in odbilo priziv Jošta Trcbar s pripombo, da proti temu sklepu ni priziva. Tako sta pokazala svojo ljubezen in skrb do bolnega in starega delavca liberalni načelnik bolniške blagajne R. Kokalj in prijatelj delavcev, socialni demokrat I. Lampret, tiskar v Kranju, kot načelnik razsodišča. Oba sta v svoji pregoreči ljubezni do delavcev pozabila na postavna določila, da med bolezni o delavec ne preneha biti član bolniške blagaine in da mu tudi v slučaju, čc ga gospodar odglasi, bolniška blagajna nc more odtegniti podpore, katero mu je dolžna plačevati vso postavno določeno dobo. Prazen je izgovor, da se mu odreka podpora, češ, da ui več član bolniške blagajne. Mož, ki je bil dclavec pri istej hiši skoro 50 let in ki jc 18 let plačeval redno svoje doneske v bolniško blagajno, je moral na smrtni posteh skušati, kakšno srcc imajo nekateri ljud e do revnega delavca. Rešila je smrt starčka pri 80. letih zemeljskih težav,
predno je dočakal, da se reši njegova pritožba zoper nepostavno postopanje okrajne bolniške blagajne v Kranju. Jasno, da žena tudi ni mogla dobiti pogrebnine za svojim možem. Omeniti pa je še, da ic umrli delavec pri zadnji volitvi v bolniško blagajno moral voliti sedanje načelstvo, Iu je na tak način pokazalo svo o hvaležnost.
Odgovorni urednik »Hrvatskega Prava« g. Zoček jc bil pri sodni razpravi oproščen. Tožbo je naperil proti njemu odvetnik dr. Gaj. Sodni dvor je bil mnenja, da besede »magjaron« iu »arcimagjaron« nikakor niso žaljive.
—	»Preveč gimnazij.« V razgovoru z dekanom vyšehradskega kapitola dr. Breria-iiom je cesar pohvalil šolstvo sploh in zlasti meščanske šole, ter pristavil: »Preveč imamo gimnazij«.
—	Tretji občni zbor odvetniških in notarskih uradnikov L skupine v Trstu se je vršil v ponedeljek, dne 29. aprila 1907. Temu zborovanju je prisostvoval tudi predsednik osrednjega odbora v Celju g. Ivan Bovha. Sklicatelj g. Štefan Kamenšek jc pozdravil navzočih 22 uradnikov in predlagal predsednikom starosto g. Pesso ter zapisnikarjem g. Trtnika iz Trsta. Nato dobi g. dr. Mandič besedo ter priporoča društvo v tem oziru, da sc tudi mi liki drugi sloji organiziramo, da bomo dosegli v človeški družbi vgled in da sc v prihodnje ne bo smatral ta stan kot nekak »refugium peceatorum«. Nadalje nam je poročal in obrazložil nekatere točke našega strokovnega lista »Slovenska pisarna«, v katerem je neki goriški tovariš nasvetoval zboljšanje oziroma ureditev plač in uradnih ur. Nato nam je g. Bovha poročal
0	sedanjem delovanju in je moral pripoznati, da tržaški kolegi do sedaj sploh niso imeli pravega pojma o tej skupini in da je njih skupina obstajala le na papirju, in da tudi odbor ni obstojal. Zato nas je navduševal, da si volimo odbor, ki bo tudi resnično deloval. Bili so pri tajni volitvi izvoljeni predsednikom g. I. Pesso, pisarno ravnatelj; tajnikom g. Štef. Kamenšek; blagajnikom g. I. Velušček in odbornikom g. I. Trtnik. Potem sc jc vršila debata o nastopu pri shodu v Ljubljani, dne 19. maia in kako se bo nastopalo glede jugoslovanske zveze notarskih in odvetniških uradnikov ter ali pristopimo k nemški zvezi, ali se držimo na direktivo naših čeških tovarišev. Bila so različna mnenja in konečni sklep o tem vprašanju sc bo vršil šc lc pri izvanrednem občnem zboru v soboto, dne 4. majnika. Tovariši vdeležite se ga polnoštevilno, kajti na zborovanju bomo še le sklenili. kako bo obstojala ta skupina, kako bomo prispevali in kakšna so pravzaprav pravila za društvo v Trstu.
Poplave na Dolenjskem, lz Novega mesta smo dobili naslednje poročilo: Izpod Luknje izvirajoči potok Prečina je v zadnjem času tako narasel, da je bila vsa okolica od Prečine pa do izliva v Krko pri Zalogu kakor jezero. Cesta v Luknjo je bila tako visoko poplavljena, da se še danes ne pozna njen tir. Ponekodi, zlasti pri Zalogu, je izstopila tudi Krka daleč na travnike. Potok Težka Voda je bil to pot bolj pohleven in je le malokje izstopil. Struga njegova pri izlivu v Krko pa je bila do vrha polna. Vrh pečin nad iukenjskim gradom je bil užitkapoln pogled na nižave, lesketajoče se v velikem povodnjiskem jezeru. Vendar voda danes, t. j. torek, rapidno pada, kar pa je slabo znamenje; najbrže dobimo kmalu prirastek.
LjubljansKe norice.
Ljubljanske volivne.
I j Konservativci, pomagajte! Včerajšnji »Narod« milo prosi vse »konservativne mirne elemente«, naj glasujejo za Hribarja. Vsi »stari Kranjci« in »ljubljanski patriotje« sc nujno prosijo, da izvlečejo Hribarja iz blata.
1	a ljubezen do »konservativnih elementov« jc res ginljiva. Nikogar ui liberalna stranka tako zasramovala, kakor ravno stare konservativce. in zdai jih pa poživlja, naj glasujejo za liberalce. Saj ravno libcralci niso pustili nikogar pri miru in so napolnili vse naše javno ozračje s terorizmom iu divjostjo. Liberalci so krivi, da mirnih konservativcev več ni, ampak da je vse strankarsko vznemirjeno in da se boj prej nc poleže, dokler nc bo liberalna klika na celi črti poražena in potisnjena iz javnosti. Smejati se mora človek, če bere v »Narodu«: »In sedaj naj pomislijo ti častiti prijatelji in someščani: Koliko več bo še župan Hribar lahko dosegel za Ljubljano, ako bo sedel v državnem zboru ter imel priliko sleherni dau občevati z različnimi ministri, referenti ntd. Njegova zmaga njora biti sijajna — siccr bodo po pravici glave zmajevali nad našo pametjo merodajni gospodje na cesarskem Dunaju.« Po otročji naivnosti tega apela na stare konservativce bi sodili, da ga je pisal ljubljanski cekin sani. A »merodajni gospodje na Dunaju« kaj ravnodušno opazujejo Hribarjeve težave, če se zanje sploh kaj zmenijo, in čc bi v slučaju Hribarjeve izvolitve sploh kaj rekli, bi zmajevali z glavo samo nad naivnostjo Ljubljančanov, da istega moža izvolijo za župana in za državnega poslanca, ko ie vendar jasno, da obeh služb hkrati ne more izvrševati. »Stari konservativci« pač nc bodo liberalcem mnogo pomagali !
Ij Hribarjeva elektrika. Piše se nam: Slavno uredništvo! Z vašo kritiko o nečuveni draginji mestne elektrike ste nam premnogim najemnikom jako ustregli. Ze cene za uporabo toka so neznosne; naravnost nesramno drago pa jc vsako najmanjše instalacijsko delo. Nc samo to, da ic mnogokrat za kako par minut trajajočo neznatno popravo takoj treba plačati krono, zaračuni se stvari v
vrednosti par helerjev več kot židovsko visoko. Žlica mavca, konec lesa itd. dobi naravnost cekinsko vrednost. Če bi imel vsak izmed nas županske dohodke po 60.000 letnih kron, magari, naj nam potegnejo malo kože s telesa. Tako pa te drage in poleg tega še slabe električne razsvetljave s svojimi skromnimi zaslužki ne moremo zmagovati. Zato pa mi davkoplačevalci menda tudi nismo, da bomo Hribarjeve ponesrečene špekulacije z neprimerno visokimi cenami vlekli iz blata. Vpeljava elektrike bi bila gotovo zasluga našega župana, čc bi razsvetljava ne bila tako škandalozno slaba iu draga. Tako pa. nam naša omejenost ne pripušča videti ondi zaslug, kjer jih ni. Po našem mnenju so Hribarjevi eksperimenti z elektriko samo nam v škodo. To je razvidno tudi iz tega, da namerava magistrat sedaj vpeljati zopet plin; mi davkoplačevalci pa lepo plačujmo za Hribarjeve nepremišljenosti. Ako jo je mož zavozil, naj plača sam, ali pa naj obrne tiste tisočake, ki jih vlečejo njegovi protežeji na rotovžu v letnih plačah preveč, v pokritje stroškov elektrarne, iu cene bodo takoj padle. Tako županova-nje iu gospodarstvo pa, kakor vlada sedaj, ui nikak napredek, ampak čisto navadna »štim-parija« in otročje nazadovanje.
I i Kako vzdržati disciplino volivcev nu dan volitev? Piše se nam: Ali ve morda uredništvo »Slovenca« v tej stvari za kakšno pripravno sredstvo. V nekem ljubljanskem lokalu sta se nedavno pogovarjala dva gospoda, ki se iako živo zanimata za ljubljanske volitve: »Samo tega ne vem, kako vzdržati na dan volitev disciplino volivcev, ako jim ni dovoljeno plačati za pijačo?« reče prvi. — »Brez pijače je gotovo nemogoče«, odgovori drugi, »ampak na kakšen način si bo že mogoče pomagati. Saj lahko na primer krčmar pogosti volivce, kot svoje privatne goste. On lahko reče: Danes so vsi volivci moji privatni gostje in nikdo mi ne more prepovedati zastonj jih napojiti, ako hočem.« Ako ve uredništvo »Slovenca« za kak boljši nasvet, naj ga pove. Saj je krščansko delo usmiljenja »nevedne podučiti,« tudi ako so ti nevedneži politični nasprotniki. — Odgovor uredništva: »Mi bomo proti liberalcem in tistim, ki bodo zanje plačevali pijačo najstrožje postopali na podlagi zakona za volivno svobodo!
lj Liberalci v Vodmatu popolnoma pogoreli. Za včeraj zvečer je sklical načelnik liberalnega lokalnega odbora v Vodmatu Dragotin Hribar shod k Flegarju. Izdali so okoli 200 vabil. A smola, liberalcev v Vodmatu ni. Ob 8. uri bi se imel vršiti shod, a šele ob pol 9. uri je prišel Dragotin Hribar in magistratni uradnik Verovšek in takrat je bilo v sobi z našimi vred šest ljudi; trije naši in trije liberalci . Ob tri četrt na 9. uro jc prišel tajnik Mlakar (grof Sardelca). S tem so bili vodma-ški liberalci polnoštevilno. A glej šmenta! Prišlo je pa 16 somišljenikov S. L. S. in en socialist. Liberalcev je bilo pa samo sedem! Ker se shod le ni pričel, igral je slepi Hein-rich na citre. Tu mu pa zakliče nekdo izmed naših: Zaigrajte »Moj Avguštin«, ln igral je. Liberalci so bili poparjeni in plačali drug za drugim ter odšli. Odkrito govorimo, ako rečemo: Vodmat preveč trpi pod liberalnim go-spodstvom, zato je odločno proti magistratni kliki. Ti pa, kandidat Ivan iz Trzina, Vodmat ui zate, niti ne ti za Vodmat, zato se pa nikar ne sili, da se preveč ne blamiraš.
lj Iz Trnovega nam piše trnovski posestnik : Kar je splošno znano, trnovski posestniki prav nič nc maramo za župana. To posebno dobro vedo županovi agitatorji, ki se nc upajo priti k posestniku, da bi ga pregovorili, da bi župana volil. Saj jc rekel liberalni agitator, da so Trnovci jako trdoglavi in da je najbolje, ako sc pri miru puste. Gospod »Program« imajo v nedeljo shod pri Steinerju. Zato pa zdaj tako obljubujcjo, da bodo dali napraviti kanal v Korunovih ulicah. To sc vc, da so tc obljube prazne. Ko je pred leti opomnil trnovski posestnik župana, da naj se malo pobriga za to, se šc menil ni. Povem vam, da jc resnica in se pridete lahko sami prepričat, da stoji v Korunovih ulicah voda ob deževju v kleteh kar do dve pedi visoko. Resnica jc, da so ulice v Trnovem v najslabšem stanju, da jc polno blata na njih. - Liberalna agitatorja v Trnovem sta Trstenjak in Sitsch, učitelj ua mestni dekliški šoli. Prv^ jo je že dobil pod nos.
lj Hribarjev /.istem in sinekure. Izmed izobilja liberalnih sinekuristov izbrali smo jih v poduk »Slov. Naroda« samo nekaj, in si jih bomo pogledali nekoliko bližje. Dr. Karol vitez Bleivveis-Trsteniški zavzema 28 sinekur in častnih mest. Mož jc star 73 let, je šc iz časov, ko ni bilo medicinae universae doktorjev, manjka mu torej glede izpitov dve tretjini takih predmetov, kateri sc sedaj zahteva od najnavadnejšega zdravnika. Mož nima nobene klinične izobrazbe, niti mcdicinič-ne, niti psihiatrične, o novejših medicinskih pridobitvah se mu niti nc sanja — in vendar je vodja deželnih dobrodelnih zavodov, primatu medicinskega oddelka, opazovalnega oddelka, hiralnice, blaznicc itd. itd., za kar si služi na škodo bolnikov kranjske dežele vsako leto ogromne tisočake. Mož jc pa tudi vodja živinske bolnišnice, za kar nima najmanjše kvalifikacije, kot edino to, da je sin svojega očeta. Tudi v tej službi vleče plačo. — Njegov sin dr. Demeter Bleivveis vitez Trsteniški nameraval se jc izvežbati kot internist. (Ena-do dveletna klinična praksa nikakor ne zadostuje. ker imajo povsod drugod moderni medicinski primariji po štiri, osem do dvanajst let klinične prakse!!) Kot »špecijalist« pa je on naenkrat čutil potrebo delati fizikat, magistrat pa za izpraznjeno mesto mestnega zdravnika naenkrat zahtevati fizikat. Dobro plačano službo je seveda dobil »špecija-