46. Mita. U Ljubljani, v ponedeljek, 26. februarja 1906. XXXIX. leto. I Usaaja vsak om uvečer, iz u uši nedelje in prasnike, ter vetja po pošti prejtauo za avstro-ogrsks .<> h. Za Ljubljano 8 pošiljanjem na dom ta v*» lety ^4 K, sa :»«t letu J'i K. sa četrt letu H K, za en mesec 2 Iv Kdoi- hodi sam ponj, phiča za vae leto . i K, za pol l*ta ll K, za eefrt lati K f»0 b, za eu mtaee 1 K W h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znafta poštnina. Na naročbe t??ez istodobne vpošttjatve naročnine st- ne ozira. - Za oznanila se piafaue od r»et<*ro8topne petit-vrete po 12 h, oe «*e oznanilo tiska enkrat, po 10 h, e«« se dvakrat in po ; h, <"«* ur. ti-ka trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvol« iMiaillL — ?okop*«i s«* tir- vračajo. Uredništvo in upravništvo Je v Knnflovih ulicah St S, in bice/ uredništvo v 1. v.adstr., uprav.iištvo pa v pritličju. — UpravniStv« naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvart. Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št. 85. Gautscheva volilna reforma z ozirom na Slovence. n. Kako krivično je vlada postopala napram Slovencem, kaže najjasnejše razdelitev volilnih okrajev na Štajerskem in Koroškem. Y tem ozirn govore najjasneje in najglasneje statistični podatki. Po statističnih podatkih, ki jih ie navedla vlada v prilogi k svojemu zakonskemu nacrtu o volilni reformi, je na Štajerskem v celem 348.994 moških oseb, ki so prekoračili 24. leto in bi torej imeli, izvzemši one, ki bi pri razpisanih volitvah še ne bivali stalno eno leto v kakšni štajerski ob-Oini. volilno pravico. Od teh odpade na Nemce 241.443, na Slovence pa 106.961 oseb. Slovenci tvorijo potemtakem na Štajerskem eno tretjino vseh volilcev in bi morah dobiti, ako bi bila volilna reforma res zasnovana na podlagi pravičnosti in bi se naslanjala na splošno in enako volilno pravico, od 28 mandatov 9, Nemci pa 18 4- 1. torej 1 mandat več, kakor jim gre, kar je pač več nego zadostna odškodnina za to, da Slovenci po vladnih navedbah za približno 12.000 duš ne dosegajo faktične tretjine vseh volilcev na Štajerskem in da je njih davčna sila baje nekoliko manjša, kakor ona njihovih nemških sodeželanov. Po pravici bi torej morali štajerski Slovenci dobiti 9 mandatov in bi slovenski poslanci, ki so se z vlado pogajali v zadevi volilne reforme, tudi morali zahtevati od vlade, da da Slovencem gori navedeno število mandatov. Ako bi bili to storili, bi vlada pač določila za slovenski Štajer vsaj 8 poslancev. Ker so pa bili oni slovenski poslanci, ki so razpravljali z vlado v zadevi volilne reforme, tako „skromni", da so zahtevali za Štajerske Slovence samo 7 mandatov, jim je vlada, kakor je pač navada pri barantanju, odŠkrnila od zahtevanih 7 mandatov enega in tako se je zgodilo, da hoče vlada v svojem zakonskem načrtu volilne reforme ogoljufati Slovence kar za tri mandate. To bi se pač ne moglo prigoditi, ako bi bila slovenska delegacija na svojem mestu in ako bi bila z zadostno energijo in odločnostjo zastopala vseslovenske, ne pa samo svoje strankarsko-politične interese Kolikor je nam znano, so se štajerski slovenski poslanci pač trudili, da bi Slovencem izvojevali čim največ mandatov, toda njih trud je bil brez-vspešen, ker niso našli potrebne opore pri svojih tovariših v „ Slovanski zvezi1" pri klerikalnih kranjskih poslancih, ki so z vlado barantali na svojo roko in s tem dosegli, da so določbe volilne reforme za Kranjsko izpadle v strankarskem oziru zanje ugodno, a to za izdajalsko ceno. da so ua Štajerskem in Koroškem kar štiri mandate žrtvovali vladi in Nemcem. To je dejstvo, ki se ne da ovreči! V podkrepljenje tega navajamo še fakt, da je slovenski štajerski poslanec, kateremu so se poverile volilne zadeve, zaupnikom stvar, tikaj očo se volilue reforme, naslikal tako, da se je iz vsega lahko spoznalo, da slovenski štajerski poslanci sami pripisujejo dr ju. Sustersicu. ozroma „S1 o v anski z veziu krivdo glede prikrajšanja zlasti štajerskih Slovencev pri razdelitvi mandatov. Te krivde dotični poslanci sicer ne vidijo v izrecnih paktih z vlado, smatrajo jo pa kot obstoječo v sled mlačnega stališča kranjskih klerikalnih poslancev glede splošno-sti vladnega reformnega načrta, oziroma ker so vladi dali razumeti, da se ji vkljub krivicam, ki jih hoče vlada zadati s svojo volilno reformo štajerskim in koroškim Slovencem, ni bati resnega odpora s strani Slovencev. Takisto je neki štajerski politik, ki je v jiajtesnejši zvezi z državnimi poslanci, javno povedal, še predno je bil vladni načrt volilne reforme objavljen, da bodo štajerski Slovenci prikrajšani in sicer .deloma po krivdi SusteršiČevega kluba. Iz drugega vira pa vemo, da je neki štajerski poslanec izrazil prepričanje, da bodo Štajerski slovenski poslanci nemara primorani zaradi stališča kranjskih klelikalnih poslancev v zadevi volilne reforme izstopiti iz Šnsteršičevega kluba. Vse to je jasno potrjeno z znanim glasovanjem v državnem zboru pri predlogi glede novincev, pri kateri priliki je praška „Poli ti k-, ki je gotovo dobro informirana, označila kot značilno, da so kranjski klerikalni poslanci glasovali za nadaljevanje seje, torej za vlado, štajerski slovenski poslanci pa za sklep seje to je proti vladi, iz Česar je po mnenju „Pohtikeu razvidno stališče slovenskih poslancev glede volilne reforme. Opozarjamo pri tej priliki na uvodni članek „Slovenca* glede koroških Slovencev, iz katerega je razvidno, da klerikalno glasilo naravnost opravičuje vlado, Češ, da je prebivalstvo na Koroškem glede narodnosti tako razdeljeno, da je težko ustvariti volilni okraj, v katerem bi prodrl Slovenec. rSlovenec- je slovensko javnost s tem že naprej hotel pripraviti na hiobsko vest glede Koroške. Ali je na mestu, v takem smislu pisati, mesto zastaviti ves vpliv, da se ljudstvo z vso eneržijo solidarno s poslanci postavi v bran krivični volilni geometriji V! V Mariboru in v Celju se je z več stranij zahtevalo, naj se takoj skličejo zaupni možje in naj se zavzame stališče glede volilne reforme, pa odlagalo se je, dokler se vladni predlog ne objavi. Videli bodemo torej, ali se pride vsaj zdaj z barvo na dan. Na takih stvareh smo vsi interesiram in smo opravičeni zahtevati pojasnilo. ako se je stvar enkrat sprožila Fraza, da smo obrekovalci, nas tu ne more motiti! Zadeva glede določitve in razdelitve volilnih okrajev na Štajerskem in Koroškem je vseslovenska zadeva in ves slovenski narod seniora dvigniti proti izdajalcem. Parlamentarne stranke o volilni reformi. Praga, 25. februarja. Češki klub je izdal izjavo, v kateri prote-stuje proti dolžitvi Čeških agrar-c e v, da se je vladna volilna reforma sklenila sporazumno a zastopniki češkega kluba. Češki klub je pač opetovano pozival vlado, naj se izvede strogi princip splošne, enake in direktne volilne pravice in pravična razdelitev mandatov po številu prebivalstva, a vlada se na te zahteve ni ozirala. Dunaj, 25. februarja. Nemška ljudska stranka je razpravljala o volilni reformi ter splošno priznavala potrebo volilne reforme, ki je Nemci nikakor ne smejo odkloniti. Glede volilne geometrije pa se je sklenilo, zahtevati odločno spremembo, ker bi po sedanji razdelitvi dobili Gornjo Avstrijo klerikalci, a tudi Nemčiji bi se vzel nemški značaj. Proti reformi poslovnika pa je splošna nevolja. Trst, 25. februarja. „Piccolo~ izjavlja, da je volilna reforma nezaslišano nasilstvo proti italijanskemu elementu, posebno na Primorskem. Ogrska brez parlamenta. Budapešta, 25. februarja. Novoimenovani kraljevi komisar R u d-nay je nastopil včeraj svojo službo. Vse ceste do mestne hiše je zaprla policija, tudi zbornica in galerija je bila polna policajev. Pred mestno hišo je stala stotnija vojakov. Rud-nay je prečital v zbornici kraljevo lastnoročno pismo, ki pravi, da je mestni municipij prekoračil meje svojega zakonitega delokroga ter sploh ščuva proti zakonom. Vsled tega pravzame posle kraljevi komisar, ki ima n e o m e j n e oblast, da razpusti vse odbore in komisije, odstavlja in nastavlja uradnike itd. Ko je Rudnay zapustil dvorano, je otvoril zopet sejo bivši nadžupan Marku s, ki je rekel, da je imenovanje kraljevega komisarja v nasprotju z ustavo, in da so vse njegove odredbe nezakonite. Vodilni odbor koalicije je sestavljal včeraj manifest na narod. Manifest ostro kritikuje razpust državnega zbora ter dokazuje, da krona noče miru, vsled Česar se ne more doseči sporazum-ljenje. Danes bo na Ogrskem kritični dan prve vrste, ker hoče več opo--zicijskih poslancev vkljub prepovedi, prirediti volilne shode. Iz Galicije je' prišlo 30 stotnij pešcev in primerno število konjenikov. Zagreb, 25. februarja. Vladna stranka je v navzočnosti bana sprejela resolucijo, v kateri se obžaluje, da Hrvatska vsled brezparlamentnega* položaja na Ogrskem po nedolžnem trpi Škodo. Stranka si bo prizadevala, da se kmalu zopet doseže parlamentarni red. Konflikt s Srbijo poravnan? Bel grad, 25. februarja. V včerajšnji ministrski konferenci pod kraljevim predsedstvom se je sestavil odgovor za dunajsko vlado ter se takoj poslal poslaniku dr. V u j i e u na Dunaj. V odgovoru izjavlja srbska vlada, da je pripravljena, dovoliti na srbsko-b olgarski carinski zvezi spremembe, ki jih zahteva Avstrija. Dunaj, 25. februarja. Srbski poslanik dr. Vujič je imel včeraj in danes opetovano posvetovanje v ministrstvu zunanjih zadev. Iz tega sklepajo v diplomatičnih krogih, da se je našel pot za sporazumi j enje med Avstrijo in Srbijo in da se kmalu začno pogajanja glede začasne trgovinske pogodbe. Jutri se najbrže vrši skupna ministrska konferenca, da se sklenejo in odobrijo nadaljni koraki napram Srbiji. V prvi vrsti se mora skleniti začasna trgovinska pogodba, ker poteče s 1. marcem vsako pogodbeno stanje. Sonj a, 25. februarja. Knez Ferdinand se je včeraj štiri ure posve-, toval s svojimi ministri o novem položaju, ki nastane, ako se spremeni srbsko-bolgarska carinska zveza Položaj na Ruskem. Petro grad, 25. februarja Vest o demisiji ministrov Obolenski, LISTEK. 0 MS! žalosti. Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko I^uda. (Dalje.) Tržaški lahkožive! so kmalu začeli pogrešati Lavro. Znanci so poizvedovali po njej, prijateljice so po njej izpraševale. Tudi na stanovanje so prihajali, a nihče ni bil sprejet, čmerna postrežnica je vsakega odpravila in navadno z malo prijaznimi besedami. Tudi pisma so začela prihajati in med drugimi se je oglasil tudi bogati trgovec, čigar ljubimka je bila Lavra že več let in ki ga je vedno le imenovala starca. „Ali si morda našla tisto redko ptico, o kateri se ti je vedno sanjalo," j« pisal stares, „tisto belo vrano, tistega lepega, mladega, veselega, ljubeznivega in bogatega izvoljenca, za katerega si vzplamtela v oni strastni ljubezni, o kateri znajo romanopisci tako ginljivo pripovedovati? Meni, staremu prijatelju, lahko verjameš, če te opominjam: Vsaka stvar na svetu ima svoj konec, najprej pa ljubezen. Kadar se bo tvoja najnovejša ljubezen razpuhtela, se spomni zopet mene ; jaz sem že iz tistih let, ko je mož ljubosumen; če prideš zopet k meni, te bom tako sprejel, kakor da bi se ne bilo ničesar zgodilo med nama. Sicer sem pa zdaj na borzi napravil jako lepo kupčijo in bi rad en del svojega dobička žrtvoval za tvoje poljube, katerih slast mi ne gre iz spomina. Ne bodi torej nespametna in pridi.u . . . Ravnodušno je Lavra sežgala to pismo. To je bila velika žrtev, kajti od denarja, ki ga je Lavra dobila za zastavljene dragocenosti, je bilo v škatlji le še nekaj drobiža. Stanarina je bila visoka in ko je bila plačana, ni Lavra mislila, kako bo izhajala do konca meseca. Prositi pri ljudeh na upanje, ni hotela, boječ se, da se ji ne dovoli kredita. Bila je pa tudi ponosna, da so o njej ljudje govorili: . . lahkoživka je, ali pošteno pla-čuja; pri njej ni še nihče krajcarja izgubil." „Pojdi doli in pokliči Žida," je ukazala Lavra svoji postrežkinji. Ta je samo skomizgnila z rameni in je šla. Spoznala je že bila, da Lavre ne pregovori in zato ni izgubljala besedi. Žid je kmalu prišel. Lavra je poiskala zastavne listke svojih dragocenosti. Pregledala je natančno vsak listek. Kolikor listkov — toliko spominov na pretekle čase. In zdaj je hotela tudi te listke prodati, da dobi še nekaj denarja. V novo življenje ni hotela ničesar več vzeti tega, kar bi jo spominjalo na preteklost. Lahko bi si bila na te zastavne listke nekaj denarja izposodila, ali odloČila se je, da naredi konec vsemu. To je bila zanjo nova žrtev storjena Marku. Storila je to žrtev drage volje ali nekoliko je vendarle izdihnila, ko je izročila Židu te listke. „Koliko mi plačate za te listke Vu „Dvajset goldinarjev — a samo Vam, ker sva dobra znanca." Žid je bil pripravljen na dolgo pogajanje in je zato le malo ponudil, ali Lavra ni rekla drugega, kakor: „Dobro - naj velja." „Z Vami, gospodična, je res prijetno kupČevati; nič nepotrebnih besedi, nič izgubljenega Časa," je zado- voljen z narejeno kupčijo rekel Žid v tem ko je odšteval denar, toda Lavra ni bila pri volji se z njim pomenkovati in ga je hitro odslovila. „Tu je dvajset goldinarjev," je rekla postrežnici. „S tem morave izhajati do konca meseca. Če odtegnete svojo plačo za ta mesec, ostane goldinar za vsak dan. Glejte, da bodete izhajali." Postrežnica je vzela denar in je hotela zopet obsuti Lavro s svojimi očitki, a videč, kako težko da mora Lavri biti pri srcu, je pohitela v kuhinjo in tam dala duška svoji nevolji s tem, da je razmetavala posodje in jezno mrmrala, da je Lavra blazna. Marko pa brezsrčen sebiČnež. Gospod Fran Sever, lastnik hiše žalosti, je bil ogorčen. Sedel je za pisalno mizo in z ostrim glasom dopovedoval svojemu slugi Felicu, da je ne samo nepravilno, marveč tudi nečastno, ako Človek ne plača točno svoje stanarine. „Samo Diavoletto in Lavra sta plačala stanovanje. Slikar Karlo Za-nella mi je pisal, da mi plača prihod- nji mesec, Henrik Prosen mi sploh ni ničesar pisal, stari Tomaj pa mi je sporočil, da postane tekom nekaterih tednov milijonar, naj torej do takrat počakam. Kako pa naj jaz živim in plačujem davke, Če mi ostajajo ljudje stanarino dolžni. Posebno s tem Tomaj em je križ. Že enkrat sem se ga usmilil. Zdaj ne morem več. Slikar bo že plačal zaračunim mu deset odstotkov zamudnih obresti; tudi Prosen bo plačal, ali od Tomaj a ne bom nikdar videl denarja." „To je res," je pritrdil Felice. „Pojdi, Felice, k Tomajevim in jim reci, da morajo v osmih dneh plačati stanovanje, sicer jim zarubim pohištvo in jih vržem na ulico." Sporočilo hišnega gospodarja je pri Tomajevih provzroČilo veliko razburjenost. Gospa je glasno zajokala, Ada je sklonila glavo nad svoje šivanje, da prikrije solze, ki so ji ro-sile oči, stari Tomaj pa je ogorčen z mogočnimi koraki dirjal po sobi gor in dol in se togotO, da se ga nadleguje s takimi sitnostmi, ko je vendar gotovo, da postane v kratkem milijonar. Ta dan se je prvič zgodilo, da Ne me zaje v in Tolstoj se zanika. PaČ pa odstopi vojni minister R 6-diger. ker mu je veliki knez Niko laj posegal v njegov delokrog. Naslednik mu bo načelnik generalnega štaba Palizin. X o s k v a, 25. februarja. U s t a-voverna stranka je imela velik shod ter sprejela resolucijo, v kateri se zahteva, naj se državna duma čimpreje skliče, naj se odpravijo vsi policijski izjemni zakoni in naj se prepove vojakom justifieiranje brez sodiŠČa. Vstaja v Livlandiji in K u r l a n d i j i se še nadaljuje. V Aahogu in Drevlingsbuschu pri Rigi so revolucionarji napadli občinske hiše ter jih izropali. Dosedaj so v Livlandiji postrelili in pobesili 400 revolucionarjev, a vojaštvo je požgalo 100 kmetskih hiš, v katerih so se skrivali revolucionarji. Petrograd, 25. februarja. Za novi tok na Finskem je značilno, da je imenovan za pomožnega ministra na Finskem general Bjornberg, ki ki je bil vedno najodličnejši bojevnik za ustavne pravice Fincev ter ga je gubernator Rob rikov svoječasno zaradi tega odstavil. Splošna volilna pravioa na Norveškem, London. 25. februarja. Norveška zbornica je sprejela zakonski načrt, s katerim se uvede splošna volilna pravica. Volilno pravico ima vsak neomadeževan moški, ki je dopolnil 24. leto. Razdelitev volilnih okrajev določi vsakih devet let kralj. Kralj Edva d na potovanju. London, 25. februarja. Najboljši dokaz, da je bila bolezen kralja Edvarda le izmišljena v ta namen, da se mu ni bilo treba sestati z neljubim mu cesarjem Viljemom, je zopet to, da ;e kralj Edvard odpravlja na daljše potovanje. Iz Londona odpotuje že ta teden: v Parizu ostane ves dan ter se bo razgovarjal s predsednikom Fallie resom in ministrskim predsednikom Rouvierom. Iz Pariza se odpelje v Lizbono. Dopisi. Iz Logatca« Pri nas menda še ni bilo tako živahnega predpusta kakor je ravno letošnji. Vrsto zabavnih prireditev je otvorilo tukajšnje tamburaško društvo „Sloga" z animiranim Silvestrovim večerom. Skoro za tem so priredile vrle naše rodo-ljubinje dobrodelno veselico v prid podporni zalogi za slovenske visoko-šolce v Gradcu. Kakor čujemo, mislijo dične naše gospice zopet v kratkem prirediti zabaven večer v isti namen. Naj bi jih posnemale rodoljubinje in rodoljubi tudi po drugih slovenskih krajih ter tako pomogle bednemu stanju revnega slovenskega dijaka v tujini! 4. t. m. je imela dol. logaška požarna bramba svojo veselico v prostorih načelnika g. Smoleta, 18. pa gor. logaška požarna bramba v gostilni g. Riharja. Obe veselici sta se dobro obnesli in je tudi gmoten je Ada brezobzirno razodela svojemu očetu, kar misli o njegovih izumih. „Ti si brezsrčen, oče, in brezvesten, " mu je rekla. „Tvoji izumi so blazni. Nikdar ne dobiš zanje niti krajcarja. Predložil si svoj najnovejši izum „Lloydu". Jaz sem bila tam vprašat in rekli so mi, da spadaš v blaznico. Brezsrčen si in brezvesten, ko tratiš Čas s temi izumi in lenuhariš doma, namesto da bi poiskal kaj zaslužka." Stari Tomaj je bil ves potrt, ali ta potrtost je trajala samo nekaj tre-notkov. Nič ni pomislil, da je Ada že več kot leto dni živila s svojim delom očeta in mater; očital ji je nehvalež-nost in nepokornost. „Trudil sem se, da kaj izumim, da preskrbim tebi sijajno bodočnost. Dokler bom jaz živ, Vama ne bo treba trpeti pomanjkanja," je dostavil patetično. „Še zdaj grem poiskat kako službo, ker ne trpim, da bi mi nehvaležna hčer očitala, da lenuharim." Toda iskal je zaman, ta dan in tudi naslednje dni. Potem je postal zopet apatičen in je ves dan posedal doma. Ada je obupovala. Naposled je še sama vrgla vse delo iz rok in čakala, kaj da bo. (Dalje prih.) uspeh povoljen. Preteklo sredo se je vršila v prostorih g. Riharja domača veselica, katero je priredilo „Rihar-jevo omizje". Na tej vrlo uspeli veselici se je prvikrat plesal Češki narodni ples „Beseda". — Vse zabavne prireditve je pa nadkrilil plesni ven-Ček logaških samcev, katerim moramo k temu večeru le čestitati. Odbor se je v resnici potrudil, da se je veselica kar najlepše obnesla. V lepo z zelenjem okrašenem salonu in stranskih prostorih hotela „Kramar" videl si ta večer le srčno in neprisiljeno zabavo, vesele in zadovoljne obraze. In kaj bi tudi ne! Mlado in staro se je sukalo v poskočni polki in ma-zurki ali v lahnem valčku po parketnih tleh, ki so bila ta večer tako gladka, da bi marsikdo v veselem plesu kmalu izgubil ravnotežje na njih. Tn če si gledal te diČne plesalke v dražestnih plesnih oblekah, ki so kar tekmovale med seboj, zdelo se ti je, da si na najlepši mestni veselici in ne na deželi. Ob zvokih vojaške godbe, ki je ves čas neumorno svirala, je trajalo to veselo, razkošno vrvenje do ranega jutra. Da je bila veselica vkljub temu, da se je vršila v nedeljo, nad vse dobro obiskana, priča to, da je plesalo prvo četvorko 3ti, drugo celo 44 parov in da je prehitro zmanjkalo šopkov, dasi jih je bilo sprva 250 na razpolago. Pohiteli so na veselico v jako lepem številu v prvi vrsti zavedni Postojnčani. vrh Vrhničani in Rakovčani, a tudi iz Rovt, Planine, Begunj, Ljubljane in celo iz Trsta so dospeli dragi gostje: najlepši dokaz, kako so se priljubile v zadnjem času plesna prireditve logaških samcev. Logaški samci nameravajo prirediti drugo leto I. mednarodno maskarado, na katero gotovo pohitijo vsi oni, ki se spominjajo veselih in zabavnih ur na lanskem in letošnjem plesnem venčku v Logatcu. V torek priredi gospa Mazijeva domačo veselico v svojih prostorih, kamor pridejo vsi oni, ki se mislijo doma posloviti od veselega „Pusta". Na svidenje! — le 395! Kako pridejo drugi poštarji do tega. da se morajo zadovoljiti z letnim poboljškom s po 50 oziroma 100 Kalinadanl4v ozir. 28 v, dočim nekateri ne dobe celo prav nit" ! Tretja krivična novost je podaljšanje regulacijske perijode od 3 na 5 let Marsikateri poštar, ki je leta 1904. stal tik pred pomaknjenjem ah bi vsaj 1907. to dosegel, mora zdaj Čakati do 1909. To je težek udarec za poštarski stan, od katerega se zahteva točno izvrševanje njegovih dolžnosti. Milijone donašajo poštarji vsako leto državi, a noče jih uvrstiti v štiri najnižje činovne razrede državnih uradnikov, akoravno ni njihova služba prav nič manj težavna nego teh Vsled tega postopanja morajo biti poštarji splošno ozlovoljeni, ker poštna uprava zahteva od njih le dolžnosti, za kar jim pa ne da primerne plače. Da se kaj doseže, treba se je obrniti na državne poslance, samo na Pogačnika ne, ki se za svoje stanovske tovariše nič ne briga. Nato je bila soglasno sprejeta nastopna resolucija : V poštnem naredbenem listu št. 9. iz leta 1906. označena izboljšanja so mnogo premajhna, kot da bi mogla ublažiti vladajoč žalosten položaj v krogih poštarjev. Funkcij on arj i vseh strokovnih društev se poživljajo, da se izprosi povišanje plače za 20" 0 za moške in ženske poštne uslužbence za toliko Časa, dokler se ne izvrši uvrstitev poštarjev in poštaric v štiri najnižje činovne razrede državnih uradnikov. Vsi zastopniki društev naj neupogljivo delajo na to, da se ta uvrstitev izvrši, ker najbolj prizadeti stanovski tovariši upajo, da si le na ta način osiguraj o svojo eksistenco. Podaljšanje regulacijske perijode razrednih poštnih uradov na 5 let se mora takoj odpraviti, ker so se s to odločbo že itak žalostne poinaknit-vene razmere razrednih poštnih uradov Še bolj poslabšale, to pa popol- noma neutemeljeno in neopravičeno Ako se tem prošnjam znova in* nstreže, se skliče na Dunaj april . meseca splošni shod poštarjev. Sprejet je bil tudi dosta vek, da se pri pogajanjih v ministrstvu privzam« zastopnika poštarjev. Resolucija s*-izroči prezidiju državne zveae in dr žavnega društva, pa tudi poštni di rekciji v Trstu. Na to je bile skln-njeno, da se društveni predsednik udeleži kot odposlanec poštarske konference na Dunaju dne 6. marca Glede združenja vseh poštnih usluy. bencev je bil sprejet predlog, naj 'se dela na to, da se skliče skupno / državnimi poštnimi uradniki shod v Ljubljano. Končno je izrekel g. pred sednik željo, naj bi kazali poštarji p* zgledu Čehov več zanimanja za društvo. Drug drugega bi morali podpirati, potem so mogoči uspehi, ki jih žele doseči. - Družbi sv. Cirila in Metoda V Ljubljani v prid je sklenilo župan stvo v Dekanih v Istri kolekovati svoje uradne listine z našim narod nim kolekom. Obenem nam je vro čilo 50 kron podpore To je drugu srenja, ki nvažuje važnost narodnega koleka za nas. Prva je bila občina Partinje pri Mariboru. Odločili smo se. da vsako naslednico v tem narodnem poslovanju priobčimo njej v ča«t. in narodu v prospeh Zi veh občini Partinje pri Maribora U) Dekani v Istri. — Vodstvo družbe sv. <1irila in Metoda. Za dražbo sv. Ciril« In Metoda v korist otroškega vrtca na Savi pri Jesenicah je darovala 200 K „Katoliška Bukvama v Ljubljani5", ki se kot pokroviteljica prišteje 1 ljubljanski podružnici. Zastopnik po kroviteljnine bo vsakokratni poslovodja bukvarne Za velikodušni dar se iskreno zahvaljuje vodstvo družb* sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Nemčurska omika. Kako* povsod na Kranjskem, hoče tudi nu c. kr. državni železnici v Ljubljani pokazati nemČurski duh Čimdalje večj«. predrznost. — Tu imajo slovensk. uslužbenci in delavci pristnega neni-čurja za priganjača v osebi delavni škega mojstra g. Pauritscha. Mož j« jako hude in vroče krvi, ter raztre*« že leta in leta nad slovenskimi usluz benci in delavci svojo nemčursko omiko, ter obklada te dan za dnevom z besedami: „Verfluchte krainerisclu Hunde, Gsindel itd." — Uslužbenci so potrpežljivo prenašali dosedaj tak>-brutalnosti omenjenega gospoda. Naveličali so se takega postopanja in siti so že omike tega gospoda do vrhu glave, zatorej je že skrajni čas, da bi ravnateljstvo c. ki*, državnih železni« v Beljaku premestilo g Paurit>cha tja med svoje brate, kamor spada in na njegovo mesto postavilo moža, kateri bi bil zmožen tudi slovenskega jezika, vsled česar bi mu bilo mogoče občevati s slovenskimi delavci tukajšnje delavnice! Plesni venćek uradniškega plesnega kluba „Sloga" se je rS v soboto zvečer v mah dvorani ^Narodnoga doma" in bil prav lepo obiskan tako od dražestnih plesalk, kakor tudi od dvorljivih plesalcev. Poleg navadnih plesov se je plesal od g. Sancina na novo izumljeni prvi slovenski slikani ples „Slovenka*, kateremu je g. Pahor priredil godbo po narodnih motivih. Ples obsega 5 figur, in sicer se imenujejo te: „sreČanje-\ „raja-, „snidenje-*, „obisk** ter „slovo** Ples se pleše v krogih s po štirimi pari in se odlikuje po izredni graci-joznosti. Želeti bi bilo, da bi se -ta ples udomačil pri nas, ker naposled ni težak in vendar tako ljubek in -s«-ga lahko priuče naša narodna društva tudi po deželi. Prvo četvorko je plesalo 30 parov pod spretnim vodstvom g. Sancina. Na sporedu je bilo tudi „Kolo" ter ^lanciers*, ki sta oba imela primerno število plesalcev ia plesalk. Pri plenih je svirala „Ljubljanska društvena godba", za telesne potrebe je pa skrbela dobra klet in vzorna kuhinja restavraterja „Narod-nega doma**, kar bi naj naše občinstvo večkrat upoštevalo. Mednarodna maskarada se je napovedovala z veliko reklamo ali sprevod po mestu je bil prav klavrn. Takega korza pač ni bilo treba. Prireditelji se opravičujejo, da jim je bilo v zadnjem trenotku odpovedanih 22 voz in da je mnogo mask izostalo., ker so mislile, da je korzo sploh pn>: povedan, dasi je bilo prepovedano samo streljanje z grada. Na maska-radi v hotelu „Unionu je bilo prav živahno življenje, kakor je pač običajno pri teh ljudskih veselicah, ki W9 prišle zadnji čas v navado Prodanih je bilo blizu 20t>0 vstopnic Društvo »Združenje samostojnih obrtnikov za Kranjsko11 se je ustanovilo v Idriji. Na ustanovnem občnem zboru v nedeljo je bii izvoljen t ledeči odbor : T r e v e n Ignacij, kovaški mojster, predsednik: Tratnik Mijo, mizarski mojster njegov namestnik: S tro ha Leopold, krojač, zapisnikar; Turk Ivan, pek. blagajnik; Ciniburk Fran, knjigovez, knjigovodja, Didič Fran, sedlar. R u pni k Josip, strojar, Bra- I i o a Ivan, Čevljar, M o r a v e c Ma-l^vž, zidarski mojster in Kerševan I Josip, čevljar, odborniki; Šmid Ma-|:ei, sedlar, Š k r a b a Ferdo, urar, odb. l-ainesv ; kontrolna komisija : Lampe jlran, krojač; Homovc Fran in l^ratuž Anton, Čevljar, v razsodišče; ■Scbmeiler Anton, fotograf. K o -l^ej Josip, mizar in Loj k Fran, pek, ■Vsi v Idriji. Društveni namen je po-Lreševati duševne in gmotne razmere Ikojih či.mov, gojiti čut skupnosti I ied strokovnimi tovariši, podpirati Lvoje Člane v bolezni in v slučaju I /»polne onemoglosti in končno pod-I-Vrati vdove in sirote po svojih red-I iih dlanih. Društvo ima tedaj jako I valevreden namen in je želeti, da ■se ga oklenejo obrtniki v največjem I irevilu. i — Foroka. V Idriji se je poro-■ eil notarski kandidat g. Fran T a v z e s I- gdč. Rozalijo Vidmarjevo, na-jčelnieo ženskega telovadnega oddelka I idrijskega „Sokola". Iskreno čestitamo! i — Brošura, ki jo je obljubil J aau idrijski Kristan kot komentar Ivrojim sodnijskim obsodbam, Še ni I zšla in menda tudi ne bo. Potrebna ■pa bi bila. bi vsaj Kristanovi pristaši I .e mogli raznašati vsakovrstnih ne-I -^snio o zadnji prizivni obravnavi. iTrdijo namreč, da je Kristan Še na-llalje rekuriral. da bodo priče Kavči-loeve in Modrijanove še trpele in dr. Itemu nasproti moramo pojasniti, da I je deželno sodišče v Ljubljani raz-|>odbo prvega sodišča, pri katerem je I bil Kristan obsojen na 100 K globe I radi razžaljenja na časti, v polnem I jbsegu potrdilo, in da ni več instance, I pri koji bi mogel ravnatelj Kristan Iriožiti priziv. Že smo se veselih za-. Iiiiniive brošure, v kateri bi ravnatelj I Kristan gotovo ne pozabil omeniti I rajnih fondov, iz katerih se mu pla-leujejo sodnijski troski, in bi rudarju I Antonu Trevnu najbrže ne bodo na I razpolago. Pa smo se zopet prepričali, [daje ravnatelj Kristan velik v bese-I iah a zelo majhen v dejanjih! — Nedolžno veselico je pri-I redilo -Narodno bralno društvo" v lOrehku pri Postojni. Na sporedu je I bilo petje in tombola in je čisti do-I Mček namenjen za nabavo knjig in I - pisov. Vkljub temu je pa kurat I Raj c v Orehku zabavljal proti tej [veseliti Mi bi Bajca spomnili radi ria njegovo življenje pred par leti, ko je bil največji prijatelj natakaric v ne ravno na najvišji stopinji morale se nahajajočih gostilnah. Tudi takrat je bil Bajc nasprotnik nedolžnih veselic: ah je dandanes še iz istega vzroka kot takrat, ne vemo. vendar Se ga sodimo po takratnih njegovih činih. «e nam usiljujejo ne baš prijetni spomini. — Novo sokolsko telovadno društvo« Deželna vlada je potrdila pravila snujočega se sokolskega telovadnega društva v S k o f j i Loki. Pretep. V noči od 18. na 19. t. m. so se sprli fantje, popivajoč na Trati ob škofjeloškem kolodvoru. V pretepu je bil posestnika sin Matevž Kalan iz f.-rodešč težko telesno poškodovan. Štiri pretepače iz Dorfarjev 1 imaj« že v Skofji Loki pod ključem. Ali se bo take vrste junaštvo kedaj omejilo pri naših fantih? — V Predoslih pri Kranju mislijo v kratkem ustanoviti mlekarno. Katoliški pretepač. Dne 20 t. m. se je vršila pred okrajnim sodiščem v Radovljici proti gorjanskemu Sli pianu Rudolfu Capuderju kazenska razprava zavoljo pretepanja šolskih otrok. Kaplan je pretečeni mesec v ponavljalni Šoli 131etni Neži Pretnar iz Sp. Gorij stavil neko vprašanje, na katero mu ni mogla takoj odgovoriti ; tedaj jo je začel pretepavati 2 debelo palico tako, da je bilo dekle po levi rami in po hrbtu vsa črna in več dni za delo nesposobna. Bil je vendar neki gorjanski mož tako pa-aaeten, kajti drugače bi bili vse popačili, da je ovadil vso stvar sodišču. Pri razpravi je tudi sodnik izprevidel, da debele palice ni dobro po hrbtu uržati in zato je obsodil kaplana na 10 K denarne globe, ako pa bi se ne mogla izterjati, pa na 24 ur zapora. — Zamrznjena peČ. Pri novomeškem civilnem sodišču v Čakalnici tako silno kurijo, da je zamrznila peč. Vsaj tako se glase vesti, ki zvene to t pravljice. — Neprekršljive pravice Nemcev so, da nas imenujejo „Win-dische* in ne „Slovenen". Ta modrost je izkuhana v zadnji številki celjskega „Raubrblatl"-a. Naš odgovor na budalosti, ki so jih „Vahtari-Čini* prifrknjenci sklobasali zaradi imenovanja Slovencev v Nemcih — pravzaprav pri nemškutarjih — je oljske duševne reveže spravil popolnoma ia uma. Pred kratkim so trdili, ^a nas ne bodo nikdar več drugače imenovah kot z „Windischeu, zdaj pa pravijo: „Začasno se hočemo zadovoljiti še z obema označbama, dokler si ne iz vojuje polagoma stara označba svojega mesta." Pa so res ponižni ti možakarji, kadar se jih strese občutno za njihova ušesa! S tem gazijo nemškutarji svoje nepre-kršljive pravice, če obljubujejo, da se bodo še nadalje posluževali izraza „Slovenen". Sicer naj se pa le pripravijo, da bo ta njihovo „naČasno" Še precej dolgo in da bodo prej nemšku-tarski razgrajači izginili iz zemeljske površine. — Dajmo zaslužka slovenskim umetnikom. Iz ptujske okolice se nam piše: Na severni strani za veličastnim in starodavnim ptujskim gradom, ki je last konservativnega Češkega grofa Herbersteina, se dviga ob mestni meji tik okrajne ceste, ki vodi iz Ptuja v divni in senčnati Vurberg, impozantno šolsko poslopje ptujske okolice, v katerem je nastanjena pet-razredna deška in 4razredna dekliška ljudska Šola župnije Sv. Petra in Pavla v Ptuju. Na pročelju šolske stavbe, katero krasi lična atika z uro, iz kovinskih Črk narejen ponosen napis: „Narodna šolau, en slovenski napis, besede slovenskoga pedagoga Antona M. Slomška in en nemški napis, besede pesnika Antona grofa Auersperga, ste se bili leta 1899., meseca avgusta, s pomočjo in požrtvovalnostjo ptujskih rodoljubov napravih v „slepih" oknih prvega nadstropja dve dobro pogojeni sliki, predstavljajoči v naravni velikosti sloveča pedagoga in pisatelja, Slovenca Slomška in Slovana Komenskega. Sliki je izvršil slovenski slikar Ivan Gosar, ki je baš takrat prenavljal historično-umetni refektorij v minoritskem samostanu v Ptuju in slikal nove zgrajene kapele sredi slovenskega pokopališča, na daleč vsem PtujČanom dobro znane in kaj priljubljene gostilne Josipa Trefa. Sliki ste jedva štirinajst dni dičili šolsko poslopje, že ste bili v noči od 7. na S. septembra leta 1899 z oljnato barvo pomazani in žal tudi uničeni od neznanih ponočnih zlikovcev. Poškodovani in zlobno uničeni sliki ostali ste do današnjega dne namenoma nepo-pravljeni, češ, naj pričata in kažeta tujcem, ki tod kaj radi hodijo na krasno ležeči ptujski grad. od koder je Čaroben razgled daleč naokrog, na kako nizki stopnji kulture še stojimo v Ptuju in njega okolici. V seji dne 2. februarja 1906 pa je sklenil krajni šolski svet ptujske okolice, na vanda-liČen način poškodovani slili docela odstraniti ter mesto njih napraviti gori imenovani sliki po celo novem za-snutku,N prepustivši izvršitev sklepa in dobavo v ta namen potrebnega denarja podpisanemu šolskemu voditelju. Zadnji je ukrenil že prihodnjo spomlad sliki napraviti dati po kakem članu slovenskega umetniškega društva „Vesna" na Dunaju. Proti morebitni poškodbi ste že sliki vnaprej zavarovani, zavarovalnino je sklenil plačevati krajni šolski svet. Z ozirom na to. da je mesto Ptuj zelo ponemČeno in s svojimi nemškimi napisi in izveski tudi na zunaj kaže tu se slučajno po svojih poslih mudečim tujcem svoje nemško lice in izrecno nemški značaj, zahtevata slovenska čast in narodni ponos, da preskrbimo Slovenci leta 1906, kakor se je to zgodilo 1. 1899., s prostovoljnimi darili na pročelju šolskega poslopja ptujske okolice kolikor mogoče krasni in umetno izvršeni sliki Slomška in Komenskega, ki naj svedoČita tujcem, da biva tod slovenski rod, da se dviga veličastno šolsko poslopje na zemlji slovenski, obenem pa naj sliki pričata, kaj premore in zna slovenska umetnost. Prostovoljne prispevke sprejemata Peter Žirovnik, minoritski kaplan in katehet v Ptuju in Ivan Kaukler, naduČitelj v ptujski okolici, pošta Ptuj. Popolni seznam p. n. darovateljic in darovatelj ev se svoječasno objavi. V vrčku krone shranjevati ni dobro, kakor je skusila natakarica v gostilni pri „Angeljuu v Celju. V sredo ji je namreč 271etna delavka Marija Stiplošek iz Trbovelj pokradla krone iz vrčka, ki je bil na omari v gostilniški sobi. Tatico so prijeli na kolodvoru, ravno ko se je hotela odpeljati proti Zidanemu mostu. Začasno bo ostala nekaj mesecev v celjskih zaporih, ker ima tudi nekaj zlatnine in srebrnine na svojem tatinskem srcu. — Uboj. Tomaž Slapar je Juriju Moraka v Enzlnavesi na Koroškem tako obdelal z nožem, da je ta vsled tega umrl. Slapar je bil obsojen od celovškega porotnega sodišča na 4 leta težke ječe. ■— Bralno in pevsko društvo Maribor" priredi na pustni torek, dne 27. februarja v mali dvorani „Narodnega doma" (II. nadstropje) pustni večer. Akademično tehnično društvo „Triglav" v Gradcu priredi v sredo 28. t. m. v svojih prostorih VI. redni občni zbor z običajnim sporedom. — Novice iz Gorij. Piše se nam: Sedaj bomo kmalu velikonočno spoved imeli. Treba se bo tudi vam malo f>oboljšati, da ne pridete v pekel, v katerem se bodo duhovni in škofje bolj greli in cvrli, kot pa navadno neblagoslovljeno ljudstvo. Tako vas imamo radi, da nas prav zelo skrbi, kaj bo z vašo blagoslovljeno dušo po smrti. Za plačilo in povračilo, da ste nas tako po ceni pripravljah z spraševanjem k velikonočni spovedi, — pobirali ste namreč samo po nekaj kron od vsake osebe, kar je gotovo za celo več minutno spraševanje zares po ceni, — bi se vam mi prav radi zahvalili po svoje. Vzpričo tako malega davka za tako potrebno nepotrebnost, kot je spraševanje, se čutimo tako od hvaležnosti prešinjeni, da bi vam naj raj še povrnili enako dobroto za enako uslugo, da bi vas mi tudi spraševali vendar ne katekizem, pač pa kar je gotovo še večje delo krščanskega usmiljenja, da bi vam malo spraševali vašo — kosmato vest. Ko si boste enkrat vest izprašali, potem pa pojdite k spovedi kar drug k drugemu, da bo vse lepo doma pri hiši ostalo. Tu vam bomo postavili nekaj vprašanj, ki so celo od svetnikov preskušena, na koncu recite; tolikokrat (povejte kolikokrat), zdaj ne bom več .... Če pa kaj kateremu ne ugaja, pa recite drugemu; morda to na te leti, na me nič. Pa nikar se stepsti pri tem! Torej v imenu božjem začnimo: Kolikokrat sem šel h kmetom, jim pridigoval, da premoženje na tem svetu ni nič in da je le oni svet za nas, ter jih na ta način tako preslepil, da sem jim pihnil zadnji sold iz žepa? — Kolikokrat sem ljudi, ki so prinesli krvavo zaslužene solde kot obresti za katoliško posojilnico, tako obdelaval s svetimi besedami, cerkvenimi bratovščinami i. dr., da sem stisnil iz njih še enkrat toliko, kot so pa bili dolžni ? (10% obr.> — Kolikokrat sem bil tako neusmiljen, da sem z mirno vestjo vzel denar za cerkveno ropotijo od revnih ljudi, ko sem dobro vedel, da bo obupana družina zastonj vila roke k nebu: Bog, daj nam vsakdanji kruh. katerega sem jaz, njegov namestnik, ravnokar odnesel? — Kolikokrat sem zase, za škofa, za papeža denar pobiral ter s tem sebi in svojim višjim šaržam zidal široko pot razkoš-nosti v pekel, dasi dobro vem, da bogatin ne more priti v nebesa?..... Koliko razdorov in sovraštva sem za-sejal v družine, med brate in sestre, jaz namestnik tistega, ki je rekel: „Svoj mir vam dam". — S kakšnimi podlimi katoliškimi, a nekrščanskimi sredstvi sem deloval zoper ljudi, ki so mnenja, da bi bilo za duhovščino najboljše, da gre nazaj h kristjan -skemu uboštvu in bi jih bil zato najrajši ob čast in vse pripravil, če bi se k moji nesreči ljudje ne zavadli, da to ni več krščansko, ampak jezu-itsko-papežko satansko-peklensko ? . . . Kdaj sem zvedel, da sem kristjan in ne katoliški financar, ki denar pobira ter z vero, molitvijo maže kmete, da rajši iz njih priteče? (Tu recite: Nikoli, pač pa bom od . . .) Tako si jo nekako sprašujte! Samo to je še komaj stotina tega, kar si še sami napravite. Potem se boste morebiti vsaj nekaj poboljšah! O tem za enkrat dovolj ! Mislimo, da so glavni namig-Ijaji za „poboljšanje" v redu. Upajmo! Se nekaj! Ali rabite morda kakega dopisnika za „Gorenjca", da bi se tudi v njem vaša slava poveličevala. Kar prošnjo naredite, samo čedno in dostojno, ne tako gorjansko zabito surovo, kakor jo je pater Kunstelj na jurista Jana za v „Slov. Narod". Pa na že ravno imenovanega jo nikar, prvič ker je on sedaj na Dunaju, drugič pa, ker ima pred koncem tečaja gotovo drugega dela dovolj kot pa umazano gorjansko perilo prati. Če bi vas pa slučajno neutegoma kaj le preveč zasrbelo, kar ponižno in javno povejte kje, popraskamo vedno radi. Na uslugo. — Nesramno žaljenje goriških Slovencev. V torek in četrtek prete-Čenega tedna je koncertoval v Gorici slavni Češki violinist Ondfiček v on-dotni gledališki dvorani. Goriški Slovenci so zahtevali, da so lepaki za ti dve prireditvi tudi slovenski, a za prvo prireditev jih vkljub temu ni bilo. Ker je vsled tega nastala med goriškimi Slovenci velika nevolja zlasti še, ker je imelo veliko izmed njih že vstopnice, pomagal si je knjigar Wo-kulat, ki prevzema take prireditve, s tem, da je naročil v torek zvečer ob 5. uri lepake z laško-slovensko-nem-škim tekstom v „Goriški tiskarni" in jih hotel imeti gotove še tisti večer. Ker jih ni mogel dobiti, in ker je bila prireditev izborno obiskana zlasti od strani Slovencev, odpovedal je drugo jutro lepake v omenjeni tiskarni. Ker je tiskarna naznanila po mestu z lepaki, da bodo tudi za drugi koncert samo laško-nemški lepaki in da je slovensko besedilo izpuščeno, je bila pri drugem koncertu dvorana skoraj popolnoma prazna. To je dovolj jasen opomin za tiste, ki prezirajo pravice Slovencev, na drugi strani pa iščejo pri Slovencih zaslužka. Morda bi se tudi kod drugod dal uvesti ta dober recept! — Umrl je v Trstu Jos. Sirk, jako priljubljen trgovec, ki se je mnogo žrtvoval v pospeševanje narodnega in socijalnega življenja tržaških Slovencev. Posebno mu je bilo na srcu tržaško Sokolstvo! — Tržaški slovenski rodoljubi so ustanovili javen urad, v katerem se delajo brezplačno slovenske vloge na različna oblastva — Tržaški mostni zastop je sklenil naznaniti namestništvu, da bo magistrat sprejemal v bodoče samo italijanske dopise, češ, da sedaj, odkar je magistratu odvzet preneseni delokrog, ni več povoda, prejemati dopise v „tujih" jezikih. — Llovdova uprava se premosti BU Dunaj. Premeščenje Lloy-dovega sedeža iz Trsta na Dunaj je definitivno sklenjena stvar, kakor so povzeli odposlanci trgovskih zbornic v Trstu in Rovinju iz pogovora z ministrom. — Štrajk v Trstu končan. Stavkujoči kurjači in pomorščaki Llovdovi v Trstu so sklenili, da nehajo Štrajkati in so šli v soboto na delo. — Neznano kam je izginil te dni llletni 4Franc Keber v Trstu. Dečko je prav priprosto oblečen in govori slovenski in nemški. Ljube zn ji v prijatelj. Alojzij Gomol in Anton Špehar sta v Trstu pila skupaj, in sicer tako, da je plačeval Špehar za oba. Ko se ga je Gomol nalezel nekoliko, je začel sitnariti, a so drugi zadušili prepir. Ko sta pa šla prijatelja iz gostilne, je napadel Gomol Špeharja s kamnom, s katerim ga je bil po glavi in prsih, da ga je težko poškodoval. Za izraze tega prijateljstva je bil Gomol obsojen na 16 mesecev ječe in mora plačati 370 K poškodovancu za bolečine, zdravljenje in odhod zaslužka. — Predavanje. Slovensko akad. društvo Ilirija v Pragi priredi v ponedeljek dne 26. t. m. svoje drugo javno predavanje. Tema: „Profesor Ma s ar y k in socijalna filozofija". Predavatelj dr. Ivan Žmavc, emanuenzis c. kr. univerzitetne knjižnice v Pragi. — V konkurz je prišla registrovana tvrdka C. Menardi v Ljubljani na Marije Terezije cesti. Kon-kurznim komisarjem je imenovan dr. Vladimir Ravnihar. — Aretirali so v soboto zvečer komisijskega trgovca Cezarja Me-nardija, ki je prišel v konkurz. Menardi je obdolžen, da je cediral kreditni banki več terjatev, a je nekaj terjatev sam inkasiral. Aretovan je bil, ker je kot inozemec na sumu, da bi utegnil pobegniti. — TepeŽ. V soboto zvečer je popivalo devet delavcev v neki gostilni na Martinovi costi, kjer so se končno radi plačila sprli. Ko so gostilno zapustili, sta se dva delavca zopet stepla in sta eden drugega obdelovala z nožem. Pri tem je bil eden ranjen na glavi in na hrbtu, drugi pa na desni roki. Rogovileže je policija zaprla. Mrtvega so našli v soboto zvečer v Crnetovem hlevu na Sv. Petra cesti št. 7S, brezposelnega mesarskega pomočnika Franceta Mež-narja iz Orl pri Ljubljani. Policijski zdravnik g. dr. Illner je kouštatoval, da je Mežnarja zadela kap od pre-obilo zavžite pijače. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnica k Sv. Krištofu. — Kepe SO metali včeraj popoldne v Hradeckega vasi trije paglavci v vlak dolenjske železnice in razbili šipo. — PO pet kron sta kupila tuje potne liste Hrvata Martin VukoviČ in Nikolaj PavičiČ ter se hotela z njima izseliti v Ameriko, a ju je zasačil na južnem kolodvoru službujoči nadstniž-nik Kržan in odvedel v zapor. Oddali so ju sodišču. — Delavsko gibanje. Včeraj so se odpeljali z južnega kolodvora v Ameriko 4 Hrvati, nazaj pa je prišlo 23 Slovencev, 15 Macedoncev in f>2 Hrvatov. — Predvčerajšnjim je šlo v Ameriko 6 Hrvatov, v Heb jih je šlo 25, v HruŠico 17, na Jesenice pa 19. 33 Macedoncev je šlo v Inomost. 30 laških zidarjev pa na Dunaj. — Izgubljene in najdene reči. Izgubljena sta bila dva zlata prstana; prvi je imel 3 kamene in je vreden 190 K. drugi pa samo moder kamen, vreden 24, ženska zlata, dolga verižica, vredna 80 K, srebrna remontoar ura s črkama I. C. in bela šerpa, vredna 7 K. — Popravek. V soboto smo poročali, da je g. notarju Krajncu v Šmarju pri Jelšah umrla gospa. Ta vest ni pravilna in bodi popravljena v toliko, da je gosd. Krajncu umrla hčerka. * Najnovejše novice. Nova katastrofa na otoku Martini-que? Ognjenik Mont Pele na Marti-niku je začel zopet bruhati. Žareče kamenje je ubilo pet oseb. V Fort de France je potres zrušil več hiš. Prebivalci beže iz mesta na deželo. Tudi na otoku St. Vincent so tako hudi potresi, kakršnih že ni bilo štiri leta. — Ameriški s t o m i l i jonski milijonar Vanderbilt je v Pon-teterri v Italiji povozil z avtomobilom nekega petletnega otroka. Takoj je množica obkolila avtomobil ter ga hotela naskočiti. Vanderbilt je potegnil revolver. To je množico še bolj razkaČilo ter mu je iztrgala revolver. Nekateri so ga začeli obdelovati s pestmi, da je moral z ženo zbežati v neko trgovino, ki jo je hotela množica naskočiti, kar je preprečila šele policija. — Štrajk v Škodovih tovarnah je končan. Izpred sodlfto. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Dolgov bi se bila rada i z-nebila. V bajti v bližini Pečnikar-jeve hiše v Ihanu, je Jožef Nahtigal v noči na 4. grudna 1906 žganje kuhal. Tu zapazi, neko žensko katere pa ni poznal, kako je zanetila na Pečni-karjevi slamnati strehi ogenj, potem pa zbežala v bližno hosto. Urno je stekel s posodo vode na lice mesta in požar zabranil. Sklical je domačine, kateri so že trdno spali ter jim povedal dogodek. Neki Andrej Kovač je dotično noč slučajno spal pri Peč-nikarjevih; ta je prežal na storilko in v istini jo zasačil v osebi Marija Hribar po domaČe Martinovke, kra-marice v Ihanu. Ona sama priznava dejanje in pravi, da je to zaradi tega storila, da bi se dolgov rešila. Obdol-ženka je ramreČ pri PeČnikarjevih stanovala, ter je pri zavarovalni banki „Slavijau zavarovala svoie pohištvo za 200 K, blago pa tudi za 200 K. Ker je rada pila, zabredla je v dolg, katerega je narastlo na 24<) K Da bo hišo zažgala, je sklenila že dne 1. grudna; štiri dni potem je po večih krčmah popivala, isti večer je še molila pri Antoniji Bizjak rožni venec, obnašala se je pametno, okoli 11. ure ponoči, se je pa vrnila domu V sebi je vzela vžigalice, zanetiti je hotela najprvo steljo v šupi, ki pa ni hotela goreti, nato je podtaknila gorečo vžigalico v slamnato streho, nad njeno sobo, streha je jela goreti, gorela je pa samo v velikosti klobuka, in ker je Nahtigal ogenj pogasil, ni bilo nobene škode. Marija Hribar je bila leta 1902. in 1903. po 3 tedne v Ljubljanski bolnici, prvikrat celo tudi na opazovalnem oddelku; za to so zdravniki tudi sedaj njeno duševno stanje opazovali, in po 4tedenskem preiskavanju prišli do zaključka, da obdolženka ni nikakor takega duševnega razpoloženja, da bi za svoje dejanje ne bila odgovorna. Obtoženka Hribar je bila obsojena na 18 mesecev težke ječe, poostrene z enim postom na mesec Telefonska in tozojauna poročila. Jesenice 26 februarja. Luck-mann je izdal predrzen oklic na volilce za prihodnje občinske volitve. Gornji grad 26. februarja. Sodni svetmk Maks Vidic je danes nenadoma umrl. Zide'a ga je srčna kap. Pogreb bo v torek popoldne. Duna] 26 februarja Gosposka zbornica ima danes sejo. Zdaj razpravlja o trgovinskih pogodbah. Na vrsto pride pa tudi še re krut ni zakon. Pri ti priliki bodeta govorila grof Hardogg in grof Schonborn o razmerju z Ogrsko in o napada na cesarja. Praga 26 februarja. Izvrše-valni odbor mladoČeš*e stranke bo jutri določil svoje stališče glede vladnega projekta zastran volilne reforme Na to sejo pride predsedstvo mladcčcškega državnozbor-skega kluba Budimpešta 26. februarja. Polonvi je imel včeraj govor, v katerem je vsa polno žaljenj veličanstva. Listi ki so govor objavili, so radi tega konfiscirani. Bud mpešta 26. februarja. Včerajšnji dan je vobče minil popolnoma mirno V Budimpešti je bilo le nekaj brezpomembnih prask Vladni listi sklepajo iz tega, da se ljudstvo ne meni za hujskanje ko alicije Budimpešta 26 februarja. Vlada hoče odpraviti kolpor-tažo, da tako utesni razširjenje opozicionalmh listo , a da si za gotovi obsodbo neprijetno jej listov, hoče tiskovne pravde odvzeti porotnim sodiščem Beigrad 26 februarja Poga janja mtd zmernimi in med mlaj širni radikalci so ostala brez uspeha Situvacija je nespretne n ena Pasiviteta se nadaliuje. V skupščini so samo ptslanci vladne večine, teh je 82, ravno toliko, da je seja s&iepčna. Umrli so v Ljubljani. Koprivva, Kutinova Sikošek, ulice 9, Dne 23. februarja: Martin Javornik, posestnik 44 let, Ilovica 40 jetika. Dne 24 februarja: Dr. Ivan mestni zdravstveni svetnik, 44 let, cesta 23, Mvodegeneratio cordis. Dne 25. februarja: Vladimir uradnikov sin, 3 dni, Vrhovčeve Tetanus neonatorum. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 24. februarja 1906. Nalo§b«ni papirji. j Denar 42' $ majska renta .... 9995 4-2 srebrna renta . . . 99 95 4* 6 avstr. kronska renta . . 100-101 4PL . zlata „ . . 118 30 4«' ogrska kronska renta . 95 30 4' , „ zlata „ . J 113 70 4% posojilo dež. Kranjske 99*50 4-,w „ posojilo mesta Spljet 100 G5> 4' , 0 „ m Zadar !■ 100-41 . -, bos.-herc. železniško posojilo 1902 ... 10050, 4% Češka dež. banka k. o. 100*- 4/ B , „ ž. o. 10015 4S • e zast. pisma gal. dež. hipoteaie banke . . |: 10025 a ■ , pešt. kom. k. o. z 10' pr...... 106 60' ■4 A zast. pisma Innerst. hranilnice..... 100 50' zast. p:?n*a ogr. centr. dež. hranilnice . . . , 100 — 4v z. pis. ogr. hip. ban. ; 100 — i i . obi. ogr. lokalnih že- j ieznic d. dr. ... | 99-501 4 ob!, češke Ind banke 100 50 *•/, prior. lok. želez. Trst- Poreč...... ii 99 90 ♦ prior, dolenjskih žel. . 99-50 3*, prior. j t: ž. žel. kup. v avstr. pos. za ;:el. p. o. Srčike. L 1860* hs. emisije anke . 100- Srečke oJ . od !. KS64 . m tizske. . . _ zem. kred. I. . . . »• m ogrske hip. . srbske a w turške. Basflflca sr Kreditne „ . . . ufomoS&e » . . . Krakovske » • . Ijtibljanske m . . . torstr. rdeč. križa „ . . . Ogr , . n . . * •V.;duHove „ . . . Satcbnrške a . . . .lunajske kom. , . • • OeLuicc. hižut železnice..... bržavne železnice . . . . ivstr.-Ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . ^rske „ , • • &tvnostenske „ Premagokop v Mostu (Briix) . A'pinske roontan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . Ruoa-Muraavi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. Blago 1U0 15 100 lo 100 30 118 50 9550 113 90 101 65 101 — 100- 101 50 10010 10025 10125 107-60 10150 100 50 100 90 100- 5O 101- 50 100-316 251 318 25 101 —1 102- Kupanuti« trm; Uorajlsrnd naznani tužno vest, da je zelo priljubljeni c. kr. sretnik, gospod Maks Vidic po kratki in mučni bolezni v starosti 48 let mirno v Gospodu zaspal. V Gornjemgrada, 25. febr 1906. Županstvo trg Gornji grad. V JLiiJ fft t> 11 R, ti I 739 Ravnateljstvo A. Kamposch. Danes v ponedeljek ¥ vinski kleti KONCERT Društvene godbe. skladišč je oddati na Mestnem trga ftt. 25. Poizve ae pri g. Fran Čudno, ▼ Prešernovih ulicah. 552-3 Lfij Ii 11 trpTifl ■ tik ležečim stanovanjem se takej ali s 1. majnikom odda v Gradišču et. 4. VeČ pove hišnik na dvorišča na levo. 473 8 JL. * s £ »7» «§► «• «L I ^ "V" »" *t" *£. . " .1 - 4. v*. . ^. «. ♦ ^ s. J. ; « . J. a. ~ JL 4h *Jr '■** *I* *)?* ^ -+** <•*• j* »r* «y -4« A ... i <&.•* «r» «.?** *j* v> *j» »rs *1i »v* *m Direkeija A. Kamposch. \L sredo, 28. februarja pojedina slanikov, morskih rib in morskih pajkov „Grand cevolo". Polenovka na mornarski n čin Svirala ho nova ljubijaaska godba hi bo Igrala izključno samo slovanske komada. — Vstop prost Za mnogoštevilni obisk <*e priporoča Ar ti . Bogo vi 6 740—1 196 198 - 289*50 291 50 159 - 161 — 293 - 303 — 295 — 305— 260 — 269- 100 — 108- - 150 25 151 25 25-_ 27 _ 476— 487 - 79— 85*— 92 — 99 — 61- 68 — 51 50 53 50 33 20 35 20 68— 64- - 71-50 77 50 535 - 544 50 126 75 127 75 672 50 673*50 1633 - 1642 670-, 671 — 784« 790 240 - 246-50 665 50 670- 542 25 543 25 2652 - 2662 — 539-50 54050 277 — 278 — 566 - 569 — 156 — 159-— torek9 dne f el>jrtJLorJo 1906 v veliki dtorani -»4- a»* m rodbi popolne uojaske sodbe pehotnega polka št. ll bralj Belgijcev s polnočnim do sssjr^clo, dne iž^. f e-t3i^vaarjei 1906 v veliki dvoran K^^^^Si 1 rcisrilnim eksrraktonv lobus Nalboljše čistile J n a svetu 9? FUS H. in slanikova poje C kr cekin..... 30 franki...... š.- marke...... Sovereigo*...... M.rke....... Laški bankovca .... Robiji........;251 25 Dciarj:........• * 4*84 1135 19 11 23 50 23-98 117-30 9565 11-39 19 14 2355 2406 11750 9585 252 25 5 — Začetek vsakokrat ob 8. zvečer. Vstopnina 30 kr. ~ i U strunskih prostorih in v vinski kleti Žitne cene v;i Budimpešti. Dne 24. februarja 1906. 1>rmln. Pšenica za april . . . za 100 kg K 16-78 „ oktober . . „T100 „ . 16 72 Rž „ april ... n 100 . , 1368 Koruza , maj .... nT 100 B , 13*86 Oves „ april ... „' 100 „ „ 1532 „ oktober . . „ 100 B „ 1264 Efektiv. 5. vin. ceneje. Neteorolo$ično poročilo. v v.-v. 1 M »tV ^ cvv> r~ Bi« *& «fa «j» A A *te .<» l5» «i» ^ «1^ «.1. «^ aX> »-% •» 4> ^fe «m •*> Jej te žl jahe, omake, moćnare jedi i t. d. pa si prihranite =zzz dratra m veža jajca. Rabite za pripravljanje „Pacific" mo6nati preparat iz posušenih kurjih jajer- V zavitkih od 10 vioarjev naprej. Generaloa zal-ga za Avstrijsko: Ludvik Wld Dunaj, VI. Magdalenenstr. 14 48. Edina prodaja za Štajerski. Koroški in Kranjsta: CiiKcilioft-r dkr ( oiiip. Gradec, Moserriofgasse dtev 45 Ces. kr. avstrijske državne. z< iezn^ce. Viiin« nad n-orjem 306 Sred- uk ISb.O mm. OpaZo- ^ |> vanja metra 5 * \'. tro vi Nebo 24. 9. zv. 728 1 - 09 s!, j^-zhod pol. oblač. 25. |7. zj. 732-8 - 2. pop.! 734 7 2-7 hI. jsjzahod oblačno 2'8 brezvetrno pol. ohlaČ* C kr ravnateljstvo c , ieznice v Beljafaj. izvod Iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta. Odhod Iz !*šub£faae ju/. ; oi Proga na Trbii. Ob 12. uri 24 m ponoči o vlak v Trbiž, beljak. Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, L> čez Selztai v Aussee. Solnograd, čez Klein-Reiflinp; v Steyr. v Line, na Dunaj via Amsteth — Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Poutabel, Beljak, Celovec, Murau, Mauterndort, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztai v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevicc, Plzen, Marijine vare, Heb. Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amsterten na Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Q16dnitz, Ljubno, Selztai, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Ženeva, Pariz, čez Amstetren na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Podpisani izjavljam, da nisem s Francetom Košenina. ki bo 26. februarja pred porotniki sojen zaradi ropa« nič v sorodu Ivan KočenSju), mettr 74i v Ljubljani, v Kolodvorskih ulicam st S. 8t. 6r. RAZGLAS. 9. zv. 735 1 5*1 bretvetrno otolažno 26. 7. sj t 733 2 — 1*0 sr. svzhod del jasno a 2. pop 7:,»:; I 8 5 sr. jgzahod del. jasno Srednin predvčerajšnja in včera ^nja tempe-mtnra: — 1 9" in - 0 1°; norm.: 0 7* in 0 8-;. Mokrina V 24 urah 2*8 mm in 0 0 mm. vuz i. hi u. rn/.i.) — i »orja f novo me m KOveVM. useDni vlaki. UD /. zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toj lice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. 7 uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje Prihod v Ljubljano juž. ko iz Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakc Zahvala. poi osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo, (Trst-Monakovo direktni voz i. in Ij. razr.) Proga v Novo mesto ia Uoćovje. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m istotako. kol. Proga Monakovo (Monakovo-Trst direkt. voz I. in II. raz.), Inomost Frar.zcnsieste, Solnograd, Line, Stevr, Išl, Aussee, Ljubno, Celovec, Mali G!odnit7, iieija!: Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne *ni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (iz Prage direktni voz l m 11. Plzcn Budejevice, Bad Gastein, SolnogKiu i popi Za srčne izraze sočutja, došie nam ob smrti naše nepozabne hčerke, oziroma sestre, gospodične 7.^^j_j Olge pranje izrekamo svojo najiskrenejso zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo na mnogobrojni udeležbi pri pogrebu cenjenemn domaćemu uradn>štvu in učiteljstvu, prečastiti duhovščini, kakor vsem prijateljem in znaneem, ki so izkazali preblagi pokojnici zadnjo čast. Pokojnica, kot ljubiteljica cvetlic, je »»ila obsipana z najkrasnejšimi venci Lepa hvala vsem blagim prirediteljem. Preblagi rodbini VVagnerjevi in istotako Tančičevi izkazali so nam toliko požrtvovalnosti, da se ne moremo zadosti zahvaliti. Stotero jim „Bog plati ! V Šmarji pri Jelšah, 24. febr. 1906. Žalujoča rodbina Kranjčeva. 1 voz I in H n redaj incove vare. Karlove vare, Heb, Marijine vare. !, Li'ir, Steyr, Pariz, Zes :va Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, nograd; Ljubno, Celovec, .-m«.-; jr. Pontabel. - Ob 4. uri 29 m popoldne osebni vlak z Dunaj;1. Ljubna, Se!z1 B , Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pont 8 uri (X> m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Muraua, Malega « llddnit . Celovca, Pontabla, čez Selztai, od Inomosta in Solnograda, čez Klein-Reifling iz Stevra, Ltnca, Budejevic, Plzna Marijinih varov, Heba, Francovih varov. Prage, Lipskega. — Propis ftovega mesta in Kočevja. Osebni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni viak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Lfn^ane drž. kol. V Kamnik. Mostni vliki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop., ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 13 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjulraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob G. uri 10 111 zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. ] Podpisana c. kr. volilna komisija naznanja izid dopolnilnih volitev, ki so M lirriile «1*« ZJL februarja 1906 za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani: I. Od 78 volilcev T. volilne kategorije trgovinskega odseka jih e veljavno volil« 64». Izvoljen je gonp t-'*-*• ti 1 ? 1»» •* n, trgov-o v l.jubijaui, 1 4'J glasovi. II. Od C74 volilcev II. volilne kategorije trgovinskega odu kl jih ie veljavno volilo f>"2.> Izvoljena sta gospoda F trti trgovec v Ljubljani s 342 glasovi, ij ViUto'* K ob v si m fin« trgovec v Ljubljani, s 340 glasovi III. Od 1G12 volilcev 111 volib1« kategorije trgovinskega odseka jih je veljavno volilo PSI Izvoljena sta gospoda E-^rnn IJ, trgovee v Ka-nnikn. in **•*%«*! %elkm%rli. trgovec v Ljub jam, v.-.ak s 420 glasovi. IV Od ii9 volilcev I. volilne kategorije obrtnega odseka jih je veljavno volilo 6v. Izvoljen je gospod li^JrfJ i*ttmnnvtovarnar v 1 ržiču. s 44 glasovi. V Od 1173 volilcev II. votline kategorijo obrtnega odseka jih je vHjavnv volilo 887. Izvoljeni so gospodje l>»n v*-?, pekovski mojster v Ljubljani, s 517 glasovi tvai Elitt*41 tovarnar v Kranju. 9 516 gbsovi in ¥ lop Mupttiirie, stavbuik v Ljubljami, s 514 glasovi. VI. Od 5594 volilcev III volilne kategoriie jih je veljavni volilo 9815 Izvoljena sta bila gospoda Uw««>rl IVii^r^. ki »bmar v Novem iiu-^ta, m Jo.l p (JIob**lnl)4, krojaški mojster v Ljublj mi, vsak s 1767 glasov. VIL Od 9 volilcev IV. volilne kategorije obrtnega odseka uh je ve'javoo volilo 5. Izvoljen je gospod Harei ljurfe 111 k 11 glavni ravrute.i kraui-