Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna štev. 1 Din
sS&Diiiil
Tednik za gospodarstvo, prosveto <in politiko Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena„ malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15*/» dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549
ii. lito
Murska Sobota, 21. aprila 1940.
ŠTEV. 16.
Zunanji pregled
Pretekli dnevi so bili najbolj razburljivi v sedanji vojni, radi zasedbe Danske in delne zasedbe Norveške po nemških četah. Dogodki so se vrstili z bliskovito naglico. Začelo se je že v ponedeljek. Takrat so Angleži in Francozi v bližini norveške obale položili mine, da bi preprečili nemško prevažanje, železnih rud iz norveških pristanišč.
Nemška vlada je že naslednji dan poslala danski in norveški vladi zahtevo, da naj sprejmeta mirno zasedbo od strani nemške armade, ker bi drugače to napravili Angleži. Danska je zahtevo sprejela, Norveška pa je odklonila. Istočasno pa so že nemške čete vkorakale na Dansko in se izkrcavale na norveški obali. Danska je bila zasedena v 8 urah. Popoldne so nemške čete vkorakale v norveško prestolnico.
Anglija in Francija sta takoj poslale svoje brodovje v norveške vode. Razvile so se ogorčene pomorske bitke, ki so trajale več dni. Pri tem so Angleži izgubili 4 rušilce, Nemci pa 4 križarke, 3 rušilce, nekaj podmornic ter 12 velikih prevoznih ladij z municijo, orožjem in vojaštvom vred. V boj je poseglo tudi obojno letalstvo. Letala so poškodovala Angležem dve vojni ladji, Nemcem štiri na daljne vojne ladje ter potopila 2 nemški prevozni ladji.
Norvežani so se po prvem presenečenju kmalu znašli, proglasili splošno mobilizacijo in povsod organizirali obrambo. Po srditih bojih so prodiranje Nemcev ponekod ustavili.
Nemci se nahajajo še po vseh norveških pristaniščih, ki so jih zasedli. Ponekod so prodrli že globoko v notranjost države. Anglija je položila mine po vseh morjih, po katerih Nemčija lahko doseže Norveško. Edina zveza med nemško posadko na Norveškem in Nemčijo je še po zraku. Položaj je trenutno sledeč: Anglija je nemške posadke na Nor veškem zaprla.
Švedska, ki je soseda Norveške, je radi tega prišla v silno težaven in kočljiv položaj, kajti le preko njenega ozemlja lahko pride Nemčija na Norveško, tem obstoja velika nevarnost, da bo pahnjena v vojni metež.
Velika nevarnost je tudi za Nizozemsko in Belgijo, da jih
zajame vojna vihra. V obeh državah so bili izvedeni obsežni varnostni ukrepi.
V Italiji odobravajo nemško zasedbo Danske in Norveške ter vidijo v tem velik poraz zaveznikov. Istočasno poudarjajo, daje sedaj Italija pripravljena in da ne bo dopustila, da bi se dogodki razvijali brez njenega upoštevanja.
4000 norveških in danskih :rgovskih ladij je sedaj trenutno izločenih iz prometa. Večina ladij se je nahajala ob času zasedbe, na morju. Dobile so ukaz, da se naj zatečejo v nevtralna pristanišča.
Sovjetske čete, ki so se borile na Finskem, so bile poslane na jug, proti romunski meji.
Na Nizozemskem so začeli izpraznjevati obmejna mesta. Povsod se pripravljajo na morebitno obrambo.
Kmetsko delavski tabor v Soboti
V predzadnji številki Murske Krajine smo priobčili članek o kmetsko delavskem taboru v Soboti, ki bi se moral vršiti 21. aprila. Tabor, ki je vsled tehničnih ovir preložen SO bo no-prekllcno vrill v nedeljo dno 5. mala 1940. Vsem kmetom-čia-nom Ktnetske zveze in vsem deiavcem-članorn ZPD s tem naznanjamo gornjo spremembo datuma o taboru in prosimo, da to nemudoma sporočijo vsem poznancem, prijateljem in drugim, da zdaj v nedeljo 21. aprila tabora ne bo in da naj nihče ta dan ne hodi v Soboto, temveč v nedeljo dne 5. maja 1940.
Spored tabora v nedeljo dne 5. maja 1940:
Ob 6 budnica s fanfarami iz stolpa farne cerkve; ob 9 služba božja; ob pol 10. slavnostni sprevod skozi mesto na stadion športnega kluba .Mura"; ob pol 11. tabor na katerem
govorijo zastopniki Ktnetske zveze in Zveze poljedelskih delavcev; ob pol 12. slavnostna predstava Davorin Pe-tančičeve igre »Slovenskega kmeta povest" (režija profesorja Jože Potokar-ja). Na taboru in v sprevodu bodo sodelovale godbe.
Za vstop k vsem prireditvam se bodo prodajali znaki po en dinar. Znake bodo vnaprej prodajale društva ZPD v vseh večjih krajih v Prekmur-ju. Kmetje in delavci poskrbite si znake po 1 Din vnaprej, da si zagotovite mesto na stadionu. Na progi Ormož-Ljutomer bo vozil izredni vlak, na progi Hodoš- Sobota bo zjutraj vozil pojačeni redni vlak. Zvečer pa izredni nazaj proti Hodošu. Udeleženci lahko potujejo z nedeljsko, to je s polovično karto.
V nedeljo, dne 5. maja t. 1. torej vsi na veliki kmetsko-delavski tabor v Soboto.	Pripravljalni odbor.
Domači pregled
Občinske volitve bodo v naši državi izvedene najbrž že proti koncu prihodnjega meseca. To je izjavil ban drinske banovine.
O stališču naše države, k dogodkom na severu, pišejo italijanski listi, je tudi sedaj jasno. Naša država bo ohranila najstrožjo nevtralnost na vse strani. Držala se bo najstrožje obstoječih političnih in gospodarskih pogodb, tako, da nikomur ne bo dala priložnost, da bi se nad njenim zadržanjem pritoževal. Odločena pa je, da svojo nevtralnost brani. Objava tega stališča je vso javnost zelo pomirila in razni stra-hovalni propagandi zavezala usta.
Na zadnjem zborovanju JRZ v Celju, na katerem je bil navzoč tudi minister dr. Krek, so zborovalci sklenili resolucijo, v kateri brezpogojno zahtevajo takojšnjo ustanovitev slovenske samouprave.
Zastopniki jugoslovanske izseljenske zveze so zborovali v Zagrebu. Sklenili so, da se bodo zdaj ustanovile samostojne izseljenske zveze za Hrvatsko, Srbijo in Slovenijo.
Vlada je baje že izdelala nov volivni red za občinske volitve. Izdelana sta bila dva načrta: eden za banovino Hrvatsko, drugi za ostale dele države. Po tem načrtu naj bi baje bile občinske volitve na Hrvatskem še naprej javne, med tem ko bi dru-
god pri občinskih volitvah volivci tajno glasovali.
V Ljubljani je bil slovesno ustanovljen zavod za italijansko kulturo.
Posebni odbor gospodarskih ministrov se bo ustanovil, čigar naloga bo, da prepreči, da bi prevelik izvoz živine in živil povzročil preveliko draginjo.
Trije ladje, natovorjene z blagom za Nemčijo, so bile potopljene na Donavi, kar so baje povzročili Angleži. Radi tega so se Nemci odločili za odločne ukrepe, da zagotove nemoten prevoz blaga po Donavi v Nemčijo, ter hočejo vso reko sami nadzirati. Med našo in romunsko, vlado je bil dosežen sporazum, da bosta skupno zavarovale plovbo po Donavi.
Med našo državo in Madžarsko so bila uspešno zaključena trgovinska pogajanja. Madžarska nam bo dobavila najmanj 5000 ton surovega železa.
Trgovinski minister je odpotoval v Italijo, da se udeleži slovesne otvoritve velesejma v Milanu.
Bivši predsednik vlade dr.
Stojadinovič, je začel izdajati svoj časopis »Ujedinjenje". Prvo številko so oblasti zaplenile.
Balkansko zvezo, katere članica je tudi naša država, hoče radi zadnjih dogodkov sklicati Turčija, na izredno zasedanje. Njena želja je, da bi vse balkanske države zavzele isto stališče.
Prodajna centrala za sladkor poroča v naših dnevnikih, da so govorice o povišanju cene za sladkor neresnične, ter ostanejo sedanje cene nespremenjene.
»Trdnost vezi med Jugoslavijo in Madžarsko je sad dobrega sosedstva, ki bo istočasno koristilo, čedalje večjemu sodelovanju obeh držav." Tako pišejo madžarski časopisi.
-M
t Minka Osterc
' Beltinci ter vsa bližnja in daljna okolica je pod vtisom veati, ki ie je razširila v nedeljo, da je podlegla težki operaciji v Mariboru, soproga veletrgovca ga. Minka Osterc roj. Trdina. Pokojna je bila znana daleč na okrog ter je povsod uživala veliko spoštovanje. Ob preranem grobu žalujejo poleg številnih prijateljev in znancev neutolažljivi soprog ter troje otrok, ki so izgubili skrbno in ljubečo mater. V sredo v popoldanskih urah so jo položili k večnemu počitku na beltinskem pokopališču. Množica ljudstva se je zbrala od blizu in daleč, da še enkrat počastijo spomin plemenite žene. Globoko užaloščenim naie iskreno sožalje. N. v m. p. J
Robec 1 dinarskih konucn
Opozarjajo se zainteresirani, da se po odloku finančnega ministra stari kovanci po 1 din, ki se umaknejo, iz obtoka, nehajo biti zakonito plačilno sredstvo 20. aprila t. 1. Zaradi tega se pozivajo lastniki teh novcev, da jih v najkrajšem času zamenjajo pri blagajnah Narodne banke ali pri državnih finančnih ustanovah. (Is Narodne banke Jugoslavije.)
Dosedanji uspehi Joholsfce Petrove petletke"
M. Sobota, 17. aprila 1940.
Ko smo zadnjič zaključevali naš list, smo mogli le na kratek način obvestiti naše čitatelje, o zasedbi Danske in dela NorveŠKe po nemških četah. Ves svet je še danes pod vtisom nagle nemške zasedbe in se začudeno vprašuje, kako je bilo Nemcem mogoče izvesti to presenečenje, pred očmi budnih zaveznikov. Povsem jasno je, da o namerah Nemčije niso ničesar vedeli ne v Londonu, ne v Parizu, kajti v pripravljenosti ni bilo niti njihovo letalstvo, niti vojno brodovje? kaj šele primerno število čet, ki bi jih morali takoj prepeljati vsaj na norveško obalo, da bi preprečile nadaljnje zasedanje Norveške, s strani Nemčije. Nemci so napad že dolgo pripravljali, saj drugače ne bi bilo mogoče zavzeti istočasno ozemlje od najjužnejših do najsevernejših obmorskih norveških mest. Nemške trgovske ladje so skrivoma pripeljali že nekaj dni prej skrite nemške čete in orožje. Vse to so v danem trenutku izkrcali. Tako so postali Nemci kar čez noč gospodarji več kot 1000 km dolge norveške obale. Zavezniki seveda niso držali križem rok, ker jasno je bilo, da je treba z njihove strani nekaj storiti. Zasedba norveške obale in Danske ni več za Angleže tako nedolžno, kakor zadeva s Finsko, ali okupacija Češkoslovaške ali razkosanje Poljske. Vse to je bilo daleč od njihovega domačega praga in jih je le od daleč ogrožalo. Sedaj je položaj drugačen: Sovražnik je razporedil svoje vojaške sile v njihovi neposredni bližini ter je v stanju ne le da jih lažje napade temveč, da jim tudi zapre vsak dovoz iz skandinavskih dežel in iz Rusije. Danska in Norveška namreč popolnoma obvladata morske poti, do ruske obale. Končno pa so še tu številne male države, ki so se zatekle pod francosko-angleško zaščito. Gotovo bi spremenile svoje zadržanje v korist Nemčije, če bi tudi tokrat Angleži samo tolažili levo in desno in pustili^ da bi molčali njihovi topovi. Spričo vsega tega je razumljivo, da so Angleži z vso silo navalili na norveško obalo, kar je imelo za posledico ogorčene pomorske in zračne bitke, pri katerih je na strani zaveznikov sodelovalo 150 vojnih ladij in 600 letal proti 100 nemškim vojnim ladjam in 1000 letalom. Temu primerno so bile tudi obojestranske izgube.
Kakšne bodo posledice drznega nemškega početja, je težko prerokovati. Nemčija je prepričana, da je bil to velik doprinos h končni zmagi. Istočasno pa zatrjuje angleški ministrski predsednik: »Prepričan sem, da bo ta novi akt nemškega napada izpadel v nemško škodo in pospešil končni poraz Nemčije." Bližnji dogodki bodo pokazali kdo ima prav.
Znano je, da je jugoslovensko So-kolstvo dne 6. septembra 1936. napravilo prostovoljno zaobljubo, da hoče do polnoletnosti Njeg. Veličanstva kralja Petra II., to je do 6. septembra 1941 izvršiti celo vrsto nalog — poleg svojih rednih dolžnosti, —■ kar bo poklonilo prihodnje leto, ko stopi mladi kralj na prestol, svojemu zveznemu starosti ket svečanostni dar. Sokolstvo je velik del teh prostovoljno prevzetih nalog že izvršilo. Tako je bilo zgrajenih 109 sokolskih domov; v gradnji 3e nahaja še 18 nadaljnih domov. Za sokolske potrebe je bilo preurejenih 12 poslopij. Ustanovljena sta 2 sklada za zgradnjo sok. domov. Zemljišč za domove je bilo nakuplje-nih 11. Urejenih je bilo 143 letnih telovadišč. Razvitih je bilo 88 praporov. Odkritih je bilo 9 spomenikov in 9 spominskih plošč (večinoma Viteškemu kralju — Mučeniku Aleksandru I. Zedinitelju). Zasajenih je bilo 73 .Petrovih gajev" in 1 »Petrov drevored". Urejenih je bilo 6 parkov in pozidanih 6 novih šol. Dalje je bilo razsajenih 199 498 sadnih dreses in 298.793 gozdnih dreves. Drevesnic je bilo ustanovljenih 25 in napravljenih 1673 sadonosnikov ter 1997 zelenjad-nih vrtov. Gospodarskega orodja je bilo nabavljenih 84 komadov in v vode spuščenih 161 čolnov za splošno uporabo ljudstvu. Prirejenih je bilo 43 gospodarskih razstav in 36 gospodarskih tečajev. Postavljenih je bilo 17 čebelnjakov, 4 sušilnice in 36 modernih hlevov. Nabavljenih je bilo 2974 čebelnih panjev, 559 glav plemenske živine in 50.000 po vrtnih sadik. Usta novljenih je bilo 20 gospodarskih zadrug, cepljenih sadnih dreves 2945
in 370.000 vinskih trt. Napravljena sta bila 2 napajalnika, izvršilo se je 5 čebelarskih tečajev, ustavljen 1 mlekarski odsek in zgrajenih 6 gospodarskih zgradb. Z drevesi zasajene so bile 3 ulice in urejenih je bilo 5 rco dernih stanovanj. Nabavljenih ie 193 ročnih lekarn, ustanovljeni sta 2 zdravstveni zadrugi, urejenih 136 ved, 147 studencev, 7 kopališč in[6 vodovodov. Reguliranih je 6 potokov in napravljenih 31 cest. Zgrajenih je 37 mostov. Ustanovljenih je 232 knjžaic in čitalnic. Izvršili so se 4 anaifabet-ski tečaji. Zgrajena je bila 1 cerkev in postavljenih 5 ograj krogšspomeni kov. Napravljenih je bilo 700 m ob rambnega nasipa zoper poplave, ustanovljenih je 5 sokolskih delovnih čet in provedeni sta 2 eletrifikaciji. V resnici pa je bilo storjenega še mnogo več, ker so navedeni le podatki o opravljenem delu v 16 župah, dočim obsega celotno jugoslovensko Sokol-stvo 25 žup. Kakor dokazujejo gornje navedbe, sokolska organizacija ne skrbi le za sebe, nego tudi za obči ljudski blagor. Zlasti je treba podčrtati veliko gospodarsko pomoč, ki ga je že (in ga bo še) nudilo gospodarsko-pasiv-nim krajem Jugoslavije. Zanimivo je tudi, da je med zaobljubami .Sokolske Petrove petletke" zgrajena cerkev, kar kaže, da Sokoli niso takšni brezverci in protiverci, kakor se včasih sliši o njih govoriti. — Gornje navedbe naj služijo obenem v vzpodbudo, tistim sokolskim edinicam, ki se svoji zaobljubi še niso oddolžile, da se v zadnjem letu pred kraljevo polnoletnostjo pridružijo še tudi one sokol-skemu kolu, ki bo vladarja ob nastopu vlade razveselilo s svojim darom.
selifco preufculnio. Ker priredi ta zbor 4. nisja v So«olskem domu koncert, priporoia učiteljstvo ljubiteljem lepega petja, da ta dan napolnijo Sokolski dom do zadnjega kotička. Učiteljitvo se gosp. Bračku zahvaljuje, našim mladim pešcem pa kličemo: »Živeli Prekmurski slavčki, hvala Vam !"
mm\ RIIIO MURSKA SOBOTA
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 18 IV. ob 20 30 uri v soboto, dne 20. IV. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri
ČeSki velelilm
„Kri2 ob potoku"
(Lepotica)
Jirlna Stepničkova Režija: Miroslav Jarel Mirka EliaS Viteslav Vejrazka
V nedeljo, dne 21. IV. 1940
ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
»Križ ob potoku"
Znižane cene: 2, 3, 5 din. Dodatek: Najnovejil „Metrojournal"
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 21. IV. ob 1515 uri ob 17 30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 22. IV. ob 17 30 uri in ob 20-30 uri
Veletilm
..S I S I"
Walter Connolly Orače Moore Francko! Tone
PREDSTAVE:
v torek, dne 23. IV. ob 20 30 uri v sredo, dne 24. IV ob 17 30 uri in ob 20 30 uri v četrtek, dne 25. IV. ob 2030 uri
Prvič i Jugoslaviji - drama „Vrnitev v življenje"
(Roman zdravnika)
Marla Andergast Albert Schonhal« Fritz Eugens	Camila Horn
Dodatek: Najnoveiii „Fox-ov" tednik
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
OBČINA MURSKA SOBOTA
razglasi
Z ozirom na malo število prijavljenih psov ponovno pozivam lastnike, da prijavijo svoje pse za leto 1940 najkasneje do 30. t. m. kajti po preteku tega roka se bo vsakega kaznovalo.
Obenem opozarjam vse one, ki še niso plačali takse za vzdrževanje bikov za leto 1940, da plačajo takso najkasneje do 30. t. m., ker se bo v nasprotnem slučaju kazensko postopalo.
Predsednik občine HARTNER, 1. r.
				
N	nI	ia	| modelov naših prvovrstnih	
n	El	ftt	| R99IOflP9H9TOV	
prodajamo še naprej po prejšnji
znižani ceni. Prepričajte se — brezobvezno.
RADIO NEMEC, H. Sobota
Korting Minerva Braun Orion Mende — zastopstvo.
STROKOVNA DELAVNICA. Strokovno polnenje auto in radi o akumulatorjev.
Prekmursko učiteljstvo podaja račun dvajsetletnega dela
13. aprila 1940 je proslavilo tuk. učiteljsko društvo dvajsetletnico ob lepi udeležbi. Lahko bi pa bila udeležba še lepša, če bi bilo v učiteljskih vrstah več stanovske zavednosti. Vsem, ki se jubilejnega zborovanja niso udeležili, je lahko žal.
V uvodnih besedah je g. preds. Hajniek pozdravil člane učit. društva Dol. Lendava, bivše predsednike, med njimi ustanovitelja in učiteljskega veterana g. Požegar Avgusta, Hočevar Cirila, Gabrijelčič Franca, Stubel Mirka in Antauer Evgena ter gg. šol. nadzornike Čižek Gustava, Velnar Jožo in Antauer Evgena. Prečital je pismo ge Kos Leopoldine, dolgoletne agilne aktivne društvene delavke in pismo g. Jurka Rada, prvega slov. prekm. šolskega nadzornika, ki je bil pravi oče, prijatelj in svetovalec prekmurskemu učlteljstvu in ljudstvu. Učiteljstvo mu želi, da Jbl še mnoga leta ostal zdrav in 211. '
Na dnevnem r«du sta bila referata .Prišleki in domačini" (prof. Liška) in »Zgodovina učiteljskega društva" (g. Kontler Julij, šol. upr.) Is obeh predavanj je zvenela ielja, da bi se prosvetne racmere, ki so bile in ki ie
vladajo v Prekmurju, spremenile na boljše. Posebno naš srez, ki leži v objemu dveh neslovanskih držav, je dolžnost vseh delovnih sil, da pokaže s svojim delom, da smo vredni državne svobode. Še nikdar poprej ni zahtevala naša država od svojih podanikov toliko odločnosti in res pravega nacionalnega ponosa kot danes, ko se majejo fundamenti evropskega reda. Vsi, ki živimo v tem lepem Prekmurju se moramo zavedati, da nam je potrebno enotno in složno delo. Opustimo v teh težkih dneh politične prepire, ne dajmo prilike političnim dobKkarjem, da bi nas v svojo korist in v državno škodo razdvajali.
Da je bilo zborovanje na nepričakovani višini, se ima učit. društvo zahvaliti tudi našim najmlajšim Prek-murcem, t. j. »Mladinskemu pevskemu zboru", ki je pod vodstvom g. Bračko Franca odpel štiri prelepe pesmi. Pevski zbor je dokazal, da imamo tudi mi Sobočani pevske slavčke. Naš mursko-soboiki mladinski pevski zbor je na visoki kvalitetni višini, tako se je glasila kritika prekmurskega uči-teljstva, pred katerim je prestal zbor
DOMAČE VESTI
—	Zanimiv« akademija. Dijaki naše gimnazije priredijo v soboto, 20. aprila ob pol 9 zvečer v dvorani Sokolskega doma akademijo s sporedom gimnastičnih in pevskih točk. Program je posrečno Izbran in dobro naštudiran in bo breadeoma občinstvu in vsem prijateljem naše gimnazije zelo ugajal, saj so take akademije pri nas redek dogodek. G!mnastič»e točke izvajajo izmenoma učenci in učenke. Učenke bodo izvajale plesne skice v štirih sliksh, učenci pa telovadne skladbe »Miadi vojaki" in »Žebljarsko". Mladinski pevski zbor bo s spremlje vanjem dijaškega orkestra zapel Par movo »Kuža-muca" in Parmovo »Skoz vas", mešani zbor pa Smetanov zbor iz »Prodane neveste". To bo edina letošnja dijaška prireditev, na katero vljudno vabimo cenj, občinstvo, zlasti pa dijaške roditelje. Vstopnina k prireditvi je nizka.
—	Zavese pri oknih v kino dvorani so potrebne pri popoldanskih predstavah, ko prodirajo skozi špranje prameni sončne svetlobe. Kakor do-znavamo, ima kino uprava to vprašanje že v evidenci in ga bo rešila na najprimernejši način.
Skioptično predavanje priredi v petek zvečer ob 8 Prekmursko muzejsko društvo v dvorani grajskega kina. Predaval bo muzejski konserva-tor dr. Fran Mesesnel, ki je najboljši poznavalec prekmurskih zgodovinsko kulturnih spomenikov. Predaval bo o delu Šubicev. Zanimivo predavanje bodo spremljale krasne skioptične slike. Vabimo k udeležbi, vstop prost 1
—	Mladi vojaki je vsem poznana Parmova pesem. Na njeno besedilo bodo dijaki na sobotni akademiji izvajali efektno telovadno skladbo. Pridite pogledat 1
—	Spomenik prekmurskim književnikom bo v kratkem lahko po-
stavljen. Nabiralna akcija za kritje stroškov spomenika je prinesla dozdaj že blizu 10.000 din, da je pokritih že nekaj več kot polovica stroškov. Pohvalno moramo omeniti požrtvovalnost Sobcčanov, med katerimi so posamezniki darovali prav čedne zneske. Prepričani smo, da tudi ostali ne bodo odrekli skromnega prispevka, ko se bodo pri njih oglasili pobiralci z nabiralno polo. Tako bo v kratkem Sobota dobila prvi spomenik, na katerem bodo trajno zapisana imena onih zaslužnih prekmurskih mož, ki so uspešno orali kulturno ledino v naših krajih.
—	Tatvina v Šalovcih. Posestniku Jožefu Hercegu iz Šalovcev je neki trgovec z živino iz bližnje vzsivzeliz koverte na mizi 1600 din. Tatvino so takoj opazili in obdolženec je vpričo sosedov, ki jih je Herceg poklical, vrnil lastniku denar.
<s— Knjižnica Delavske zbornice v Murski Soboti sporoča vsem svojim obiskovalcem, da bo s 1. majem spremenila uradne ure tako, da bo izdajala knjige samo vsako nedeljo od 9 do 11 ure. Z istim dnem se bo zvišala izposojnina od 0*50 na 1*— dinar za vsako knjigo. Knjižnica se nahaja v Delavskem domu in ima veliko izbiro knjig, vsled česar se knjižnice pridno poslužujte.
—	Parma je eden naših najboljših skladateljev, zato ni nič čudnega, da so si dijaki za akademijo, ki bo v soboto v Sokolskem domu, izbrali ravno dve njegovi učinkoviti skladbi, ki bosta vžgali. Pridite poslušat.
—	Žrtev mazaštva. V soboški bolnici je tragično umrla kot žrtev vaške mazačice 18 letna frizerska pomočnica Elizabeta Krajčič iz Tišine. Zaupala se je neki ženski iz soboške okolice in jo obiskala 16. marca, dva dni kssneje pa je odšla v novo službo k nekemu brivskemu mojstru v Kranj. Že 26. marca pa se je vrnila nazaj v Soboto težko bolna. Nastopilo je
Krit ob potoku
Lepa Evička, rejenka pri mlinarje vih, se je zaljubila v Štefana Potoc-kega, bogatega vaškega fanta. Kljub temu, da ji vsi odsvetujejo zakon z njim, češ vsi Potočki v, zakonu zanemarjajo in mučijo svoje žene in jih garajo z drugimi, se Evička odloči za Štefana. Nekaj srečnih let poteče. Evička je rodila hčerko. Nekega dne pa se Štefan sreča s koketno Marišo in od tega dne se začne pekel za Evič-ko. Štefan se uda kvartanju, pijančuje, se zadolžuje in podpisuje menice. Nesrečno ženo tolaži Štefanov brat Ambrož, ki se je v njo zaljubil. Vsi napori, da bi Štefana spet priklenila k domu, so zaman. Ko ga doleti nesreča, se šele zave svoje krivde, Štefanovo posestvo je prišlo na dražbo. Te sramote in siromaštva pa jih reši Ambrož, ki kupi posestvo ter ga vrne po hčerkici Evički, njenem« očetu in materi
Sisi
Nadvojvodinja Sofija, mati mladega cesarja Franca Jožefa, koče, da bi njena nečakinja princesa Helena postala cesaric«. Njene načrte podpira Helenina mati. Proti temu pa sta oče vojvoda Maksimilijan in Helenina sestra Elizabeta — Sisi, ki se preoblečena v šiviljo pritihotapi prav do cesarja, da ma pove svoje mnenje. Cesarja se
deklč dopade in jo zadrži v svoji družbi. Neznana »zapeljivka" postane žrtev jezne cesarjeve matere, zato roma v zapor. Med tem se je Helena premislila in ne nasprotuje več, da bi postala cesarica, ter se silno jezi na Sisi, ki je dosegla pri cesarju obljubo, da se ne bo zaročil s Heleno. Oče osvobodi Sisi iz ječe. S hčerko namerava odpotovati. Slednjič se odkrije kdo je Sisi in zaljubljeni cesar si jo vzame za ženo.
Vrnitev v iivljenio
Dr. Thomas Ueding je priljubljen zdravnik. Njegova žena je začela ljubimkanje, ki je postalo resno. Razburjen hiti v stanovanje svojega nasprotnika, kjer najde tega mrtvega. Prepričan je, da je njegova žena morilka. Da ohrani svojemu sinu mater, prevzame krivdo nase. Ko se vrača spet iz ječe na svobodo, izve, da je njegov otrok, za katerega je vse žrtvoval, umrl. Brez Časti, bres poklica, brez družine potuje po deželi. Na potovanjih spozna milega Petra in njegovo mater, ki je vdova letalca. Ustanoviti si hoče novo družino, njegova žena pa poskuša prekrižati te načrte. Končno premaga vse ovire in po težkem trpljenju mu spet sisije zarja novega življenja.
zastrupljenje krvi in dne 5. aprila t. 1. je Krajčičeva umrla. Vaška maza-čica je za svoje »delo" zahtevala 150 din honorarja. Orožniki so žensko izročili državnemu tožilstvu, ki bo proti njej uvedlo postopanje. i/— Orkestralni in solistični kon cert pod vodstvom g. sodnika Grma, bo priredil nar. ods. Sok "Is, dne 1. maja, v veHki dvorani Sok. doma. Koncert zssluži vso pozornost naše javnosti že zato, ker tovrstnih prireditev v Soboti zelo pogrešamo in bo s tem koncertom izpolnjena velika vr zel v našem kulturnem življenju. Upamo, da bo koncert, za čigar uspeh nam jamči že ime g. Grma, polno-številno obiskan in s tem našim agii-nim naraščajnikom dano priznanje za trud in požrtvovalnost.
—	Z motiko ga je do smrti poškodoval. 65 1. Franc Lovrenčič iz Filovec se je prepiral z nekim sorodnikom zaradi posestva. Iz hude debate so nastale grožnje, na koncu pa je Lovrenčec dobil z motiko udarec na trebuh. Poškodba je bila tako huda, da je po prevozu v soboško bolnišnico umrl.
—	Občni zborjTajskoprometnega in olepševalnega društva M. Sobota se bo vršil dne 26. t. m. v restaraciji Bac ob 20. uri. Vabimo vse, katerim je pri srcu napredek M. Sobote, da se udeleže občnega zbora.
—	Grajski kino bo pri rednih predstavah v dneh 24. do 28. aprila 1940 predvajal kot poseben dodatek slovenski Zurnal „2aleznlika nesreča pri 0;zl|;u"l
—	Šoferski tečaj v Murski Soboti se bo pričel dne 22. aprila 1940 ob 9. uri predpold. v dvorani hotela »Slon" v M. Soboti. Reflektadti naj se ta dan tam javijo. Informacije daje: Vodstvo šoferske šole Jugosl. Touring kluba, M. Sobota.
—	Nesreče. Ivan Lutar, 7 letni posestnikov sin v Črensovcih se je po nesreči poparil z vrelo vodo po vsem telesu. — Levo roko si je zlomila pri nesrečnem padcu 18 letna posestni-kova hči Marija Vohar iz Dokležovja. — Ko je brusil nože za slamoreznico, se je močno vrezal v roko 24 letni hlapec Franc Horvat iz Sobote. — Anton Koren, 13 letni dninarjev sin iz Turniiča je po nesreči padel s tovornega avtomobila in si pri Padcu zlomil ključnico. — Terezija Žilavec, 72 letna prevžitkarica iz Rankovec je ila po vodo in je pred vodnjakom padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. — Vsi so se zatekli vgsoboiko bolnico.
Zahvala.
Ob nenadni izgubi nepozabnega soproga, očeta in sina
PČNTEK KALMANA
se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v tako velikem Številu spremili na njegovi poslednji poti, vsem darovalcem vencev, ki ste me tolažili in vsem, ki ste ustno in pismeno izrazili soialje in počastili njegov spomin na kakršnikoli naCin.
Zahvaljujem se g. primariju bolnice, zdravnikom, ki so mu požrtvovalno stali ob strani. Posebej se zahvaljujem g. Flegaru za ganljivi govor ob odprtem grobu. Vsem najiskrenejša zahvala.
M. Sobota, 14. 4. 1940
Žalujoča soproga, otroci, mati.
CENTRAL KINO
OITTRICH. M. SOBOTA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinHiiiiiiiiniiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiim
V	soboto 20. aprila zvečer ob 6 in »/29 uri
V	nedeljo 21. aprila ob 7->4-, 6. in >/29. uri
Vesela muzikaina komedija
R o ž m a r i
V	gl. vlogah: Turay Ida, Kabos Gyula in
ciganski orkester: Magjrari Imre.
Pri vsakem programu nov „Metro>iurnal" ia kulturni film.
Vstopnina 10, 8, 5 in 2 Din
Roimarin
Velepodjetnik Molnar ima hčerko Boške, ki je silo razvajena in ženo, ki je neomejen gospodar v hiši. Njegov prokurist Moser mu svetuje naj kupi neki kamnolom. Molnar uboga. Vse je že pripravljeno za eksploatacijo, le vprašanje transporta kamenja še ni rešeno. Treba je kupiti zemljišča za trasiranje proge. Moser, ki to vodi, doseže, da cena, zemljiščem poskoči in da nihče noče prodati. Na poti do kamnoloma zavezi razvajena BOške s svojim avtom v jarek. Mladi posestnik Pišta Kevija, ki je prav za prav vnuk grofa Kelecsenyja, jo pretepe, kljub temu pa se deklč v njega zaljubi. Stari grof kliče hčerko in vnuka nazaj pod gotovimi pogoji. Trmoglavi Pišta odbije njegovo ponudbo in se hoče poročiti z vdovo Panniko, kljub temu, da ljubi Bčške. Ta pa spet sili iz ničemurnosti za nekim baronom, ki ga niti malo ne ljubi. Tedaj nastopi diplomat Moser, ki na vsej črti uspe ter zlomi trmoglavost mladih ljudi.
Zahvala.
Vsem prijateljem in znancem, ki so nam ob težki izgubi moža, oziroma očeta
NEMEŠ NIKOLAJA,
državnega žlvinozdravnika v pokoju
izrazili svoje sočustvovanje in spremljali pokojnika na njegovi zadnji poti, izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
vd. Nemeš Georglna in hčerki.
— Nož v hrbet. Alojza Korošca, 18 letnega viničarskega sina iz Mur-ščaka je ob 10. zvečer nekdo napadel in zabodel z nožem v hrbet. — Ista usoda je zadela 20 letnega Alojza Suta iz Brezovščaka. V Slamnjaku se je znašel na nekem dvorišču v družbi razjarjenih fantov. Eden je potegnil nož in mu ga zasadil v hrbet.
GASILSTVO	"
Predavanje za funkcijonarje gasilskih čet in gasilcev sploh se bo vršilo v nedeljo, dne 21. aprila t. 1. ob 8. uri v osnovni ioli v Murski Soboti. Nanašalo se bo na ureditev podstrešij, dvorišč in drugih shramb, hišno gasilstvo, način gašenja zažigal-nih bomb in sploh na organizacijo pasivne obrambe. Priporočamo naj se tega predavanja udeležijo ne samo pripadniki gasilske organizacije, ampak tudi čimveč ostalega ljudstva.
Novoizvoljena uprava odobrena. Gasilska zajednica v Ljubljani je odobrila novoizvoljeno upravo gasilske župe Murska Sobota, ker je bilo ugotovljeno, da je bil občni zbor pravilno sklican in izvolitev nove uprave pravilna.
litem mesto za trgovskega vajenca kakoršaekoli stroke. Pap Koloma Čikcčka vas 42. p. Prosenjakovd.
Predavanje
V soboto, dne 20. aprila, priredi Sokolsko društvo v Murski Soboti svoj letošnji 2. članski sestanek. Na njem bo predaval g. Dr. Vučak o snovi »Zrak — voda — sonce". Prikazal bo koristi njihovega vpliva na človeško telo, obenem pa opozoril na nevarnosti, ki obstoji jo, če se telo nepravilno izpostavlja tem elementom. Začetek predavanja ob 20. (t. j. 8) uri zvečer. Udeležba sokolskih pripadnikov bodi mnogoštevilna, gostje, zlasti športniki, ki so prijatelji Sokolstva, so dobrodošli I	- /
Zastrupljanje poljskih mi«
Z dovoljenjem oblasti se točasno vrši zastrupl]en]e poljskih miši. V nekaterih krajih se pa to zastrupljenje ne vrši pravilno. Zastrupljeni drobci kruha in zrnje se ne vsipa v mišje Inknje, marveč se ga potrosi po površini zemlje. S tem se lahko zastrupijo tudi kure in pernata divjačina, ki bo povohala na ta način raztreseno zastrupljeno snov.
Konec starih kovancev po 20 din
Ker )e ves srebrni denar v kovancih po 20 din izkovan, je izdal finančni minister sledeči odlok: da se stari denar po 20 din, ki je bil skovan po zakonu o kovanju srebrnikov po 10 in 20 din z dne 28 novembra 1931, umakne iz obtoka najkasneje do 30. aprila t. 1. Od 1. maja 1940 neha biti srebrni denar po 20 din zakonito plačilno sredstvo in ga bo mogoče v naknadnem roku 6 mesecev, to je do 1. novembra 1940 zamenjati brez odbitkov za novo skovani denar samo pri blagajni Narodne banke in pri driavnih finančnih ustanovah.
ŠPORT
V nedeljo: Gradjanski - Mura.
V nedeljo, dne 21. t. m. bomo imeli v Murski Soboti zanimivo prvenstveno tekmo med domačo Muro in dobrim moštvom ča-kovskega Gradjaoskega. Murini gosti so znani pa svoji borbenosti, s katero so odločili že marsikatero srečanje v svojo korist. Kljub temu, da je Gradjanski novinec v prvem razredu, zavzema to sezono odlično mesto in je resen nasprotnik vsem klubom močne skupine mariborskega prvega razreda. Gradjanski je naš star znanec, ki se je še svoječasno boril skupno z Muro v drugem razredu in ki je bil naši ekipi vedno nevaren in enakovreden nasprotnik. Progno-ze postavljati za nedeljsko srečanje je prav težko, toda če bodo domačini napeli vse sile in če bodo zaigrali z voljo, kot smo od njih vajeni, lahko upravičeno pričakujemo, da bodo oprali zadnji neljubi poraz proti CSK-u. Zanimiva tekma se začne ob pol 4. uri popoldne.
Tenis igrišče Mure odprto.
Tenis sekcija SK Mura je uredila svoje tenis igrišče in igralci že lahko začnejo z igranjem. Članarina je zelo zmerna, tako da ima vsakdo prav ugodno priliko za vežbanje v tej res krasni športni panogi. Potrebne informacije da in prijave sprejema načelnik sekcije Nemec Ludvik, trgovec v M Soboti.
Ceni. naročnike
našega lista, ki še niso poravnali naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čimprej, da s tem omogočijo redno izhajanje lista. Naročnina se plača v knjigarni Hahn Izidorja v M. Soboti.
JUGOSLAVIJA
Največja domača delniška zavarovalna družba.
Oosposvetska Beograda, Zagrebu, Osljeku, Petrovgradu itd.
Slavno zastopstvo za Prekmurj« :I KARLO FLISAR, M. Sobota.
(V hotelu BAC).
Razglas.
Krajevna občina BODONCI
proda v popolnoma dobrem stanju kom-pletao aostno tehtnico pod ugodaimi pogoji. Interesenti naj se čimprej zgla-sijo pri krajevne« stareiinu g. Maršek Rudolfa v Bodonclk.	w
Krajevni Solsfti odbor v Trdhovi
razpisuj«
oddajo dela za šolske klopi.
Podrobnejše informacije daje OdblP.
QitiifSfluivviiittnniiiiiiiiiiKiflffiiitiiiftifiniiiHiiiiiiiiiviiiiifiiiiiifii
SLUŽBENE OBJAVE	tb^VOT;
VABILO na
XIX. REDNO GLAVNO SKUPŠČINO,
ki bo v sredo, dne 1. maja 1940 ob 9. uri predpoldne v dvorani „Grajskega kina" v Murski Soboti.
DNEVNI RED:
1.)	Pozdrav predsednika;
2.)	Imenovanje zapisnikarja in 2 overovateljev ;
3.)	Odobritev zapisnika zadnje skupščine ;
4.)	Poslovna poročila : a) predsedniško, b) tajniško, c) blagajniško, šolskega
odbora dvorazredne trgovske šole, d) gradbenega odbora.
5.)	Poročilo nadzornega odbora in predlog za razrešnico ;
6.)	Proračun za leto 1940 ;
7.)	Samostojni predlogi uprave združenja trgovcev ;
8.)	Samostojni predlogi članov in sekcij;
9.)	Zaključek skupščine.
Pojasnila k dnevnem redu:
Zapisnik zadnje glavne skupščine se ne bo čital, ker je bil objavljen v „Murski Krajini" v štev. 10—23 1939. leta. Računski zaključek je objavljen v prostorih združenja. Isto tako bo v prostorih združenja objavljen proračun za leto 1940 in vsi sklepi, ki bodo sprejeti na glavni skupščini in to v določenem roku.
Samostojni predlogi, članov, kakor tudi sekcij morajo biti predloženi upravi združenja najkasneje do 27. aprila t. 1. 12. ure, ter jih smejo predložiti samo tisti člani, ki so poravnali svoje članske obveznosti do konca leta 1939, sicer bodo zavrnjeni. (Slednje ne velja za člane, ki so pridobili članstvo v letu 1940.)
Udeležba: Skupščine se smejo udeležiti samo člani imetniki obrtnih pooblastil. Udeležba na skupščini po pooblaščencih ni dovoljena razen v primerih, kjer tvorijo članstvo javne trgovske družbe. (Čl. 14/1 pravil). Za vse člane je udeležba na skupščini obvezna. Izostanki morajo biti s tehtnimi opravičili pred dnevom skupščine pismeno javljeni upravi združenja sicer se predpišejo denarne globe in sicer Din 20.— za člane izven M. Sobote in Din 50.— za člane v Murski Soboti.
Sklepčnost skupščine. Skupščina je sklepčna ob določeni uri, če je pri-šotna vsaj ena tretjina od skupnega števila članov, sicer se vrši eno uro kasneje na istem mestu in dnevnim redom druga skupščina, ki sklepa veljavno ob vsakem številu navzočih.
Na skupščini se bo razpravljalo samo o vprašanjih, ki so postavljeni na dnevni red.
Predsednik: FRANC ČEH 1. r.
Trgovcem z jajci in perutnino v vednost.
Z ozirom na svojčasni sklep sekcije trgovcev z jajci in perutnino, da se naj nakupovalci v tej stroki odpravijo in da bi zaradi enotne ureditve tega vprašanja v srezih M. Sobota, Lendava in Ljutomer, odšla določena deputadja k banski upravi, naznanjamo, da je uprava združenja na seji od 3. aprila t. 1. sklep sekcije odobrila in je v smislu predloga, sprejetem na sestanku z dne 27. decembra p. 1. v Beltincih, poslala Zbornici predlog, da intervenira pri kr. banski upravi zaradi čimprejšnjega sprejema deputacije. Nadalnja navodila bo združenje še objavilo.
Trgovcem z živino v vednost.
Ker so v tej stroki, z novo davčno reformo; nastopil a nekatera nesoglasja in z ozirom na zahtevo nekaterih pri zadetih članov zaradi ureditve teh nesoglasij, naznanjamo vsem prizadetim članom, da bo združenje po predlogu predsednika sekcije trgovcev z živino g. Josipa Benka st. sklicalo v najkrajšem času in to še pred občnim zborom sestanek članov te sekcije, na katerem bodo vsa aktuelna vprašanja iz te stroke obravnavana in bodo zbrana v samostojen predlog za glavno skupščino združenja.
Kmetijska podružnica
za MURSKO SOBOTO in okolico
PoŠta. Š. /. v V. Za izkrnitev, odnosno golosek jelševega (jošovega) gozda, neglede na površino, ni potrebno dovoljenje. — H. /. v D. Če imate zemljišče it razmerjeno, je to bilo naznanjeno tudi kat. upravi. Radi razdelitve davka se torej obrnite na kat. upravo, kjer doseiete potrebno brez stroškov. — K. M. v P, Zemlja in podnebje za pridelavo lanu je pri nas izvrstna, starejši ljudje pa so tudi strokovnjaki za ta pridelek. Da se pri današnjih razmerah dvojno izplača čimveč lanu pridelati, Vam samo svetujemo lahko, posebno če imate dosti zemskih delovnih moči. Priporočamo zgodnji lan. Ga sejate radi semena ali radi prediva, izplačalo se. bo vsekakor, ker bodo cene dobre za to ali za ono. — Isto je z konopljo, samo za to rastlino je treba močnejšo zemljo.
•
Klice koraze so v močni zimi pomrz-nile. Za seme namenjeno koruzo pred setvijo poskusite ua klijavost in samo počnite s setvijo!
Post. vložke —
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota.
Izda h dvosobno stanovanji
s stranskimi prostori. Interesenti naj se obrnejo na vd. NEMES GEORGINO, Aleksandrova ul 16, najkasneje do 1. maja.
Semenski krompir
se dobi pri
Upravi veieposistva v
PREDNO KUPITE
poglejte veliko izbir, rauik lepih [daril
aa BIRMANCE v izložbi
DITTRICH FRANJO
arar, draguljar ia optik
M. SOBOTA, Aleksandrova 25
(prek tiskarae). cknk zelo solidni.
TELEPHUNKEN RADIO APARAT
1940,
OGROMNA IZBIRA
DVOKOLESI
NIZKE CENE l Mali m e s e in i obroki I
Dobi se pri znani trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokoled, šivalnimi in pisalnimi stroji ter , motornimi vozili
MURSKA SOBOTA.
or/d[Qr/d\or/d\g*9	ler/D
239123484853232353534853235323539153235323532348