® lasilo občanov 15 občine Trebnje ___________________ mesečnih Leto X /10. številka/15, oktober 2001/Brezplačno! elektronska pošta: glasilo-obcanov@trebnje.si C Več kot dvesto gostov je pred odprtjem nove linije pozdravil direktor Rabzelj. (Foto: D. Z.) DANA JE NA DOBRI POTI Z otvoritvijo nove polnilne linije brezalkoholnih pijač v četrtek, 20. septembra, je Dana Mirna že napovedala izbris rdečih številk v prihodnji bilanci uspeha. Na otvoritev popolnoma avtomatizirane polnilne linije je Dana povabila več kot 200 poslovnih partnerjev in vidnih gospodarstvenikov iz vse Slovenije. Novi direktor Drago Rabzelj je prisotnim orisal zgodovino skoraj petdesetletne Dane ter prebijanje skozi gospodarske čeri v teh desetletjih. Dana je v preteklem letu poslovala z izgubo, zato so kot najverjetnejšo rešitev odločili skupaj z Nacionalno finančno službo, ki je 40 odstotna lastnica, nakup avtomatizirane polnilne linije, vredne sedem milijonov mark s kapaciteto 8400 plastenk na uro. V lanskem poslovnem letu so ugotovili, da je zmogljivost stare polnilne linije začela zaostajati za potrebami trga. Proizvedli so namreč 15 milijonov litrov pijač. Tako bodo dosegli planirani dve milijardi sit prihodkov. Magister dr. Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je v nagovoru zbranim dejal, da za blaginjo državljanov bistveno prispevajo tudi podjetja, kot je Dana, zato jim je zaželel nadaljnjih uspehov. Pomembno je tudi to, da Dana izvozi 20% svoje proizvodnje, in to največ v ZDA, Kanado, Argentino, Avstralijo in na Češko. Vračajo se tudi na trge nekdanjih jugoslovanskih republik Črno goro, BiH, Srbijo in Hrvaško, kjer so njihove pijače že poznane in cenjene. Ob tej priliki je gospod Zoran Lekič, direktor BVQI, predal direktorju Dane listino -Certifikat kakovosti ISO 9001, ki ga je Dana sicer pridobila že preteklo leto, konec marca pa je uspešno prestala tudi prvo kontrolno presojo. Prijetno popoldne je s svojim nastopom dopolnila trenutno prva pevka slovenske glasbene scene - Nuša Derenda. D. Z. Dana je zakladnica pristnih okusov! TOM Oblazinjeno pohištvo d.o.o. in Doma-ko d.o.o. se bosta od 5. do 11. novembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani udeležila mednarodnega pohištvenega sejma, prvi bo razstavljal na površini 179 m2 v hali C, drugi pa na 60 m2 v pred-verju hale A. Roža Zakšek, pomočnica ravnatelja na OŠ Trebnje, je 27. septembra prejela priznanje Janeza Jesenka za leto 2001. Jesenkovo priznanje se podeljuje učiteljem geografije z več kot 20 let delovne dobe za nadpovprečno uspešno pedagoško delo. TRIMO JE PRAZNOVAL 40 LET USPEHOV Srečanja gospodarstvenikov občine Trebnje, ki ga je 18. septembra organizirala glavna direktorica Trima Tatjana Fink, se je poleg direktorjev podjetij, župana občine Trebnje Cirila Metoda Pungartnika, ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlada Dimov-skega, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, mag. Jožka Čuka, udeležil tudi najbolj priljubljeni državljan, predsednik republike Slovenije, Milan Kučan. Svečana akademija je potekala v eni najstarejših proizvodnih hal ob veličastni sceni z znanimi imeni nastopajočih in ob vodenju znane televizijske voditeljice Tajde Lekše. Direktorica Tatjana Fink je predstavila zgodovino in rast podjetja od Kovinskega podjetja Trebnje pred 40 leti do danes, ko je Trimo delniška družba, ki ima 7 hčerinskih podjetij, 9 predstavništev in 5 zastopstev na vseh pomembnejših trgih, kjer posluje. Predsednik Kučan pa je v nagovoru ob čestitki Trimu med drugim dejal: “Ni dovolj biti prvi doma. Tu se ambicije ne končajo. In ne moreš skrbeti le zase. S svojim nastopanjem na tujih trgih je Trimo prek svojih projektov tja odprl vrata tudi drugim slovenskim podjetjem ...” Na svečanosti je glavna direktorica Trima predala Ivanu Goletu in Stanetu Velikonji, ki sta dolga leta pred njo vodila podjetje, spominske skulpture iz kovine, kiparja Rudija Stoparja. Slovesnost ni bila le drugačen dan, kot so jo sami poimenovali. Ob načrtih za prihodnost je direktorica povedala, da si Trimo želi postati vodilni evropski ponudnik na področju jeklenih zgradb. “Globalni svet postaja naš izziv in odličnost bo naš odgovor,” je Finkova poudarila ob koncu svojega govora. D.Z. Zadovoljni obrazi gostov in gostiteljev so razvedrili tudi obraz predsednika države. (Foto D. Z.) Pesem lahko ustavi čas za vse večne čase in v besedo ujame trenutek, da ga v srce zapre, kdor hoče in sme. Danica Zupan, KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA LOKA KS Velika Loka leži ob reki Temenici med KC Čatež, Štefan, Šentlovrenc, Veliki Gaber in Knežja vas. V KS spadajo poleg vasi Velika Loka še Ko- slabim izgledom za kmete in kmetijstvo pa se lahko pohvalimo z najmodernejšim hlevom, nekaj pa jih je Še V gradnji. (Dalje na 3. strani) VABILO Maja Kastelic, študentka likovne akademije, je v gostilni Šeligo, L nadstropje, danes, 15. oktobra, postavila razstavo svojih del v različnih tehnikah -akril, oglje, grafika. Tako boste lahko ob obisku picerije Gostilne Šeligo v naslednjih tednih občudovali tudi likovna dela mlade trebanjske ustvarjalke. renitka, Mala Loka, Mačkovec, Skovec, Gorenji Podboršt, Mrzla Luža, iglenik in Trnje. KS je razpeta med dve fari: Trebnje (Iglenik, Mrzla Luža, Gorenji Podboršt, Škovec) in Šentlovrenc: Prav tako tudi otroci obiskujejo osnovno šolo v Šentlovrencu (L- 4. razreda) in v Trebnjem (5,- 8. razred). V naši KS se samo s kmetijstvom ukvarja le še nekaj gospodinjstev, ostalim je to le dopolnilna dejavnost in tako zagotovitev preživetja. Kljub OBVESTILO OBČANOM Občinski štab za civilno zaščito Občine Trebnje in Gasilska zveza Trebnje, organizirata skupno taktično vajo s predpostavko požara gozda, ki se bo odvijala na območju KS Sela pri Šumberku. Vaja se bo izvedla 27.10.2001 s pričetkom ob 13. uri. V tem času bodo po celotni občini vključene sirene z znakom za požar. Vse občane prosimo za razumevanje. Prispevke za naslednjo številko pošljite najkasneje do 5. novembra 2001 Občinski štab za CZ ■ Z OBČINSKEGA SVETA V sredo, 3. oktobra, je zasedal Občinski svet občine Trebnje. Tudi tokrat so svetniki večinsko podprli umik predloga povišanja cen komunalnih storitev, ker predloga povišanja cen ni obravnaval Nadzorni odbor Komunale. V nadaljevanju seje je OS sklenil, da Nadzorni odbor cene čimprej obravnava. Po razpravi ob odgovorih na svetniška vprašanja - z vsemi niso bili zadovoljni - so se lotili najobsežnejše točke - sprejetje rebalansa. Župan Ciril Metod Pungartnik je v uvodnem nagovoru pojasnil, da so poskušali v rebalans vključiti vse tisto, kar so svetniki s sklepi v OS podprli skozi leto, pa še ni bilo realizirano; naknadno pa je vključenih še nekaj zadev, ki jih ob sprejetju proračuna ni bilo mogoče predvideti. Predhodno so rebalans obravnavali v posameznih odborih in ga podprli. V rebalansu, ki so ga svetniki po razpravi sprejeli, znašajo prihodki 2.163.100.000 SIT, skupaj z zadolžitvijo pa 2.457.740.000 SIT, v enaki višini so planirani tudi odhodki. Zagotovljenih je dodatnih 10 mio sredstev, delno za preureditev izpraznjenih prostorov Davčne uprave in predvsem za prilagoditev izpraznjenih prostorov Geodetske izpostave Trebnje za potrebe bodočega uporabnika. Vzgoja in izobraževanje Spremembe so nastale zaradi od toče poškodovane šole na Mirni. Iz zavarovanja se planira 40 mio SIT, enako vsoto pa predstavljajo sredstva iz državnega proračuna. Za to investicijo je treba iz rebalansa zagotoviti najmanj 160 mio za plačilo obveznosti, ki so bile pogodbeno že dogovorjene. Hkrati je potrebno planirati sredstva za pripravo tehnične dokumentacije za preureditev in dograditev šole Mirna. Gradnja osnovne šole v Velikem Gabru je bila v avgustu zaključena, zaradi dodatnih del pa bo treba zagotoviti še 12 mio; 10 mio se pričakuje od države, 2 mio pa iz občinskega proračuna. Zadnji obrok plačila gradnje šole v Velikem Gabru bo zapadel v letu 2002. OS je zagotovil sredstva v višini 14 mio SIT za streho telovadnice trebanjske OŠ, ki je potrebna popravila, saj gre za dvojno zamakanje(ob dežju, pozimi pa še kondens), zato se predlani položeni parket zaradi zamakanja ponekod že dviguje. Popravilo strehe bo izvedlo Trimo Trebnje. Otroško varstvo Za ureditev prostorov in nakup opreme za dodatni oddelek vrtca v Trebnjem je potrebno zagotoviti še 1,3 mio. Kultura V razpravi so svetniki odobrili dodatna sredstva KS Šentrupert za pokritje stroškov ob organizaciji vrhunskih kulturnih prireditev v okviru projekta Imago Slovenije. Pri investicijskih odhodkih pa se zagotovi 3 mio za vzdrževanje in preureditve kulturnih objektov. Za adaptacijo kulturnega doma v Šentlovren-cu je OS zagotovil dodatni 1 mio SIT. Na področju športa bo občina sponzorirala Martina Strela v višini 1 mio. Kmetijstvo Za odpravo posledic suše in toče je pričakovan višji prihodek s strani države, k temu pa bo še občina primaknila 10 mio. Cestno gospodarstvo Zaradi rekonstrukcije lokalne ceste Rdeči Kal-Jordan Kal se nameni dodatne 3 mio s 10 mio SIT pa se namenja za modernizacijo javnih poti, in sicer za plačilo že izvedenega programa iz leta 2000. Na pobudo Freliha, NOVI ZAKON 0 OROŽJU OBVESTILO V Uradnem listu Republike Slovenije št. 61/2000 z dne 06.07.2000 je objavljen novi Zakon o orožju, ki je pričel veljati 07.01.2001. V skladu s prvim odstavkom 84. člena tega zakona so imetniki listin za posest ali nošenje orožja, izdanih na podlagi prej veljavnega Zakona o orožju (Uradni list SRS, št. 17/81 in 44/90) dolžni v roku dveh let po uveljavitvi zakona zamenjati te listine za ustrezno orožno listino po tem zakonu. 1. Zamenjava orožnih listin bo trajala do 06.01.2003 in se bo izvajala v času uradnih ur na sedežu Upravne enote Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje V postopku zamenjave orožnih listin morajo prosilci priložiti: • predhodno izdano orožno listino, • za izdajo novega obrazca orožnega lista pa tudi fotografijo v velikosti 35 x 45 mm v črno beli ali barvni tehniki, • upravno takso v znesku 1.600 SIT in odvisno od vrste orožne listine še 2.600 oziroma 1.000 SIT za obrazec orožne listine • orožje na vpogled. Upravni organ bo pri zamenjavi orožnih listin preverjal verodostojnost sedaj vpisanih podatkov v ustrezni listini za posest ali nošenje orožja in ali je orožje ustrezno žigosano. Vloge za zamenjavo orožnih listin je potrebno oddati na za to določenih obrazcih, ki so na razpolago na sedežu upravne enote. 2. Na Upravni enoti Trebnje se zainteresirani lahko seznanijo s seznamom zdravstvenih zavodov, ki imajo zaposlene zdravnike specialiste medicine dela in s seznamom zasebnih zdravnikov specialistov medicine dela, ki bodo opravljali zdravniške preglede za ugotavljanje zdravstvene zmožnosti za posest ali nošenje orožja. V Zdravstvenem zavodu Trebnje, Dispanzer za medicino dela, prometa in športa, Goliev trg 3, Trebnje opravlja tovrstne zdravniške preglede zdravnik Zdenko SALDA. 3. Pred opravljanjem preizkusa znanja o ravnanju z orožjem se bodo posamezniki lahko usposabljali pri izvajalcih, ki jih je pooblastil minister za notranje zadeve. S seznamom izvajalcev prav tako razpolaga tukajšnja upravna enota. Vsa dodatna pojasnila in informacje v zvezi z z izvajanjem novega Zakona o orožju ter zamenjave orožnih listin lahko dobite na Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Trebnje pri ga. Vidi BARLE - tel.št. 07 - 304 40 42. UPRAVNA ENOTA TREBNJE OBVESTILO V ponedeljek, 08.10.2001, je Območna geodetska uprava Novo mesto - Izpostava Trebnje pričela s poslovanjem v 2. nadstropju prenovljene stavbe na naslovu Trebnje, Goliev trg 11 (nova pošta). Uradne ure za stranke so ob ponedeljkih od 7.30 - 11.00 in od 12.00 -15.00 sredah od 7.30- 11.00 in od 12.00-16.30 petkih od 7.30 -11.00 in od 12.00 -14.00 Območna geodetska uprava Novo mesto Izpostava Trebnje Trebnje, Goliev trg 4 Telefon: 07 30 44 354 8210 Trebnje, Telefax: 07 30 44 157 ki je prepričan, da KS Šentrupert dobiva premalo sredstev, oz. bistveno manj, kot bi jih nujno potrebovali za izvedbo načrtovanih del, so svetniki namesto planiranega 1,4 mio primaknili še dodatne 3 mio za lokalno cesto proti Kostanjevici. Komunalno gospodarstvo in varstvo okolja V tej postavki je nekaj več sprememb. Za odvoz kosovnih odpadkov se namenja 2 mio več sredstev, ker izvedena dela presegajo načrtovani obseg. Za dokončanje poslovilne vežice v Velikem Gabru se namenja dodatnih 0,55 mio. V postavki nakupi zemljišč se poveča za 6 mio SIT za javne poti v ZN Cviblje. Na postavki urejanje prostora se izdatki povečajo za 10 mio, in sicer za sofinanciranje strokovnih podlag in prometne študije za Trebnje (vezano na avtocesto mimo Trebnjega). Svetniki so sprejeli Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o načinu vrednotenja športnih programov v občini Trebnje. S tem se bo obseg sredstev nekoliko povečal, ker se uvaja sofinanciranje stroškov za delo športnih društev oz. zveze. Občina Trebnje doslej ni financirala posebej stroškov za delo društev. Sicer bodo društva lahko še naprej kandidirala na raz-, pisana sredstva. Razpisni rok pa se bo časovno prilagajal postopku priprave in sprejema občinskega proračuna. Prav tako so sprejeli pravilnik za podelitev priznanja Športnik leta. Z rebalansom občinskega proračuna se zagotovijo sredstva za dodatni oddelek v trebanjskem vrtcu. Dodatnega kadra pa ne bo potrebno zaposliti, ker se z novim šolskim letom zaradi premajhnega števila otrok ukinjata oddelka 500 urnega programa SPŠ v Dobrniču in Šentlovren-cu. Vzgojiteljica, ki je ta program izvajala, pa se prerazporedi v novoustanovljeni oddelek, pomočnica vzgojiteljice pa se bo pokrivala s kadrom, ki je zaposlen nad veljavnimi normativi. Svetniki so potrdili predlagane kandidate za člane okrajne volilne komisije. V zvezi s premajhnim pritiskom vode v Velikem Gabru so sprejeli, da se brezplačno izvede priključitev na novo vodovodno omrežje visoke cone Veliki Gaber, in sicer tam, kjer je pritisk vode na hišnem priključku manjši od 1,5 bara. Čeprav prizadeti v Velikem Gabru zahtevajo priključitev brez dodatnega plačila za vse prizadete, je obveljal predlog župana, ki ga niso podprli vsi svetniki. Svetniki so obravnavali tudi problem parkirišč za tovorna vozila. Glede na bližajoči termin zahtevanih uporabnih dovoljenj za pridobitev licenc, so podprli možnost izgradnje na svojih zemljiščih. Občinska uprava pa zbira pobude občanov za spremembo prostorskega plana občine Trebnje. Občinska uprava je svetnikom posredovala tudi končno poročilo o oceni škode, povzročene z neurji s točo v letu 2001. Škoda zaradi obeh neurij je po ocenah strokovne komisije prizadela 2152 ha v višini 159 mio SIT. Sledila je informacija o škodi v kmetijstvu zaradi suše v letošnjem letu. Suša je prizadela celotno občino. Najbolj so bile ogrožene kmetije na višje ležečih krajih in krajih s peščeno podlago. Prizadete so bile vse rastline, še posebej pa pridelki sena, krmnih rastlin in koruze. Prizadeti pa so bili tudi trajni nasadi in vrtnine. Škoda nastala zaradi suše znaša 348 mio SIT. Žal pa je bil zelo kratek rok za zbiranje prijav, kot ga je določila državna komisija, saj se je 1. oktobra že zaključil. Upamo le, da je bilo ustrezno obveščanje preko kmetijskih svetovalnih služb in krajevnih skupnosti. Svetniki so v okviru točke svetniška vprašanja zahtevali odgovor župana, zakaj je nastalo v vinskih goricah več odlagališč (ni kontejnerjev). Sedaj se tam valjajo smeti v vrečkah. Tako ponovno nastajajo divja odlagališča. Prav tako je bilo opozorjeno, da so občani mesta Trebnjega nezadovoljni, ker se pobirajo smeti samo enkrat tedensko. Svetniki so tudi zahtevali, da se v Trebnjem v križišču ob cerkvi postavi semafor, ker se je promet izredno povečal. I.V. Na podlagi 19. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98) in 33. člena Uredbe o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženjem (Ur.l.RS, št. 47/01, 62/01) je Občinski svet Občine Trebnje na 22. redni seji, dne 03. 10. 2001 sprejel SKLEP o objavi javne dražbe za prodajo dveh kletnih prostorov na Golievem trgu 10, Trebnje 1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje 2. Predmet javne dražbe: dva kletna prostora v poslovno stanovanjskem objektu Goliev trg 10, Trebnje, stoječem na pare. št. 221/1, pripisanem pri vi. št. 516 k.o. Trebnje, v izmeri 16,98 m2 in 13,27 m2, skupaj 30,25 m2 - prostora se prodajata enemu kupcu. 3. Izklicna cena: Vrednost prostorov po cenitvi znaša 1.793.285,00 SIT. Na javni dražbi se določi kot najmanjši znesek višanja 50.000,00 SIT. 4. Kraj in čas javne dražbe: Javna dražba bo dne 06. 11. 2001 ob 12. uri in bo potekala v mali sejni sobi Občine Trebnje Goliev trg 5, Trebnje. Vsi roki se štejejo od dneva objave v Uradnem listu. 5. Vodenje javne dražbe: Za izvedbo postopka javne dražbe in za vodenje postopka javne dražbe je s sklepom imenovana komisija za izvedbo javne dražbe. 6. Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki so državljani republike Slovenije in pravne osebe, ki so registrirane na območju Republike Slovenije. Na javni dražbi kot dražitelji ne morejo sodelovati cenilec, člani komisije in z njimi povezane osebe (35. člen Uredbe). Fizične osebe ter poo blaščenci fizičnih in pravnih oseb se morajo pred pričetkom javne dražbe izkazati z veljavnim pooblastilom. 7. Plačilo varščine: Dražitelj je dolžan pred začetkom dražbe položiti kavcijo v višini 10% izklicne cene. Kavcijo je potrebno nakazati na žiro račun Občine Trebnje, št. 52100-630-000-0040206, s pripisom - za javno dražbo kletnih prosto rov v poslovno stanovanjskem objektu Goliev trg 10, Trebnje. Fotokopijo dokazila o vplačilu kavcije je dražitelj dolžan priložiti komisiji, ki vodi postopek javne dražbe. 8. Po končani dražbi bo kavcija vrnjena tistim, ki na dražbi ne bodo uspeli, v roku 8 dni, brez obresti. 9. Sklenitev pogodbe in plačilo kupnine: Z najugodnejšim dražiteljem se sklene kupoprodajno pogodbo o prodaji kletnega prostora, najkasneje v roku 30 dni po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše pogodbe v navedenem roku, uporabnik zadrži njegovo kavcijo. Izbrani ponudnik je dolžan kupnino plačati najkasneje v roku 8 dni od uveljavitve kupoprodajne pogodbe. 10. Prevzem objekta: Lastništvo prostorov preide na kupca šele s plačilom celotne kupnine. 11. Plačilo taks, davkov in drugih pristojbin: Davek in vse stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. 12. Ogled prostorov in druge informacije v zvezi s predmetom dražbe. Ogled je mogoč na podlagi predhodnega dogovora, kontaktna oseba ga. Meta Gaj, tel. 07- 3481-108. OBČINA TREBNJE Župan Ciril Metod Pungartnik USTANOVITELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/IZDAJATELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/UREDNIŠKI ODBOR: prof. Ivanka Višček (glavna in odgovorna urednica), Franc Hribar, dipl. ing. Ana Moder, Štefan Pepelnak, Dušan Zakrajšek, ing. Anton Zaletel in prof. Marjan Zupančič/IZDAJATELJSKI SVET: dr. Marjan Pavlin (predsednik), mag. Janez Slak in ing. Alojzij Metelko/Lektorica: prof. Ivanka Višček/Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar s.p., Novo mesto/ Tisk: SET d. d. Vevče / Naklada: 6000 izvodov, ki se razdelijo brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem v občini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8% stopnji. KS VELIKA LOKA (Nadaljevanje s 1. strani) V KS deluje nekaj manjših in srednjih podjetij, ki dajejo zaposlitev prebivalstvu. Uspešno delujejo tudi obrtniki in samostojni podjetniki (prevozništvo, frizerstvo, trgovina, kovinarstvo). Omenil bi samo naj večji problem prevoznikov: parkirni prostori. Velika pridobitev za krajane je tudi nova pošta, močno pa pogrešamo bančni avtomat. Imamo tudi dobro založeno trgovino s tehničnim blagom in delikateso KZ Trebnje. V KS deluje več društev: KUD Ivan Cankar, ki vsako leto pripravi zanimivo igro. Gasilsko društvo se lahko pohvali z moderno opremo in gasilskim domom, ki je v ponos celotni KS. Dejavna so tudi: društvo upokojencev, društvo MAGNUM in lovsko društvo. Vsako leto vodstvo KS in krajevni odbor RK organizirata srečanje starejših krajanov s kulturnim programom in pogostitvijo. Na gradu Mala Loka društvo Arti prireja različne prireditve, razstave in razna srečanja, ki so zelo dobro obiskana. Med večjimi nalogami, ki si jih je vodstvo KS zadalo in jih realiziralo, je preplastitev ceste v Korenitko in Mačkovec. Izvedli smo tudi priključitev vasi Mala Loka, Mačkovec in Iglenik na čateški vodovod. S tem imajo vse vasi v KS zagotovljeno nemoteno oskr- bo z zdravo pitno vodo. Vsako leto redno vzdržujemo vse makadamske poti. Vodstvo KS ima velike načrte, ki pa jih bo lahko uresničilo le s finančno pomočjo Občine Trebnje. V letošnjem letu se bo pričela rekonstrukcija lokalne ceste Velika Loka - Škovec. Zaradi prevelikega finančnega zalogaja se bo nadaljevala tudi še v naslednjem letu. V načrtu imamo obnovo ostrešja in fasade zadružnega doma. S selitvijo pošte v nove prostore je izpraznjen prostor v zadružnem domu. Prostor bomo s pomočjo občine odkupili od KZ Trebnje in ga preuredili za potrebe KUD Ivan Cankar, saj ga nujno potrebuje za vaje in shranjevanje kulis ter ostale opreme. Prav tako je obnove potreben tudi spomenik NOB. Na Veliki Loki nujno potrebujemo avtobusno postajo, vendar je ta za proračun KS velik zalogaj. Močno pogrešamo tudi gostinski objekt s toplo hrano in pijačo. Na koncu se zahvaljujem občinskemu svetu in županu g. Pungartniku za razumevanje naših problemov in podporo pri uresničevanju naših načrtov. Pozdravljam pa vse prebivalce KS in občine Trebnje. Predsednik Sveta KS Velika Loka Jože Smolič Jože Smolič PGD VELIKA LOKA PGD Velika Loka je bilo ustanovljeno leta 1907 na Veliki Loki s sedežem v tako imenovani "Bukovčevi štali”. Glavni pobudnik ustanovitelj in prvi predsednik je bil Alojz Šlajpah z Velike Loke. Takratno pristopno članstvo je bilo zelo aktivno, saj so že leta 1910 nabavili prvo ročno brizgalno s konjsko vprego, ki je bila kasneje podarjena PGD Trebanjski vrh in v tem društvu se nahaja še danes. Z napredkom kraja se je širilo tudi društvo in leta 1919 so marljivi člani ob pomoči vaščanov sezidali prvi gasilski dom. Gasilsko društvo Velika Loka je vseskozi sledilo napredku časa in razvoju gasilske tehnike, zato beležimo mejnike: - nabava prve motorne brizgalne Renault leta 1928 - razvitje društvenega prapora leta 1953 - nabava motorne črpalke Rosenbavver 800 litrska leta 1972 - nabava gasilskega kombija IMV leta 1974 - gradnja drugega gasilskega doma leta 1984 - nabava avtocisterne TAM TG leta 1986 - nabava komandnega vozila Lada Niva leta 1988 Ob praznovanju gasilskega jubileja dne 22.06.1997, to je 90 - letnici obstoja društva, je bil razvit nov društveni prapor. Ta simbolizira delovanje, povezovanje in združevanje celotnega članstva v enotno človekoljubno organizacijo, ki je pripravljena v nesreči pomagati človeku na pomoč. Prav tako si društvo prizadeva za razvoj gasilskega podmladka, zato je bil v ta namen dne 21. januarja 2001 organiziran ustanovni občni zbor PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA VELIKA LOKA. Danes društvo šteje skupaj 122 članov, od katerih je mladih do 18. leta starosti 14, članic nad 18 let je 16, operativnih članov od 18. do 63. leta pa je 49. Po statutu se za gasilskega veterana šteje član, ki je dopolnil 63 let in teh je v društvu 17. PGD Velika Loka pokriva na področju požarne varnos- ti naslednja območja: KS Velika Loka, Trnje, Mala Loka, Mačkovec, Gornji Podboršt, Iglenik, Škovec in Mrzla Luža. KS Štefan - vas: Kamni Potok. Vodstvo društva danes: RUS Bojan, Velika Loka, predsednik, BABIČ Jože, Mačkovec, podpredsednik, VAVTAR Božidar, Velika Loka, poveljnik, KOTAR Andrej, Velika Loka, nam. poveljnika, KLEMENČIČ Jože, Trnje, tajnik, MEDVEŠEK Bojan, Velika Loka, tajnik, KOVAČIČ Igor, Velika Loka, gospodar. To naj bi bila kratka osebna izkaznica PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA VELIKALOKA. KLEMENČIČ Jože OBVESTILO Center za socialno delo obvešča vse upravičence do otroškega dodatka, ki so starejši od 15 let, da še v oktobru dostavijo potrdila o šolanju, če tega še niso storili. ŠKI I) MAGNUM VELIKA LOKA Društvo ŠKED MAGNUM VELIKA LOKA - STRELSKA SEKCIJA MAGNUM je bilo ustanovljeno leta 1997, ko je štelo 10 članov. Letos šteje 26 članov, ki se pretežno ukvarjamo s strelskim športom in športnim potapljanjem. Primernih prostorov, kjer bi se sestajali in shranjevali opremo, nimamo. Tako so potapljači člani tudi drugih potapljaških društev. Toda kljub vsemu smo prilagodljivi in imamo še vedno voljo do dela. Strelskem športu popularizacija zelo pada, vendar vanj vlagamo največ finančnih sredstev in smo v sezoni 2000 dosegli največje uspehe društva tako na državnem kot tudi na regijskem prvenstvu. Najboljši tekmovalci so v lanski sezoni krojili vrh posavsko dolenjske regije in zasedli: Gregor GABRIJEL skupno 1. mesto, Igor KOZMELJ skupno 2. mesto, Marjan URBANČIČ skupno 14. mesto, Martin JARM pa skupno 21. mesto. Pri tem je društvo kot ekipa zasedlo odlično 2. mesto. Na Pokalnem prvenstvu Slovenije pa so tekmovalci zasedli 14. mesto KOZMELJ, 20. mesto GABRIJEL, 23. mesto URBANČIČ ter 42. mesto JARM. Vsi v je pridružila v tej sezoni in pridno trenira. Upamo, da bo Karolina GOREČ kmalu pripravljena na nastope v državnem prvenstvu, saj ima dober rezultat v ligi PD regije. V vodstvu društva bi bili zelo zadovoljni, če bi imeli še kakšno tekmovalko, vendar je udejstvovanje v strelskem športu zelo zahtevno in povezano z velikimi izdatki, v kolikor gre za vrhunskega športnika, tekmovalca. Pri tem je bila društvu zelo dobrodošla pomoč s strani občine Trebnje, občinska uprava pa ima posluh tudi za dolgoročne načrte društva. Dosedanji uspehi so bili doseženi brez kvalitetnih treningov, kar pa za vrhunske rezultate ni do- skupini standard. Tekmovalci tekmujejo /gor Kozmelj in Marjan Urbančič tudi v ostalih strelskih disciplinah. Ker nas je nekaj lovcev, nas je pritegnilo tudi streljanje glinastih golobov, kjer se že kažejo prvi rezultati. Kot člani Strelske zveze Slovenije bomo morda v prihodnosti imeli tudi ekipo na nivoju državnega prvenstva v tej disciplini. Udeležujemo se tudi ostalih strelskih prireditev, kolikor je pač v moči posameznikov. Prav je tudi, da omenimo našo edino tekmovalko, ki se nam volj, zato bo društvo potrebovalo primerno strelišče in pa svoje prostore. Na podlagi tega bi se lahko usmerili še v kakšno drugo športno disciplino. Upamo, da bomo načrte uresničili že pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, sicer pa je strelski šport eden redkih športov, pri katerem športnik z leti in izkušnjami napreduje. Inn, IfnVMFI i LD VELIKA LOKA Lovska družina Velika Loka upravlja s približno 4.000 hektari lovne površine, ki obsega strnjene gozdove, pašnike, vinograde in delno obvodne površine. Območje lovišča je v osmih krajevnih skupnostih in v dveh občinah (Trebnje in Litija). Lovišče se razteza na območju od magistralne ceste Ljubljana - Novo mesto do Čateža in po dolžini od Karanega Potoka do Primskovega. Lovci Lovske družine Velika Loka, 68 jih je, dosledno spoštujejo gojitvene smernice in so skrbni upravljavci lovišča. Stalež divjadi je skladen z že omenjenimi gojitvenimi smernicami. Pri upravljanju z loviščem odlično sodelujejo tudi s krajevnimi skupnostmi in z delovnimi ljudmi ter občani, zlasti pa s kmetijskimi proizvajalci, zaradi skupne skrbi za gojitev divjadi. V lovišču so zgrajene številne lovske naprave, kar kaže na to, da so skrbni upravljavci in gojitelji divjadi. Na Zagriču pri Primskovem imajo že pet desetletij lovsko kočo, ki so jo že nekajkrat povečali in obnovili tako, da je možna uporaba prenočitvenih kapacitet in z moderno opremljeno kuhinjo tudi za zunanje uporabnike. Poleg lovske koče je urejeno strelišče za glinaste golobe, na katerem so organizirali že več lovskih tekmovanj. Okolica koče je primerna za druženje večjih skupin ter zagotavlja dovolj parkirnega prostora. Vse je narejeno s prostovoljnim delom, saj vsako leto člani opravijo več tisoč delovnih ur. Prav zato so dobrodošli tako domači kot tuji lovski gostje in pa seveda tudi nedeljski obiskovalci. Mimo koče na Zagriču vodi tudi Vinska pot od Čateža do Debelega hriba. 1 i DRUŠTVO ARTI m, t-v,. jk? s MSr Na gradu Mala Loka so se 22. septembra zbrali prenovitelji Društva Arti. Stari člani so v večini zaradi drugih obveznosti prepustili društvo mlajšim. Obnovitelji so izvolili nove člane uprave, novi predsednik je Blaž Kos, ljubljanski gimnazijec, ki je povedal, da je namen društva delovati na območju Trebnjega, Male Loke in Ljubljane. Ciljna skupina bodo mladi, zlasti srednješolci, saj šole kot državne ustanove velikokrat zavirajo polet mladih talentov in še tisti, ki vztrajajo, se težko predstavijo javnosti. Za mlade ustvarjalce predstavlja največjo težavo prebijanje zidu anonimnosti in društvo naj bi tu odločilno pripomoglo pri odkrivanju mladih talentov in s tem pozitivno delovalo na njihovo socialno in družbeno življenje. Društvo želi pridobiti čim več članov iz vrst srednješolcev, navezati stike z že delujočimi društvi s podobnimi usmeritvami (Drogart, Dijaška organizacija Slovenije, Klub ljubljanskih dijakov ...) in čim tesneje sodelovati z vodilnimi na ljubljanskih šolah ter Ministrstvom za kulturo in ne nazadnje, potrebno bo poiskati sponzorje za materialno podporo. Društvo torej vabi vse, ki nosite v sebi zamisli, skupaj jih bo lažje uresničiti. Sobotno srečanje na gradu je tako imelo namen proslaviti prenovitev Društva Arti z manjšo prireditvijo in druženjem vseh prisotnih. Dušan Šparovec Na nagradno vprašanje, ki ga je Dušan Šparovec zastavil v prejšnji številki Glasila občanov, se je odgovor glasil Luka Špik. Martin Strel je izmed prispelih odgovorov izžrebal Urško Šepic, Gorenja vas 28, Mirna, ki je dobitnica Špa-rovčeve slike v oljni tehniki, format 75x92 cm. Čestitamo! OBVESTILO Iz Turistično informacijskega centra Trebnje smo pred nekaj meseci poslali vsem gostinskim ponudnikom vprašalnik, s katerim smo želeli dopolniti evidenco in imeti ažurne informacije. Ker pa je bil odziv zelo slab, vas ponovno prosimo, da nam pošljete izpolnjene vprašalnike, saj v nasprotnem primeru ne moremo turistom posredovati teh informacij. V primeru, da ste vprašalnik založili ali želite še kakšne informacije, nas pokličite na telefonsko številko 07 30 44 717 ali pa se osebno oglasite na Turistično informacijskem centru Trebnje, Baragov trg 1, Trebnje. MMMMj ' SLOVESNOST V VELIKEM GABRU Petek, 28. september 2001, je bil za učence, učitelje in krajane Velikega Gabra najlepši jesenski dan, najlepši septembrski dan, saj je bila slavnostna otvoritev novega prizidka k šoli. Slovesnost se je pričela ob zvokih inštrumentov Občinskega pihalnega orkestra iz Trebnjega pod taktirko prof. Igorja Teršarja. Bogat in pester program so pripravili učitelji in učenci OŠ Veliki Gaber, pove- izobraževalno delo. Po slavnostni otvoritvi so si gostje in obiskovalci ogledali nove prostore ter preizkusili dobrote iz prenovljene šolske kuhinje. Za otvoritev pa so se posebej potrudile članice Aktiva kmečkih žena iz Velikega Gabra, ki so pripravile sladke dobrote. Pri tem pa velja še posebno pohvaliti Štefko Gliha in Jožico Kastelic. Zahvala pa velja tudi Branetu Matjažu za S Vi ^ j j zovala pa sta ga domačina Saša Kotar in Borut Sever. V uvodnem govoru je ravnateljica pozdravila vse prisotne krajane ter goste, še posebej pa državnega sekretarja Ministrstva za šolstvo, znanost in šport gospoda Hermana Tomažiča in župana občine Trebnje gospoda Cirila Pungartnika. Šolska zgradba, ki je bila zgrajena v dobrih šestih mesecih, je bila svečano predana učencem in učiteljem šole, ki bodo imeli v njej dobre pogoje za vzgojno- žlahtno kapljico, ki jo je prispeval ob tem slavnostnem trenutku. Prepričana sem, da so učenci, učitelji, starši in krajani Velikega Gabra ponosni na novo šolo in cenijo napore vseh, ki smo se trudili, da smo dosegli boljše pogoje dela, v katerih učencem ne bo potrebno več obiskovati pouk v popoldanski izmeni in v neustreznih ter nevarnih prostorih. Marija Mežnaršič OGLAŠEVANJE V GLASILU OBČANOV OBČINE TBEBNJE Glasilo občanov izhaja v nakladi 6000 izvodov, kot mesečnik. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in ustanove v občini Trebnje. Časopis izide vsakega 15. v mesecu. Cenik oglaševanja pa je naslednji: 1/1 stran 86.000,00 SIT 1/2 strani 52.000,00 SIT 1/4 strani 31.000,00 SIT 1/8 strani 18.600,00 SIT 1/16 strani 11.200,00 SIT Lahko pa posredujete tudi: male oglase - do 20 besed 3.000.00 SIT zahvale - v velikosti 1/8 pa stanejo 14.400,00 SIT Navedene cene so za notranje strani, oglas na prvi ali zadnji strani pa je 30% dražji. Vsi oglasi so barvni. V okviru zakupljenega prostora se lahko objavljajo tudi članki, ki reklamirajo določeno dejavnost oz. izdelek. Letni naročniki oglasov imajo 30% popusta. V ceni je vračunan DDV. Za informacije o oglaševanju lahko pokličete na gsm 041/779 197, (Tomo Cesar) ali pp elektronski pošti na naslov: tomograf @siol.net II. TABOR - FESTIVAL SLS+SKD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE Dne 20.10.2001 bo Celju II. tabor -festival SLS+SKD Slovenske ljudske stranke. Sprejem udeležencev prireditve bo od 14. do 15. ure na Celjskem sejmu - Golovec, Dečkova cesta 1. Ob 13. uri bo za udeležence tabora organizirana sv. maša v cerkvi Sv. Duha, Ob Koprivnici 1 v Celju. Po združitvi SLS in SKD je to 11. tabor. Namen tabora je, da se vsi člani in simpatizerji stranke med sabo spoznamo, si izmenjamo izkušnje in se seveda tudi poveselimo. Letošnje leto nam naravne ujme niso prizanesle. Že zgodaj spomladi je marsikatero področje prizadela pozeba, nakar so si sledile še ostale ujme, kot je toča in v poznem poletju huda suša. Vse to je prizadelo veliko naših članov. Stranka si prizadeva tako v vladi kot v parlamentu, da bi država v večji meri pomagala pri sanaciji naravnih nesreč. Ostanimo optimisti, zaupajmo našemu vodstvu, da bo uspelo zagotoviti potrebna sredstva za sanacije. Na taboru si želimo veliko dobre volje, razpoloženja in medsebojnega zaupanja. Vse člane in simpati- zerje vabimo, da se udeležijo tega tabora. Vse informacije bodo na voljo pri članih upravnega odbora in članih krajevnih odborov. Vidimo se v Celju ! SLS •»SKD Občinski odbor Trebnje ČLANI GOLF & COUNTRV CLUB TREBNJE PRIČELI Z VADBO Vsem ljubiteljem golfa sporočamo, da poteka prvi tečaj usposabljanja igralcev golfa. Vadba je že mogoča na novo urejenem vadbi-šču GOLF & country club Trebnje na Blatu. Prvi člani, ki so preizkusili vadbišče, so z novo urejenim vadbi-ščem zelo zadovoljni, še posebej z okoljem, v katerem se vadbišče nahaja. PROSENIKOVA DOMAČIJA V MALI SEVNICI (nadaljevanje) Vzporedno s hišo stoji večje delno zidano delno leseno gospodarsko poslopje vrhhlevnega tipa z lesenim gankom ob daljši dvoriščni strani. Gospodarsko poslopje je z daljšo stranico delno vkopano v breg. Pritličje je v celoti zgrajeno iz kamna in ga sestavljajo dve kleti, dva hleva in lopa. Nad pritličjem sta zidana kašča in lesen pod z večjim nadstreškom pod katerim se je do danes ohranil gepelj. Gospodarsko poslopje je bilo zgrajeno okoli 1869, o čemer priča tudi izklesana letnica na kamnitem portalu kašče. Kasneje ob koncu 19. stoletja je bila ob poslopju zgrajena lesena lopa, v katero je dal tedanji gopodar Prosenikove domačije postaviti posebno pripravo za vrtenje pogonske gredi, ki jo je poganjala vprežna živina pri mlatvi žita - gepelj. Takšna priprava se je na našem podeželju začela uvajati od srede 18. stoletja dalje, bolj razširjena pa je postala zlasti v drugi polovici 19. stoletja. Uporabljali so jo vse do začetka druge svetovne vojne, ko so jih nadomestile sodobnejše mlatilnice na motorni pogon. Gepelj, ki se je ohranil na Prosenikovi domačiji sodi v skupino vertikalnih doma narejenih gepeljnov s prenosom v obliki palčnega kolesa in je kot takšen eden izredno redkih še ohranjenih na Dolenjskem. Posebnost domačije.predstavlja tudi sušilnica za lan in sadje, katere ostanki so se ohranili v sadovnjaku ob domačiji. Za razliko od zelo razširjenih dimnih sušilnic - lanišnic, ki so bile zasnovane kot prostostoječe stavbe s kamnitim obodom pravokotnega tlorisa, nad katerim je bilo postavljeno ostrešje z dvokapno streho, pa gre tu za danes redkokje še ohranjen tip lanišnice s kamnitim obodom okroglega tlorisa brez ostrešja in strehe. Takšne sušilnice so imele na kamnitem obodu položeno leso, ki je bila spletena iz leskovih palic. V spodnjem delu kamnitega oboda so imele odprtino za kurišče, skozi katerega so lahko kurili in sušili lan ali sadje na lesah. Prosenikova domačija predstavlja s spomeniškovarstvenega zornega kota izredno pomembno etnološko stavbno dediščino z večih vidikov. Predstavlja značilno zahodnodolenjsko domačijo višjega kmečkega slo- Gospodarsko poslopje m Prosenikovi domačiji ja - primer domačije gruntarja, ki je imel v lasti tudi mlin in kovačnico. Sedanja podoba domačije z ohranjeno notranjo opremo v hiši in z ohranjenim inventarjem v pripadajočih gospodarskih stavbah zelo dobro priča o bivalnem in gospodarskem načinu življenja Prosenikovih v času njenega največjega razvoja v obdobju med 1860 in 1940. Poleg tega predstavlja mlin na domačiji izjemno tehniško dediščino, širšega občinskega pomena. Prosenikov mlin predstavlja enega izmed bolje ohranjenih mlinov v porečju reke Mirne in je kot tak pomemben, da se ga ohranja kot spomin na nekdaj zelo pomembno dopolnilno gospodarsko dejavnost v Temeniški in Mirnski dolini. Domačija kot celota predstavlja nepogrešljiv člen v razumevanju kulture in načina življenja višjega kmečkega sloja na našem podeželju v času pred drugo svetovno vojno, zato so posnemanja vredna vsa prizadevanja njenega sedanjega lastnika, ki jo poskuša ustrezno obnoviti in ohraniti našim zanamcem. Konservator ZVNKD Novo mesto Dušan Štepec.univ. dipl. etnolog in kult. antropolog ter prof. umet. zgod. RAZDRLI MIT O NEZDRUŽLJIVOSTI TREBANJCEV IN MIRNČANOV Pa smo dočakali dan, ko smo se taborniki z Mirne in Trebnjega zbrali na železniški postaji v Trebnjem, pripravljeni na veliko pustolovščino v Avstriji, na mednarodni tabor t.i. Techuana. Priprave so potekale dolgo, zadnja dva meseca pred odhodom pa zelo aktivno. Že junija na zadnjem sestanku v Zrečah smo zvedeli, da bomo v vasi skupaj trebanjski in mirnski taborniki. “Le kako gre to skupaj?", smo se spraševali tako eni kot drugi. Na postaji v Trebnjem smo še stali vsak zase in pogledi so od časa do časa švigali drug proti drugim le s kotički naših oči. Vsi smo bili natovorjeni do vrh glave in bili tako zaposleni predvsem s prtljago vse do Jesenic, ko se je naše potovanje v eno smer z vlaki končalo. Tu smo potem dobri dve uri čakali avtobus za Techuano. Dve uri čakati in se ne spoznavati -pa saj to je noro - in tako smo začeli navezovati stike. “A imate vi gorilnik? Kaj pa hrano za dva dni? Mi imamo pa to, pa tistega nimamo, kar imate vi...” In tako smo že na začetku ugotovili, da bomo le združeni imeli vsi vse. Vodnice so se povezale glede “tehnične robe” (kuhinjski pripomočki, skupna oprema), taborniki pa sploh niso imeli težav pri medsebojni komunikaciji. Počasi smo prišli na taborni prostor, ki pa se še ni imenoval tabor, kajti tega je bilo potrebno še postaviti. Ko so bili postavljeni šotori, je bilo potrebno postaviti kuhinjo - skupno kuhinjo. Naj se samo gledamo ali primemo za delo? V slogi je moč, je bilo naše geslo in zvečer je kuhinja že stala. Potem pa so dnevi minevali, kot bi mignil in aktivnosti so se vrstile. Po približno polovici taborjenja smo vodnice ugotovile, da so naši “tarnali” nerazdružljivi. In res je bilo tako. Trebnje in Mirna gresta skupaj, to smo dokazali v Avstriji, saj smo kljub dvomom preživeli in upamo, da bomo to lahko še kje dokazali, morda raje doma kot na tujem. Ob tej priliki vodstvi Mirnskega roda Mirne reke in Trebanjskega roda Sivih jelš vabimo vse tiste, ki se vam zdi taborniško življenje zanimivo in morda celo koristno, da se nam pridružite in postanete naš član. Na Mirni se dobimo vsak petek ob 16. uri, zberemo pa se pred OŠ. Z NARAVO K BOLJŠEMU ČLOVEKU! Polona Tratar Vinogradniško društvo Trebnje je izdelalo prav prijeten vhod v vinski raj, toda že po nekaj sto metrih naletimo na prvo odlagališče, ki ga je označila Komunala Trebnje, ker je s 1. septembrom začela odvažati smeti tudi s področja vinskih goric. Toda ko gre človek mimo, ne more mimo pomisleka, da je prav služba, zadolžena za odvoz smeti, dopustila nastajanje novih odlagališč, saj ni ustreznih zabojnikov, vsebino vreč lahko raznašajo gozdne živali, pa še mesto je ponesrečeno izbrano - neposredno ob potočku, v katerem je še moč opaziti ribe. Takih mest, zaznamovanih s količki, ob katerih se ves teden zbirajo smeti, je v vinskih goricah še kar nekaj. Če vinogradniki ob odhodu iz zidanice ali vikenda svoje smeti naložijo v vrečo, ali ni bolje, da jih odpeljejo do svojega doma in odložijo v domači zabojnik (ki je prazen, če so dan preživeli v vinski gorici), kot pa da ustavljajo v ostrem ovinku in onesnažujejo naravo ... Odjemno mesto blizu potoka Poltar, kjer v bližini ni vikendov, je neupravičeno in neprimerno za vsakega, vsaj nekoliko ekološko osveščenega človeka. KAJ SE DOGAJA Z DEMOKRACIJO V SLOVENIJI Vladajoča koalicija pripravlja spremembo ustave in še nekaterih drugih zakonov, predvsem pa Zakona o lokalni samoupravi. Cilj večine teh sprememb je prilagoditev obstoječega sistema potrebam vladajoče koalicije. To pa vsekakor pomeni izničenje nekaterih demokratičnih vrednot, ki smo jih v času samostojne Slovenije uveljavili. Pri predlogu sprememb ustave podpiramo samo tiste, ki so nujno potrebne za naš vstop v EU. Ostro pa nasprotujemo nekaterim spremembam ustave, ki služijo samo nekaterim ciljem vladajoče koalicije. Predlog, da bi bila za sprejem medržavnih sporazumov in pogodb v Državnem zboru potrebna dvo-tretinjska večina, je na prvi pogled zelo demokratičen. Vendar bi lahko to pomenilo, da bi tretjina poslancev zavrla naš vstop v EU in NATO pakt. Vedeti pa moramo, da ima v tem trenutku vladajoča koalicija v Državnem zboru več kot dvotretjinsko večino. Očitno je to varovalka za volitve v Državni zbor leta 2004. Volilci so v zadnjih letih na referendumih nekajkrat podprli stališča desnih strank. S predlogom ustavnih sprememb se hoče bistveno zmanjšati pomen ter zaostriti pogoje za razpis referendumov, ki so, kot je znano, oblika neposredne demokracije. V kolikor bi sedanji predlogi za spremembo ustave veljali leta 1990, ne bi mogli izvesti referenduma za samostojno Slovenijo, ki je dejansko omogočil in dal takratni oblasti mandat, da izpelje osamosvojitev. Prav tako se hoče s predlogi ustavnih sprememb oslabiti moč Državnega zbora in spremeniti njegove že uveljavljene funkcije. Tako Državni zbor naj ne bi več imenoval in razreševal ministrov, predsednika vlade, odpravljena bi bila možnost interpelacije ministra itd. Povečuje pa se moč in vpliv predsednika države in vlade ter same vlade. Prav tako se omejuje parlamentarni nadzor nad sodniki. Sodnike v trajni mandat naj bi imenoval predsednik države. S tem hoče koalicija zmanjšati vpliv Državnega zbora na področju pravosodja ter povečati svoj vpliv. Prav tako se poskušajo uveljaviti spremembe na področju lokalne samouprave, predvsem s spremembo financiranja občin, uvajanjem pokrajin, zaostrovanjem pogojev za ustanovitev novih občin ter zmanjšanjem pristojnosti občin. Trn v peti vladajoči koaliciji so predvsem manjše občine, ki delujejo neposredno v interesu svojih prebivalcev in so do sedaj izkazale izredno učinkovitost. Med občino in državo naj bi se vrinile pokrajine kot še ena raven lokalne samouprave. Vendar pokrajin ne bi oblikovali od spodaj navzgor s sporazumnim in prostovoljnim združevanjem občin in nekaterih pooblastil, ki jih imajo občine, ampak naj bi jih ustanovili iz vrha kar z zakonom. Namesto spodbujevanja lokalne samouprave in načela subsidiarnosti, po katerem širša skupnost prevzema le tiste naloge, ki ji ne morejo uspešno opraviti ožje skupnosti, bi po predloženih amandmajih država kar z zakonom prenesla na lokalne skupnosti opravljanje nekaterih nalog iz državne pristojnosti brez njihovega predhodnega soglasja. Jasno je, da vladajoča koalicija hoče preprečiti ustanovitev novih manjših občin ter onemogočiti že ustanovljene manjše občine predvsem iz političnih razlogov. Občine bi imele tudi manjše pristojnosti, kar je v razkoraku s sedanjimi težnjami občanov. Hočemo, da država ohrani najnujnejše pristojni, vse ostalo pa naj se rešuje v lokalni samoupravi, predvsem v občini. Občina naj pridobi tudi pravico pobiranja nekaterih že obstoječih davkov (ne novih!), da bo lahko opravljala svoje naloge. V tem kontekstu podpiramo ustanovitev novih občin v Šentrupertu in Mokronogu. OONSI ' *!?,!!fSSS, občine Trebnje Leto X /10. številka/15. oktober 2001 KULTURA LIKOVNA RAZSTAVA Junija letos je v Trebnjem potekal že 34. mednarodni tabor likovnih samorastnikov, poleg Pevski zbor Svoboda z Mirne. O naivni umetnosti, o bogati galerijski zbirki, ki jo je občudoval Na otvoritvi je navzoče pozdravil župan Ciril Metod Pungartnik, v ozadju Pevski zbor Svoboda z Mirne. tega pa novi projekt Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Velika forma, ki je letos potekala na področju Dolenjske, na turistični kmetiji Obolnar v Dolenji vasi pri Čatežu. Nastala dela sta Center za izobraževanje in kulturo Trebnje in Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Trebnje uredila za razstavo, katere otvoritev je bila 20. septembra v Galeriji likovnih samorastnikov. V kulturnem delu je sodeloval ženski tudi funkcionar g. Jožko Čuk, ki si jo je ogledal dopoldne, je spregovoril župan Čiril Metod Pungartnik. O oblikovanju gline, je spregovoril tudi direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Vojko Stopar. Hkrati je podelil tudi potrdila za udeležbo na Veliki formi, zahvale pa mentorici, oblikovalki unikatne keramike in pedagoginji Dubravki Urban, gostiteljici Velike forme Cveti Strajnar in Opekarni Novo mesto, ki je opravila žganje keramičnih posod. Ob zaključku pa je zeleno luč za ogled razstave prižgala direktorica Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje, ga. Darinka Tom-plak, ki se je zahvalila govornikoma in kreatorjem kulturnega programa ter povabila vse prisotne k ogledu razstave in prigrizku, ki so ga pripravili Gostilna Javornik, Marija Ponikvar iz Trebnjega in Martina Lah iz Knežje vasi. Razstava ob na ogled še do 20. oktobra 2001, ob delavnikih od 14. do 16. ure in po naročilu na tel. 07 348 21 00 CIK Trebnje. MEDOBMOČNA RAZSTAVA IZBRANIH LIKOVNIH DEL V GALERIJI TREBNJE V torek, 23. oktobra, ob 18. uri bo v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje otvoritev medobmočne razstave izbranih likovnih del z likovnega natečaja na temi krajina, staro mestno jedro, in naša dediščina, v organizaciji Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Novo mesto. VERONIKA DESENIŠKA Gledališka skupina KUD Klas z Mirne pripravlja gledališko predstavo - Jurčičevo tragedijo -Veronika Deseniška v režiji Stanka Tomšiča, katere premierna izvedba je bila v soboto, 13. oktobra, ob 20. uri v dvorani TVD Partizan. Predstava bo odigrana tudi v Kulturnem domu Trebnje, v soboto, 27. oktobra, ob 20. uri. Vabljeni! KINO TREBNJE PETEK 12/10-01 20.00 NEDELJA 14/10-01 17.00 ČETRTEK 18/10-01 17.00 PETEK 19/10-01 20.00 NEDELJA 21/10-01 17.00 PETEK 26/10-01 20.00 NEDELJA 28/10-01 17.00 PETEK 2/11-01 20.00 NEDELJA 4/11-01 17.00 PETEK 9/11-01 20.00 NEDELJA 11/11-01 17.00 ČETRTEK 15/11-01 17.00 PETEK 16/11-01 20.00 NEDELJA 18/11-01 17.00 PETEK 23/11-01 20.00 NEDELJA 25/11-01 17.00 PETEK 30/11-01 20.00 PODMORNICA vojna drama SHREK ČOKOLADA Romantična komedija PEARLIIARBOR epska drama DNEVNIK BRIDGET JONES JURSKI PARK 3 /pust. - triler/ MAČKE IN PSI/družinska komedija/ MAČKE IN PSI /družinska komedija/ MUNJE /komedija/ LUKNJA OTROŠKI ABONMA ČETRTEK, 8. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu Trebnje ZGODBA NA GUMBE (LG Zapik iz Ljubljane) Opomba: Otroci naj s seboj prinesejo čim večji in čim težji gumb. Ivan Gregorčič v pogovoru z domačinom, Matijo Brezovarjem MEDOBMOČNO SREČANJE STAREJŠIH AVTORJEV - SENIORJEV Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in njegova območna izpostava Trebnje v sodelovanju z gostiteljico srečanja, OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert je v sredo, 3. oktobra 2001, ob 17. uri pripravil med-območno srečanje starejših avtorjev - seniorjev. Za prijeten in sproščujoč uvod so poskrbeli učenci osnovne šole Šentrupert, v nadaljevanju pa je potekala literarna delavnica, ki jo je zelo zanimivo in na svojstven način vodil prof. Ivan Gregorčič, Polona Tratar pa je interpretirala odlomke del avtorjev. S PESMIJO NA VESELO GORO Na sobotno praznično popoldne male maše se je v prijetnem ambientu pri gradu na Veseli Gori odvijala prva prireditev, ki jo je organizator, Pevski zbor vinogradnikov Šentrupert, v sodelovanju v Vinogradniškim društvom Šentrupert in trebanjsko območno izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti poimenoval “S pesmijo na Veselo Goro”. Prireditev je zelo uglajeno in na prijazen način vodil Slavko Podboj. Zbrane sta nagovorila in pozdravila predsednik Krajevne skupnosti Šentrupert, g.Peter Frelih, in g. Jože Br-car, predsednik Pevskega društva vinogradnikov Šentrupert in zelo prizadevni predstavnik organizatorja te prireditve; o vinogradništvu v Šentrupertu pa jim je spregovoril znani vinogradnik, Jože Frelih. Zgodovina vinogradništva v Šentrupertu in njegovi okolici je bila prikazana tudi na razstavi številnih eksponatov, ki so jo ob strokovni pomoči etnologa Dušana Štepca pripravili člani obeh društev v grajski kleti in je bila tega dne tudi odprta javnosti za ogled. Pevski zbor vinogradnikov Šentrupert, ki ga vodi Venčeslav Zadravec. RASTOČA KNJIGA 15. septembra je bil v trebanjski župnijski cerkvi koncert ljudskomabožnih in cerkvenih pesmi v okviru projekta Rastoča knjiga. Koncert so organizirale Ragle (na sliki) v sodelovanju z Državnim svetom Republike Slovenije ter s podporo Občine Trebnje in Župnijskega urada Trebnje. Na koncertu v Trebnjem so poleg Ragel nastopili: Fantje s Preske, Za-goriški fantje, Ljudske pevke Solzice, Ljudske pevke iz Rogatca, Fantje z vasi in Šte-fanski fantje. Vsaka skupina se je predstavila z dvema pesmima, med katerimi je povezovalka in soorganiza-torka Andreja Tomažin nizala misli o sreči. Na koncu pa so vsi nastopajoči zapeli Mar- ija skoz življenje, ki so ji pritegnili tudi mnogi iz občinstva. Navzoče, med njimi je bilo kar nekaj gostov in nosilcev pobude za rastočo knjigo, g. Gabrijelčič, ga. Finkova in drugi, je pozdravil tudi predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, g. Tone Hrovat (koordinator akcije), ki je poudaril pomen projekta in željo, naj bi rastoča knjiga kot pomnik vsebinsko temeljila na duhovni dimenziji našega naroda s specifično sporočilnostjo in namembnostjo. PLANINSKO DRUŠTVO TREBNJE PO ŽELEZNIH POTEH ITALIJANSKIH DOLOMITOV Dolomiti. Skupina Brenta, ki se dviguje nad smučarskim središčem Madona di Campiglio, je bila tokrat cilj naše odprave. Zanimivo gorovje, tako drugačno od naših planin, nas je že nekaj časa vabilo, da osvojimo nekaj tamkajšnjih vrhov. Sedem urno vožnjo do cilja smo premagali s kombijem, ki nam ga je prijazno odstopil gospod Peter Smole iz podjetja MONT-TIM, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Podali smo se po zanimivo nadelanih poteh, speljanih po številnih naravnih policah nad vrtoglavimi prepadi, kjer ti zastaja dih. Zanimivo je tudi veliko število železnih lestev in jeklenic, ki so planincu v pomoč na poti. Od tod tudi skupno ime za te poti ferate (železne). Lepo vreme, prijazni oskrbniki v številnih kočah in prekrasne gore so zagotovilo, da se še vrnemo. Marjan PREPROSTE BESEDE V nedeljo, 7. oktobra 2001, je bila na OŠ dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu predstavitev jubilejne številke glasila Preproste besede ob 40-letnici novinarskega krožka, ki ga je vsa leta vodila Danica Zupan. Srečanje je polepšala vokalna skupina Ragle, nekdanji člani novinarskega krožka pa so brali svoja objavljena besedila, ki so ganila prenekaterega poslušalca. Učiteljici mentorici novinarskega krožka, Danici Zupan, ki je s svojim mentorstvom zaznamovala ČAS, je v imenu nekdanjih učencev čestital prof. Ivan Gregorčič, v imenu sodelavcev sta izrekli priznanje učiteljici Polonca Rugelj in Marta Repnik, v imenu KS pa predsednik KS Šentrupert g. Peter Frelih. Čestitala sta gosta, ga. Tilka Jamnik, podpredsednica društva Bralna značka, in g. Janez Gabrijelčič (na sliki), vodja projekta Rastoča knjiga. Ravnatelj g. Jože Zupan je tudi kot urednik knjige Prepros- » te besede ob tem jubileju zaključil: Naj ne bo PREPROSTIH BESED konec, pač pa kal novega dogajanja in upanja. Mojca Bahun ZI BKA ZA PUNCE V TREBNJEM V soboto, 20. oktobra 2001, ob 20. uri v kulturnem domu ali v Športni dvorani v Trebnjem. Ne dovolite si zamuditi ogleda gledališke uspešnice, ki je z znanimi igralci nasmejala že ogromno število gledalcev. Vstopnice so v predprodaji po 1.500 sit ob delavnikih v pisarni Območne izpostave JSKD na Kidričevi 2 in na Centru za izobraževanje in kulturo. Na dan predstave bodo vstopnice po 2.000 sit. Od toče poškodovana trta r Zagriču, zato tudi trgatve v čateških goricah ni bilo. SAMO DOBRO GROZDJE NAM DA DOBRO VINO Letošnja pridelava grozdja je bila v naši občini precej neugodna. Ponekod je pustošila toča in v poletju suša. Mesec september pa je bil nenormalno deževen, z nižjimi temperaturami in malo sončnimi dnevi. Kljub temu, da je vinska trta kot rastlina večinoma povsod preživela poletno sušo, pa je suša negativno vplivala na kvaliteto letošnjega grozdja. Brez vode (vlage v tleh) je bil proces asimilacije hranil oziroma prenos mineralov in drugih snovi iz zemlje v jagode onemogočen, zavrta je bila tudi fotosinteza, saj je imela trta premalo listov. Vse to ima za posledico uvelost jagod, nato v septembru hitra napojite v jagod predvsem z vodo brez mineralov iz zemlje, slab okus in aromo grozdja, nizek procent sladkorja v jagodah, gnitje v času zorenja. Trgovine so letos prodale vinogradnikom velike količine sladkorja kot skrajni ukrep dosladkanja mošta. Velja pravilo, da iz dobrega grozdja lahko naredimo dobro vino in tudi slabo vino, če ne kletarimo dobro. Iz slabega grozdja pa ne moremo pridelati dobrega vina, nobena tehnologija in dodatni ukrepi v kleti nam ne morejo pomagati. Narava ima svoje zakonitosti in je ne moremo prelisičiti, lahko pa pomagamo k izboljšanju stanja. Pridelava grozdja ni odvisna samo od vremena, ampak smo mi sami kot vinogradniki tisti, ki lahko pridelamo dobro ali pa tudi slabo grozdje, iz katerega kasneje nastane vino. Pravilna oziroma optimalna prehrana vinske trte je eden od najpomembnejših in najvažnejših agrotehničnih ukrepov za pridelavo dobrega grozdja. Če nimamo urejenega stanja hranil v tleh, kjer stoji naš vinograd, bomo imeli pri pridelavi zdravega in kvalitetnega grozdja vedno težave. Vinogradniki še vedno uporabljajo preveč dušika in premalo drugih hranil, kot so npr. fošfor, kalij, kalcij, magnezij, železo, bor, mangan... Med količino vnešenega dušika v vinograd in kvaliteto grozdja je tesna negativna korelacija: več dušika - slabša kvaliteta, manj dušika - boljša kvaliteta. Pretirana uporaba dušika v vinogradu (ki ga v naj večji meri vsebujejo KAN, UREA, NPK 15-15-15, hlevski gnoj), je v prispodobi isto, kot da bi človek jedel samo mastno hrano (svinjsko mast, slanino). Predstavljajte si, kakšno bi bilo zdravje takega človeka. Ker je ravnovesje hranil v zemlji podrto, ima to za posledico nenormalno in hitro rast mladik, osipanje grozdnih nastavkov, napadi raznih bolezni, rumenen-je listov, sušenje listov, sušenje pecljev, slab okus grozdja, slabo prezimitev trte, pokanje lesa, slaba rodnost naslednje leto ... Če ob tem še pretirano uporabljamo zaščitna sredstva, ker mislimo, da bomo odpravili bolezni, je to spet v prispodobi isto, kot da bi nepravilno prehranjevanemu človeku dajali zdravila namesto ustrezne hrane. Hranila oziroma minerali, kot so železo, magnezij, bor, mangan, fosfor, kalij, kalcij dajejo grozdju dober okus, vonj, aromo, oziroma tisto kvaliteto, ki se kasneje prenese v vino kot dober okus in svežina vina. Poleg tega so ti minerali neobhod-no in nujno potrebni za zdravo življenje vsakega človeka, saj je dobro vino v zmernih dnevnih količinah deklarirano kot hrana, ki vsebuje večino koristnih snovi. Na Dolenjskem še najbolj kljubujejo raznim stresom stare domače sorte, kot so žametna črnina, modra frankinja, kraljevina ... Še sreča, da so ravno te sorte namenjene pridelavi cvička. Naša občina je del “cvičkove dežele”, cviček pa, kot vemo, je s predpisi zaščiten. Kot posebnost bo priznan tudi v Evropski uniji. Zato smo dolenjski vinogradniki še toliko bolj odgovorni za njegovo kvalitetno pridelavo, kajti skozi cviček in marljivo kranjsko čebelo se bomo kot Slovenci identificirali v veliki združeni Evropi. Za naslednja leta priporočam vinogradnikom naslednje ukrepe: Ob postavitvi novega vinograda čimbolj globoko zrigolajte zemljo in jo zrahljajte z uporabo organskih snovi, ki se bodo v določenem času spremenile v humus (trta v humusnih tleh bolje prenese sušo, ker taka tla bolje zadržujejo vlago in korenine se lažje razvijajo). Ob nakupu trsnih cepljenk zahtevajte od trsničarja ali trgovca čim daljše cepljenke, da bodo trte naredile čim globlje korenine in tako prenašale morebitne bodoče hude suše in hkrati bolje črpale hranila iz tal (trsničarji radi varčujejo pri podlagah: krajše so, manj stroškov imajo). Ob rigolanju, prehrani mladih trt in prehrani starejših rodnih trt uporabljajte naravna mineralna gnojila v zmernih količinah, z malo dušika in s čimveč drugimi hranili. Za mikrohranila, kot so železo, bor, mangan, cink in tudi za magnezij, kalcij velja izrek: Majhna količina, veliko delovanje. Ker imamo posajeno vinsko trto na mestih, kjer so naši predniki že stoletja pridelovali grozdje, je na takih krajih v velikih primerih zemlja izčrpana, poleg tega vinska trta ni v kolobarju, kot npr. poljščine na njivah. Edini ukrep je dodajanje v obliki mineralnih in organskih snovi, druge rešitve ni. Pri prehrani vinske trte skozi list (foliarno gnojenje) uporabljajte tekoča naravna mineralna gnojila s čimveč mikrohranili: železo, bor, mangan, cink, magnezij ... (npr. Fertilon foliar z mikrohranili vsebuje 13 vrst hranil.) Redno izvajajte analizo tal, le na osnovi analize lahko pravilno ukrepamo v bodoče. V občini Trebnje polovico stroškov analize krije občina in polovico sam vinogradnik. Zemljo dajemo v analizo na vsakih 3 do 5 let. O načinu jemanja vzorca zemlje za analizo se posvetujte s kmetijskim svetovalcem ali povprašajte specializirana podjetja o tem. Včlanite se v društvo vinogradnikov, kjer boste na strokovnih predavanjih o sajenju trte, rezi, prehrani, zaščiti, kletarjenju dobili dodatna znanja, ki vam bodo pomagala k boljši pridelavi grozdja in vina. V občini Trebnje imamo štiri društva vinogradnikov: Čatež, Šentrupert, Trebelno in Trebnje, ki zelo uspešno delujejo. Imeti vinograd, zidanico, svoje vino je za nas Dolenjce način življenja. Naš cilj ni samo ekonomski učinek oziroma zaslužek s prodajo vina, ampak dobro vino, negovanje tradicije vinogradništva, ohranjanje kulturne krajine, razvedrilo, stik z naravo, družabnost, veselje, zadovoljstvo. Jože Povšič, univ.dipl.ing. Kmetijska zadruga Trebnje Baragov trg 3, 8210 Trebnje UGODNA PONUDBA I........ v trgovinah Kmetijske zadruge Trebnje Avče! 3 A '• OMnmtt snmv na zalogi! ■ semenska žita (pšenica, ječmen) - čebulnice Zbiramo naročila za pesne rezance:: - rihfuza 3.0.50 SO/kg - vr@& 35 kg 33,50 SiT/kg AA-, A-680 , Izh. moč: 2 x 170W/ '46.960,00 SIT/ Thomson A-280 S Izh. moč: 2 x 50W <> js.moosm UGODNO! KRMNA KORUZA NA ZALjO^I ^25,50 SIT/Rg UGODNA PONUDBA VRTNEGA CENTRA: - mačehe - krizanteme - zemlja za grobove - pesek za grobove - Humovit ,j"i - sveče sp IKEBANE PO NA 1LU! Z- UGODNA PONUDBA PRODAJALNE TEKSTIL: - otroške trenirke že od 1.912,00 SIT - moške in ž, trenirke že od 3.036,00 SIT - jeans CASSUCI in WAM - usnjene torbice (NINI - puloverji RAŠICA Akcijske cene veljajo do razpiOi/aje zalog. Sckaiere slike so simbolne. Pridržujemo si pravico do napak pri tisku. MAK D.O. O. RODINE PRI TRERNJEM Tel. 34-66-050,041- 358-218 Koruza 24,90 SIT/kg Ječmen 28,00 SIT/kg Otrobi 22,00 SIT/kg Soja 69,00 SIT/kg NPK 7:20:30 3.200 SIT in NPK 8:26:26 3.500 SIT/vrečo Jabolka za ozimnico iz lastne proizvodnje po 100 SIT za kg. EKSKURZIJA DRUŠTVA KMEČKIH ŽENA 11. septembra smo obiskale Notranjsko, da bi jo bolje spoznale. V Uncu nas je sprejel Miro Kunstelj, predsednik TD Cerknica, in nas odpeljal v Rakov Škocjan. Po ogledu jame smo se odpravile do Cerkniškega jezera, nato pa do vasi Dolenje Jezero, kjer nas je vodič na svojem domu pogostil. Pove- EKSKURZIJA STROJNEGA KROŽKA V začetku meseca, natančneje 1. oktobra, so se člani Strojnega krožka Trebnje odpravili na dvodnevni izlet v Nemčijo. V veliki večini moška zasedba kmetov ter ostalih članov iz Trebnjega in okoliških krajev je v svojo strokovno ekskurzijo vključila ogled precej tipične bavarske kmetije z mlečno proizvodnjo, obisk slavnega “pivskega praznika” Oktoberfest in pa ogled tovarne traktorjev. Kmetija mlade bavarske družine je bila dobra izbira agencije Veronika iz Kamnika, ki je organizacijo izleta prevzela, saj je bila večini njena panoga, torej reja krav molznic, precej domača in zanimiva. Člani strojnega krožka so z zanimanjem sprejemali osnovne informacije o kmetiji. Redijo petinpetdeset krav molznic in prav toliko mlade živine lisaste pasme, torej pasme simental. Pred nekaj leti zgrajen lesen hlev, namenjen sistemu proste reje živali, je prostoren, svetel, zračen in omogoča nemoteno strojno krmljenje živine. Molzišče je prilagojeno molži osmih krav brati, po sistemu ribje kosti. Krmljenje krav molznic, predvsem sestava obroka, je bilo samo eno od precej zanimivih področij za naše strojnike. Zadovoljiv genetski potencial in pestra ter kvalitetna krma (poleg silažne koruze, travne silaže, sena in močnih krmil, so v celoletnem izenačenem obroku primešane še pivske tropine, pesni rezanci...) omogočata povprečno mlečnost na laktacijo 73001 mleka, ki je pa še toliko bolj zadovoljiva ob ugodni ceni za meso in višini cene za liter mleka najboljše kvalitete. Leta znaša 76 nemških pfenigov, oziroma skoraj 85 slovenskih tolarjev. Popoldanski postanek v Munchnu je bil namenjen izključno obisku Oktoberfesta. Nekateri so skrbno pregledali predstavitve posameznih pivovarn v halah, nekateri so izkoristili in preizkusili še katero izmed neznanih naprav v zabaviščnem vrtu, drugi pa so zavili naravnost na pivo. Navdušeni nad velikimi kozarci, pestro izbiro piva in glasbe smo kar malo žalostni zapustili to vseevropsko prizorišče zabave. Ves naslednji dan je bil namenjen predstavitvi in ogledu tovarne John deer. Prijazen sprejem se je nadaljeval s precej natančnim ogledom vseh proizvodnih faz v okviru manheimškega dela tovarne, ki proizvaja podvozja, specifičen John deerov sistem blaženja sunkov in drugih vibracij, proizvodnjo zobčenikov ter drugih mehanskih delov. John deerov vodič je opozoril na nov način barvanja (potapljanje v barvo), precej časa pa se je skupina zadržala v halah, namenjenih montaži. Ogled tovarne John deera, ki je na tej lokaciji že od konca druge svetovne vojne, se je nadaljeval s kosilom in ogledom njihovega muzeja in filmsko predstavitvijo proizvodnje in uporabe traktorjev. Razvojnega oddelka, John deerovega učnega centra in lokacije, kjer se traktorje da tudi preizkusiti, pa udeleženci ekskurzije niso mogli obiskati, saj se je izlet že tako zaključil v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne. Helena Jurše dal nam je, da je v jezeru obilo rib, ki jih pripravljajo na različne načine. Pot smo nadaljevali še vedno ob jezeru do Križne Gore. Pred odhodom v jamo smo dobili nogavice in gumijaste škornje, ker je v jami mokro; škoda, da nimajo še palic za oporo. Opremili so nas tudi z akumulatorskimi svetilkami. Jama je zelo veličastna, ena od odkritih dvoran je visoka 75 m. Del poti smo se prepeljale s čolni, pogumnejše so lahko zaveslale. Pot smo nadaljevale po Bloški planoti. Obiskale smo domačijo, kjer se ukvarjajo s suho robo, kasneje pa še Lončarijo Češarek - Podgorelec. Šele proti Kočevju smo videle nekaj obdelane zemlje, prej pa samo travo, grmovje in gozd, zemlja je marsikje neobdelana, v zaraščanju.. Izvedeli smo, da so v Kočevskem Rogu naredili v zadnjem času farmo, kjer imajo krave pasme L1MOZIN, ki ob telitvi ne rabijo pomoči, pa tudi obiskovalcev ne marajo. Prebivalci mesta se farmarju smejejo, ker kupuje mleko; je pa res, da imajo te krave mleko le 1 mesec po telitvi. Pot smo nadaljevali v Žužemberk do kmetije Koren, kjer so nas lepo postregli. Domov smo se vrnile zadovoljne, z novimi vtisi. V imenu Društva kmečkih žena se zahvaljujem obema organizatorjema, Janku Šircu in Tonetu Zupančiču, ki nas je tudi spremljal, ter naši članici Vidi Končina za njene dobrote in za fotografske posnetke, ki nas bodo spominjali na lep dan. Malči Kostevc ZAČETEK KOŠNJE BREŽIN IN JARKOV Po obsežni akciji organiziranja in obveščanja, ki so ga izvajali Strojni krožek Temenica - Mirna, Občina Trebnje in Kmetijska svetovalna služba Trebnje se sedaj pričenja s košnjo brežin in jarkov. Košnja se bo izvajala po predhodno pripravljenem razporedu. Glede na manjše število prijav od predvidenega in razpoložljivih sredstev so mogoče še dodatne prijave pri vodji strojnega krožka (Boris Kravcar (07) 30 44 512 in na sedežu Kmetijske svetovalne službe v Trebnjem (07) 34 60 670. Cena delovne ure je 10.700,00 SIT oziroma 33,40 SIT/m jarka - obojestranska košnja z enim hodom (širina kose je 160 cm) in 17,00 SIT/m jarka enostranska košnja z enim hodom (širina kose je 160 cm) delovnega stroja (za košnjo globljih jarkov in večjih brežin je potrebno več hodov). Polovico zgoraj navedenih cen sofinancira Občina Trebnje. Pohitite s prijavami, kajti z deli že pričenjamo ! KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA, IZPOSTAVA TREBNJE Po ustanovitvi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je bil tudi za območje Dolenjske, Posavja in Bele krajine ustanovljen Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, v okviru katerega deluje tudi Oddelek za kmetijsko svetovanje, ki ima tudi Izpostavo v Trebnjem, Baragov trg 3, Trebnje (Kmetijska svetovalna služba). OBVEŠČANJE KMETOVALCEV O AKTUALNIH INFORMACIJAH Glede na visoke stroške, ki jih je imela Kmetijska svetovalna služba z razpošiljanjem obvestil po kmetijah obveščamo vse kmetovalce, da bomo v bodoče objavljali vse aktualne informacije, obvestila o razpisih, novostih, itd., v Glasilu občanov in Radiu MAX (nedeljska Kmetijska oddaja ob 8.30 uri). POPRAVKI SUBVENCIJSK1H VLOG 2001 Obveščamo vse vlagatelje, ki so vložili zahtevke za pridobitev subvencij v letu 2001 in so prejeli zahtevke za popravilo vlog, da upoštevajo 8 dnevni rok za dopolnitev. Za pomoč pri popravljanju se lahko obrnete na Kmetijsko svetovalno službo v Trebnjem, pri napakah, ki so natale pri vlogah za pridobitev subvencij za rejo živali pa na pooblaščene označevalce živali (mlečne kontrolorje). Kmetijska svetovalna služba enota Trebnje Tone Zaletel, ing.agr. VRTNAR SVETUJE Mesec oktober je čas spravila pridelkov in tudi čas, ko rastline, ki so nam lepšale poletne dni, pripravimo na prezimovanje ali jih zavržemo, če jih nimamo namena hraniti za prihodnje leto. Kadar shranjujemo rastline, je potrebno, da jim pripravimo ustrezen prostor, jih po potrebi presadimo in obrežemo, da nam zavzemajo manj prostora. V tem času sadimo čebulice spomladanskih cvetlic (tulipanov, narcis ...), sadimo cvetoče trajnice, grmovnice in drevesa. Za lepšanje neprijetnih pustih jesenskih in zimskih dni si na gredice ali korita na oknih nasadimo resice, mačehe, v korita lahko zapičimo borovo ali smrekovo vejo in tako polepšamo videz oken ali vrtov! Poleg tega se v tem času vsi pripravljamo na 1. november, ko praznujemo spomin na mrtve, v tem času so naši obiski grobov pogostejši, kar je opaziti tudi pri urejenosti grobov. Zato vam priporočam: • grob očistite, saj so poletne rastline v fazi odmiranja (zaradi jesenskega vremena in nižjih temperatur) ter prekopljite zemljo, da bo pripravljena za novo nasaditev • del zemlje je potrebno ob vsaki nasaditvi zamenjati ali dodati nekaj prsti za rast, saj rastline v slabi zemlji prav gotovo ne uspevajo dobro • posadite rastline, ki v jeseni, pozimi in spomladi lepšajo grob (mačehe, marjetice, trajnice, rese, pritlikave iglavce ...). • očistite spomenik in okvir (od doma prinesite tudi čistilo) • dodajte nagrobni pesek ali ga zamenjajte, če je izgubil sijaj in je umazan • na grob postavite šopek ali krizantemo, ki je posajena v skledi, in prižgite svečko Veliko uspeha pri delu vam želim! ORLJURE SO PADLE V VODO V avgustovski številki Glasila občanov smo objavili izjavo predsednika KS Mirna, Janeza Bračka, da bo brv za pešce preko reke Mirne ob že prenovljenem kamnitem mostu zgrajena do začetka septembra, ko naj bi šolarji že varno hodili po njej. Vendar brvi še ni, zgrajeni pa so betonski temelji, ki že več kot mesec dni čakajo na lesene elemente ... Po dosegljivih podatkih bi morala Direkcija Republike Slovenije za ceste odkupiti 46m2 dvorišča, katerega lastniki so denacionalizacijski upravičenci Jožef Blažič, Majda Fortič in Marjan Blažič. Sporazum o odkupu še ni podpisan, čeprav lastniki ne postavljajo drugih pogojev (poleg odškodnine seveda) kot dovoljenje za gradnjo brvi, ki ga mora poleg gradbenih papirjev izdati Upravna enota Trebnje. Upajmo, da bodo odgovorni čimprej prižgali zeleno luč in s tem pripomogli k večji varnosti v prometu v naselju Mirna. D. Z. Ob tednu za otroka smo se v uredniškem odboru odločili, da objavimo kar 2 risbici, ki jih bo naš sponzor Stefan Pepel-nak tudi okviril Andraž Zaplotnik in Nika Zore sta narisala sebe kot pikapolonico, oba obiskujeta vrtec na Mirni. Andrejka in Andraž se s starši lahko oglasita pri g. Pepel-naku na Obrtniški 39 (nasproti Africe) v Trebnjem ali pa ga prej pokličejo na GSM 041 725 948. NAGRADNA KRIŽANKA Tokrat je bila križanka nekoliko težja, izmed prispelih rešitev pa smo izžrebali: Anjo Žgavc, Gubčeva cesta 9, Trebnje, bo prejela uro Bramac; Mihaela Kodrina, Ostrožnik 15, Mokronog, ki prejme dežnik Bramac in Mojco Pekolj, Levstikova 18, Trebnje, ki se bo ponašala z Bramacovima majicama. Tudi avtor Bramac križanke prejme majico Bramac. Nagrajencem čestitamo in jim sporočamo, da dvignejo nagrade na BRAMAC d. o. o., pri ga. Herthi Kočjaž, Dobruška vas 45 8275 Škocjan. Geslo današnje križanke skupaj s svojim naslovom pošljite do 5. novembra na naš naslov: Glasilo občanov, Goliev trg 5, 8210 Trebnje. DEVETLETKA V MOKRONOGU IN NA TREBELNEM Na Osnovni šoli Mokronog smo 3. septembra 2001 slovesno sprejeli zadnjo generacijo prvošolcev osemletne šole in prvo generacijo prvošolcev devetletne šole s simboličnim prestopom skozi obroč. Na prireditvi je prvošolce, njihove starše in goste pozdravila ravnateljica ga. Marica Murene, predstojnik Zavoda za šolstvo Novo mesto g. Ivan Mirt in predsednik Sveta KS Mokronog g. Anton Maver. Učenci Osnovne šole so jim pripravili prisrčen kulturni program. Učiteljice so prvošolce popeljale v učilnice, kjer so pridno pričeli z ustvarjalnim delom. Čez nekaj časa so se jim pridružili starši in gostje, ki so bili navdušeni nad delom v kotičkih in novo sodobno opremo v 1. razredu devetletke. S programom devetletne šole smo pričeli tudi na podružnični šoli Trebelno, kjer je bil tudi kulturni program in slovesen prestop obroča. Pouk poteka v prenovljenih prostorih. Obnovo in opremo prenovljenih prostorov na Trebelnem in opre- mo v Mokronogu je omogočila občina Trebnje. V1. razred devetletke je v Mokronogu vstopilo 16 učencev in na Tre- belnem 13 učencev, v 1. razred osemletke pa 21 učencev v Mokronogu in 11 na Trebelnem. Zvonka Kostravc DETELJICA SE JE POLEPŠALA Vrtec na Mirni, ki je pred kratkim dobil uradno ime Deteljica, je bil nujno potreben prenove. Zunanji videz stare mirnske šole, v kateri vrtec domuje že več kot trideset let, je z dotrajano fasado močno kazil okolico; okruški ometa, ki so padali na dvorišče, pa so bili že velika nevarnost za "'neutrjene” glavice naših malčkov, ki so se vsak dan igrali pred zgradbo. Kot je povedala v.d. ravnateljice OŠ Mirna, gospa Anica Marinčič, je bilo treba kar veliko taktnih razgovorov z občinskimi možmi, da so se odločili, za sklep o sanaciji zgradbe, saj investicije, ki je vredna približno deset milijonov tolarjev, ni bilo v kratkoročnem planu. Vsa dela, ki jih sicer vodi UN1TEHNA Trebnje, bodo po pogodbi dokončana do 31. oktobra. Vodstvo vrtca kakor tudi malčki srčno upajo, da bodo delavci kaj kmalu odpeljali kupe raznih gradbenih elementov in druge navlake okrog zgradbe, ki že zaradi varnosti otrok in lepega izgleda ne sodijo v ta prostor. Vhodna vrata, ki so pod spomeniškim varstvom, bodo strokovnjaki pre- pleskali, na čelno fasado pa bodo vrisali pet deteljic, kar pomeni, da v vrtcu domuje pet oddelkov otrok.Vodja vrtca, ki je sicer organizacijska enota Osnovne šole, ga. Marija Koprivc, je zadovoljna s prenovo zgradbe. O delu vrtca pa je povedala: “Kot vsako leto smo tudi letos še posebej popestrili teden otrok z različnimi dejavnostmi, v katerih sodelujejo prav vsi otroci. Večji so že pravi umetniki in veliko zmorejo, mlajši pa se učijo in jih posnemajo. V ponedeljek smo si z velikim zanimanjem ogledali igrico Radio Huda Luknja. V torek smo imeli sadni dan. Četrtkovo dopoldne je bilo posvečeno športu. Starejši otroci so šli na pohod za športno značko, mlajši pa so se igrali različne gibalne igre na igrišču pred vrtcem. Petek smo posvetili glasbi. Naučili smo se novo pesmico Štirje godci in se igrali različne glasbene igrice. Popoldne smo organizirali kostanjev piknik, na katerega smo povabili tudi starše naših malčkov.” Vsa pohvala osebju vrtca, ki s tako zagnanostjo varno in strokovno pripravlja naše otroke za srečno življenje. D.Z. ItPOMtMB 10 GOVO-1ENJE PONOVNA TURŠKI MIRO OSVOJITE GOSPOD UNGAR EVROPSKA DRŽAVA CARJEV SIN ZAŠČITA S SISTEMOM RECI STREHI PREPROSTO BRAMAC NAČELO PREDPIS VEUK NESTRUPEN UDAV IVANIŠEVIČ MLAD GOZD i ROBNA ŽAGA: AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA TKANINE IZ BELE KOPRIVE ANDRUČUK SOBNA ~ RASTUNA PRISTANIŠČE OSEBNI KRIŽANKO SESTAVIL MAVRAH GRAŠKI KLUB PRITLIKAVO LJUDSTVO OČARLJIVA GLASILO ŽENSKA OBČANOV IGRALEC NACE ULAGA VIRANT MRAČNJAK HERCEGOVK ČRKOPIS USTVARJALK MED DVEMA OBDOBJEMA ROMULOV BRAT DVOJČEK SLOVENSKI: PISATELJ ZRAČNI PLOVBI ŠPANSKI FILOZOF MOŠKO IME PRAŠIČEK POJAV PRI AMERIŠKA AGENCIJA TONE PIRŠ REŽISER JAP.SMUČ. SKAKALEC KRUNO ČOTAR TONE MRAK LUKA KOBAL GORENJU TONČKA ABII ŽIV.IN0U. V KAMNIKU KMETIJSKA ZELENA POVRŠINA STRES OTOK OB OBAU IRSKE DIŠEČE MAZILO POTOVALNI STROŠKI SOV.RODU VRH V ZASAVJU ZDRUŽENI termoeuT SIOV.TISK. VEZNIK TSARMA NEMŠKO AGENCIJA ALOJZ PRISTANIŠČE NA JAP. VEZNIK LOJZE GROZDE 10.ČRKA ENOTA ZA ALK. PIJAČ METER VERSKI POGLAVAR ŠIITOV VEČOELNA SKLADBA V VRTCU JE SPET ŽIVAHNO V juniju sta našo ustanovo VVE Mokronog zapustili kar dve generaciji otrok, saj smo začeli z uvajanjem devetletke. Kljub temu pa je bilo novo vpisanih otrok ogromno, zato smo tudi v letošnjem letu zaprosili za tretji oddelek in naleteli na pozitivno rešitev. Sedaj obratujemo s tremi oddelki, v katere je vključenih 60 otrok v starosti od 2 do 6 let. Kljub odprtju novega oddelka pa vsem nismo mogli zagotoviti varstva. Brez varstva so ostali mlajši otroci, ki pa sedaj že izpolnjujejo pogoje za sprejem, in žal tudi otroci, ki so nujno potrebni našega varstva, saj so njihove socialne razmere zelo slabe, vendar pa so prošnje oddali pozneje in zanje ni bilo več prostora. Opremljenost vrtca je zelo dobra, prostori so renovirani in opremljeni z novo opremo. Kljub temu pa je stiska s prostorom zelo velika. Igralnice zadoščajo številu otrok, žal pa imamo mnogo premajhno garderobo, zelo pogrešamo kabinet, ki ga v našem vrtcu ni. Zadovoljni smo z igriščem, ki je veliko in zelo dobro opremljeno. Pohvalimo se lahko z računalnikom, ki ga uporabljamo pri svojem delu in pri delu z otroki. Zelo velik problem pa bo nastal jeseni, ko nam grozi izguba prostora za tretji oddelek, prošnje za sprejem otrok pa prihajajo vsak dan. Trenutno še ne vemo, kako se bomo problema lotili, zavedamo pa se, da moramo pomagati staršem v njihovi stiski in otrokom omogočiti brezskrbno otroštvo. Vodja VVE Mokronog Polona Kralj Zupančič OSNOVNA ŠOLA MIRNA V NOVI PREOBLEKI Večji del škode, ki jo je Mirna z okolico utrpela 17. junija letos zaradi močnega neurja z razbijalsko točo, je saniran. Prav vsak krajan je na en ali drug način občutil posledice naravne katastrofe, ki se ji še ni mogoče uspešno ubraniti. Seveda je bila med največjimi oškodovanci osnovna šola, ki je podobni toči leta 1991 dobila novo salonitno strešno kritino, kar se je pokazalo za veliko napako. Ogromna količina dežja je dobesedno poplavila skoraj vse prostore šolske zgradbe in povzročila ogromno škodo na stavbah in opremi. Dva in pol meseca je prekratka doba, da bi odpravili vso škodo, vendar je občina Trebnje z ministrstvom za šolstvo RS in številnimi izvajalci uspela sanirati objekte v taki meri, da imajo v obnovljenih prostorih nemoten pouk peti, šesti, sedmi in osmi razredi (višja stopnja) ter razredi s prilagojenim progra- mom. Nižja stopnja - prvi, drugi, tretji in četrti razredi so našli varno zavetje v prostorih nekdanje upravne zgradbe tovarne Prevent, kjer bodo " Znanje nabiralipredvidoma do konca tega šolskega leta. Prostore, ki so jih nekoliko preuredili v prijazne učilnice, je firma Prevent dala v najem Osnovni šoli, brezplačno!! Prav gotovo imata za tako humano in vredno odločitev največ zaslug generalni direktor Preventa Jože Kozmus in direktorica enota na Mini Martina Breč. V imenu OŠ Mirna in - lahko rečemo-vseh krajanov se jima V.D. ravnateljice Anica Marinčič za to gesto iskreno zahvaljuje.Treba je pripomniti,' da ima za uspešen dogovor velik delež zaslug tudi Marinčičeva. Intenzivni razgovori o izgradnji novih šolskih prostorov za višjo stopnjo in novo, večjo telovadnico so v teku. Kraj, kot je Mirna, jo nujno potrebuje. D.Z. Geslo križanke i----------------- Ime in priimek: Naslov:........ I 1 2 , I 3 4 5 '6 ! i 9 io hi i sr 14 15 16 117 ! \ S j 5 20 21 |22 1 I j VZPODBUDEN ZAČETEK TREBANJSKIH ROKOMETAŠEV Igralci RK TRIMO TREBNJE so ob koncu priprav na novo rokometno sezono pokazali, da so bile priprave uspešne. V zadnji tekmi pred začetkom prvenstva so v domači dvorani premagali po oceni strokovnjakov drugo najmočnejšo ekipo v Sloveniji RD PRULE 67 MOBITEL. V hitri in atraktivni tekmi se domači rokometaši niso ustrašili znanih rokometnih imen in državnih reprezentantov ter z borbeno obrambo presenetili igralce, varovanca Kamenice. Posebno dobro se je izkazal vratar Torlo, ki je obranil 15 strelov na gol. Tako so Trebanjci dobili samozaupanje v svoje sposobnosti in odšli v Slovenj Gradec na prvo kolo državnega prvenstva spro- ščeni in s prepričanjem, da lahko premagajo tudi tako močnega nasprotnika, kot je RK PREVENT. Na tekmi, ki so jo TR1M0VCI dobili z rezultatom 27:25, se je zelo izkazal mladi le-voroki Natek z 9 goli, spet pa je pokazal dobro pripravljenost vratar Torlo. Trebanjci so ves čas tekme igrali borbeno in razen sredine prvega polčasa, ko so vodili igralci PREVENTA, rezultat “držali v svojih rokah”. Drugo kolo gostijo domači igralci ekipo iz Izole, ki ne bi smela predstavljati večjih težav. Vendar pa si igralci želijo podporo domačih gledalcev, posebno pa še “pravih navijačev", ki bi dali novo vzdušje v dvorani OŠ Trebnje. Dušan Mežnaršič MUAY-THAI Jože Trlep, 22-letni policist iz Trebnjega, obvlada borilno veščino MUAY-THAI in je uspešen na državnih tekmovanjih, nastopa pa tudi na mednarodnih prvenstvih. Ker je pri nas ta disciplina malo poznana, sem ga prosila, da se predstavi še domačinom. “Z borilnimi športi sem se začel ukvarjati s petnajstimi leti, ko sem odšel v srednjo policijsko šolo, in sicer z JU-JITSOM. Beležil sem kar nekaj uspehov, najpomembnejši pa so bili: -1. mesto na državnem policijskem prvenstvu v prikazu tehnik - 3. mesto na državnem članskem prvenstvu v borbah, - 3. mesto na državnem mladinskem prvenstvu v borbah. Po končani srednji šoli pa sem začel s treningi KICK BOKSA, ki so bili le uvod, oz. osnova, iz katere sem nato prešel na najtršo borilno veščino pri nas - MUAV-THAl (tajski boks). S to borilno veščino me je seznanil trener in selektor slovenske reprezentance Iztok Vorkopič. To borilno veščino treniram 3 leta ter se udeležujem raznovrstnih amaterskih in profesionalnih dvobojev. Udeležujem se profesionalnih dvobojev v Sloveniji in v tujini, zaenkrat treniram v B klasi, to je 5 rund po 2 minuti brez zaščitne opreme. Prav tako pa se udeležujem amaterskih dvobojev, 3 runde po 2 minuti z zaščitno opremo. Dosežki: -1. mesto na odprtem prvenstvu Hrvaške - dvakratni državni amaterski prvak v kategoriji do 81 kg (v letu 1999 in 2000) - član slovenske reprezentance za svetovno amatersko prvenstvo, ki sem se ga udeležil marca 2001 na Tajskem (kjer sem tudi izpopolnjeval svojo tehniko v priznanem MUAY THAI kampu v Pattaji). V bližnji prihodnosti se bom udeležil odprtega amaterskega prvenstva Nemčije, državnega amaterskega prvenstva ter profesionalnih dvobojev v Sloveniji in Švici. Vsa tekmovanja so povezana z velikimi denarnimi stroški, ki jih po večini krijem sam, zato bi bila vsaka denarna pomoč sponzorjev zelo dobrodošla. Ta šport mi veliko pomeni, ker me duhovno izpopolnjuje, disciplinira, s pomočjo športa sem v dobri kondicijski pripravljenosti, kar mi pomaga pri delu, ki ga opravljam. MUAY THAI je veščina, v kateri so dovoljeni polni udarci v glavo, telo in noge. Dovoljeni so boksarski udarci z rokami v glavo in telo, udarci s komolci v glavo in telo, udarci z nogami v glavo, telo in noge ter udarci s koleni v celotno telo. Prepovedani pa so udarci z glavo, udarci v genitalije, grizenje ter udarci v nasprotnika, če je ta na tleh.” Povabilo na RAZHODNJO 2001 na cilju 15. Popotovanja po Levstikovi poti od Litije do Čateža Bliža se november, z njim pa tudi god Sv. Martina, nadvse cenjenega zavetnika v vseh vinorodnih območjih, ki s svojo “čudežno” močjo “iz mošta naredi vino”. To pa je tudi čas, ko se na pot po tukajšnjih gričih odpravi veliko ljubiteljev naših krajev in pohodništva. In najzvestejši bodo to letos naredili že petnajstič po vrsti. Na cilju popotovanja na Čatežu pripravljamo zaključno kulturno - zabavno prireditev, imenovano RAZHODNJA 2001, ki se bo odvijala na osrednjem vaškem trgu, kjer bomo vse popotnike in obiskovalce prijetno sprejeli in jim postregli z domačimi dobrotami in mladim vinom. Za pestro in zanimivo dogajanje na prireditvenem prostoru bo poskrbljeno že od dopoldanskih ur dalje. Za to se bodo potrudili v KUD Popotovanje Frana Levstika Čatež in v Območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Trebnje. Osrednja prireditev se bo kot običajno pričela ob 13. uri, zanimivo pa bo vse od 10. ure dalje. Vse popotnike in obiskovalce že sedaj opozarjamo na poseben prometni režim v času prireditve. Promet bo zaradi popolne zapore na Čatežu moten in bo zaradi obvoza potekal po lokalni cesti Čatež - Račje selo - Mrzla Luža ter bo označen z ustrezno signalizacijo. Prosimo, da v času prireditve sledite objavljenim prometnim informacijam, upoštevate signalizacijo in navodila redarske službe na sami prireditvi. Tudi letos bodo organizirani posebni avtobusi za prevoz pohodnikov s Čateža na štart pohoda v Litijo v jutranjih urah in s cilja pohoda v Litijo oziroma na železniško postajo na Veliko Loko. Dodatne informacije o Razhodnji 2001 dobite v Turističnem društvu Čatež, po telefonu (07) 34 89 900 (dopoldne). Vsi, ki se trudimo, da bi letošnja Martinova sobota na Čatežu minila čim lepše in prijaznejše, vas prisrčno vabimo v soboto, dne 10.11.2001, na Čatež, na prijetno druženje in na Razhodn-jo. Turistično društvo Čatež USPEL TOMOV TURNIR Mirnskemu klubu je tudi letos uspelo zgledno organizirati to največjo mednarodno prireditev v trebanjski občini, uspelo pa mu je pridobiti tudi številne sponzorje, med njimi generalnega pokrovitelja turnirja Mercator Dolenjska d.d. Turnir je o tvoril župan občine Trebnje Ciril Pungartnik, častni pokrovitelj prireditve. Najuspešnejši na turnirju Urška in Spela Silvester ter Miha Šepec, ki so po dvakrat zmagali. TREBNJE - Badmintonski klub TOM Mirna je 15. in 16. septembra v trebanjski športni dvorani že sedmo leto zapored organiziral mednarodni mladinski badmintonski turnir, TOM JUNIOR INTERNATIONAL 2000. Na turnirju je sodelovalo 113 tekmovalcev iz vseh štirih sosednjih držav: Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Italije, in najboljši slovenski badmin- tonisti iz devetih slovenskih klubov. Tekmovali so v kategorijah do 13, 15, 17 in 19 let, moški in ženske posamezno in v dvojicah. Svoj uspeh z lanskoletnega turnirja je najprej ponovila Špela Silvester v kategoriji deklic do 15. leta, ko je v finalu s 3:0 brez težav ugnala svojo klubsko kolegico Tajo Borštnar, nato pa še njena sestra Urška v kategoriji do 19. leta, ki je kljub poškodbi stegenske mišice brez izgubljenega niza v finalu premagala Hrvatico Majo Šavor. Uspeh igralcev Toma je dopolnil Blaž Holz v kategoriji dečkov posamezno do 15 let, ki je s 3:1 premagal Luko Zdenjaka (Medvedgrad Zagreb), potem ko je slednji v četrtem nizu vodil že s 5:0. V kategoriji dečki dvojice do 13. leta sta morala mirnska igralca Aljoša Turk in Matevž Bajuk priznati premoč Avstrijca Luke Wraberja in Hrvata Stjepana Radiča, ki sta po prvih dveh izgublje- TREBANJSKE MAŽORETE 27. septembra 2001 smo se Trebanjske mažorete skupaj z ma-žoretami iz Laškega in Logatca z avtobusom odpeljale na dolgo pot v Anglijo v mesto Mablethorpe na evropsko tekmovanje mažoret. V prijetnem obmorskem mestu ob Severnem morju se je zbralo preko 600 mažoret iz devetih držav Evrope. Tam smo se srečale mažorete iz Anglije, Češke, Slovaške, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Madžarske, Poljske in Slovenije. V tekmovalnem delu je nastopilo 53 skupin v različnih kategorijah, od najmlajše kadetske skupine do juniorske in seniorske, to je najstarejše in tudi najmočnejše skupine, v kateri smo tekmovale tudi Trebanjske mažorete. V soboto, 29. 9. 2001, smo mažorete tekmovale v paradni disciplini in svoj nastop zelo uspešno opravile. Naslednji dan je sledilo tekmovanje mažoret v koreografiji na mestu. Bile smo na vrsti devete in smo pokazale vajo tako kot profesionalke. Napovedovalka je napovedala deveto mesto mažoretam iz Trebnjega. V začetku sploh nismo dojele, da je to res. Trebanjske mažorete bi se rade zahvalile donatorjem, ki so nam pomagali. Ti so: Integral Črnomelj, Občina Trebnje, Trimo Trebnje, Akripol Trebnje, Dolenjske pekarne Trebnje, Kmetijska zadruga Trebnje, SKB Novo mesto, Terzin Damjan - Servisno prodajni center Trebnje, Dana Mirna, Greda Mirna, Gus-to - Avgust Gregorčič Mirna, SKB banka Novo mesto, SLKD Ljubljana. Še posebno pa bi se zahvalile županu občine Trebnje, gospodu Cirilu Metodu Pungartniku. Zahvala pa velja tudi Jani Še-ničar, Zvonki Pečelin in Mojci Fe-mec, ki so nam pomagale pri organizaciji potovanja. Mentorica Trebanjskih mažoret Darja Korelec V finalu sta Grega Skerbiš in Blaž Holc (BK TOM Mirna) morala priznati premoč Lendavčanoma Iztoku lltrošu in Boku Činču. Na koncu je bil rezultat 3:0 za Lendavčana. nih nizih nasprotnikom prepusti- Zrinke Klarič in Maje Šavor, la le še štiri točke. Svojo drugo Nagradni sklad turnirja TOM zmago na turnirju sta sestri Urška JUNIOR INTERNATIONAL 2001 je in Špela Silvester s 3:1 prepričlji- znašal 3000 DEM in 1000 DEM v vo dobili tudi v igri dvojic do 19. praktičnih nagradah v kategoriji leta. Boljši sta bili od Hrvatic do 13 let. RECI STREHI PREPROSTO BRAMAC. Nudimo Vam strokovno pomoč pri načrtovanju in izvedbi sanacijskih del na Vaši strehi: statično presojo, tesarska dela, krovska dela, kleparska dela, vgraditev strešnih oken, namestitev solarnih sistemov. Z ugodnim posojilom do lažjega plačila: • možnost odplačevanja od 1 do 5 let • za dobo enega leta je obrestna mera TOM + 0 % Prihranite pri sanaciji strehe, zato pokličite: 080 20 30 BRAMAC ZAŠČITA S SISTEMOM JESEN JE ČAS ZA NOVO STREHO -STREHO RRAMAC! Obstajajo podjetja, ki proizvajajo strešno kritino. Obstaja pa eno podjetje, ki se po desetih letih dela lahko pohvali s sto petinsedemdesetimi milijoni svojih strešnikov na slovenskem tržišču, kar je enako nekako devetdeset tisočim pokritim hišam. To podjetje se imenuje Bramac d.o.o. in letos praznuje svojo deseto obletnico. Nastalo je leta 1991 z združitvijo podjetij Bramac - International iz Avstrije, 1GM STREŠNIK iz Škocjana in IGEM KOGRAD iz Dravograda. Je ena od uspešnih podružnic mednarodnega podjetja Bramac International, ki ima svoje podružnice po vsej Evropi. Po prodaji kritin je med ponudniki na slovenskem trgu na prvem mestu. Devetdeset tisoč pokritih hiš v desetih letih nikakor ni malo. Ko streha pušča, ko se upokoji, če ne pristaja objektu, na katerem se nahaja, ali ko bi pod njo namesto razmetanega podstrešja želeli, denimo, toplo stanovanjce - obstaja kup razlogov, zaradi katerih se lastniki objektov v takih in podobnih primerih odločajo prav za strešno kritino Bramac. Vrhunska kakovost strešne kritine Bramac ter popolna storitev - Bramac je s svojimi izkušenimi svetovalci in mojstri z vami tako rekoč od prve ideje o menjavi strešne kritine do zadnjega položenega novega strešnika, pri čemer upošteva vsa najnovejša dognanja gradbene stroke na tem področju. Tretji razlog je nedvomno Bramacovo tridesetletno pisno jamstvo za trajnost in odpornost njihovih strešnikov proti zmrzali. Ker se Bramac že zdaj prilagaja evropskemu trgu, je ob tehnološki posodobitvi svoje proizvodnje pričel uporabljati tudi novo, intenzivnejšo barvo za strešnike (Acronal 1051 nemškega proizvajalca BASF). Ta ima mnoge prednosti, med drugim bolj gladko površino strešnika, ki zdaj vpija manj vode in je bolj odporen proti zmrzovanju, pa večjo odpornost proti nastanku mahu, solitra in proti umazaniji. V ponudbo je Bramac letos vključil nov, sicer klasičen, a hkrati drugačen strešnik: Alpski strešnik - njegova posebnost je vrhnji posip, ki preprečuje zdrs snega s strehe, zato je posebej priporočljiv na območjih, kjer zapade več snega. Na voljo je v opečno rdeči, rdeče rjavi, temno rjavi in sivi barvi. Obstajajo torej podjetja, ki proizvajajo strešno kritino - in obstaja Bramac. Vse informacije v zvezi s sanacijo so vam na voljo na Brama-covi brezplačni telefonski"številki 080 20 30 ali na medmrežni strani www.bramac.si, kjer si lahko, med drugim, kar sami izračunate, koliko strešnikov boste k sto petinsedemdesetim milijonom dodali vi, ko boste prenavljali vašo streho. Kajti -jesen je čas za novo streho. Red strehi preprosto Bramac.