ILUSTRIRANI SLOVENEC
LETO VII 29. MARCA 1931 ST. 13
NA VELIKI TEDEN
(MOTIV IZ ŠENTJAKOBSKE CERKVE V LJUBLJANI - FOTO CV. ŠVIGELJ)
102
Krst »Kraljice Marije«, naše največje in najlepše ladje.
Dne 7. t. m. se je vrSil v Splitu iia najsvečanejši način icrst največje in najlepše ladje vse jugoslovanske mornarice, >Kraljice Marije«. Kumovala je pn Icrstu sama kraljica Marija osebno, prisostvovali so pa slovesnosti številni najrazličnejši zastopniki cerkvenih, posvetnih in vojaških oblasti. Iz Splita so se odpeljali vsi gostje z novo ladjo v Kotor in bili z ladjo vred povsod predmet najbolj navdušenih ovacij. >Kraljica Marija«, last »Jugoslov Lloydiu. jc v ponos naši mladi, a izredno  lopo  ra/vijajoči so mornarici
Dr. Ivan Shwegcl, minister brez portfelja, ki je podal nedavno ostavko in je bil sedaj imenovan za našega poslanika v Buenos Airesu.
Kraljica Marija prihaja > spremstvu slavnostnih gostov na novo ladjo, kjer jo pričakujejo ladjini častniki. Na desni: V trenutku krsta »Kraljice Marije«. Slavnostni gostje s kraljico (1) in predsednikom »Jugosl. Lloydat, Božo Banacom (3) v sredini, na poveljniškem mostu.
Spodaj: Hud potres v Južni Srbiji. Dne 8. t. m. je zadel Južno Srbijo močan potres, ki je porušil več sto hiš. Razrušenih je več vasi, mnogo prebivalcev je ubitih, še več ranjenih, a največ jih je brez strehe. Potresni sunki so sc ponavljali več dni. Ponesrečene^ kraje je takoj obiskal kralj z nekaterimi ministri, vlada je pa odredila uspešno pomožno akcijo.
Prebivalstvo iz potrcsncgf> ozemlja biva pod šotori.
Na levi: Porušene hiše v vasi Pirava.
203
Spodaj: Žrtve našega ljudstva za izobrazbo.
Pred kratkim je bila dograjena uova impozantna šola v Semiču, ki je v ponos vsemu okolišu in prizadetim občinam. Mnogo zaslug zanjo si je pridobil zlasti požrtvovalni g. župnik Krklavec. Stavbo je po načrtih g. ing. Petrovca sezidala >Ljubljanska gradbena družbac, katere delu uživajo že splošen sloves in priznanje.
l'ri/,oi' z viukolfintjga piodujauja butur na CaiikarjcM^ti nabrežju v Ljubljani.
Na levi: Brhka štajerska dekleta iz Rogaške Slatine, u-službena pri ge. Rist v restavraciji hotela >Union«, ki so tvorila Spalir ob priliki zadnje kuharske razstave.
Na desni Več kot čudno vreme ietošni. marca
je povzročilo najrazličnejše naravne po-
jave. laKO le prikrila ponekod vso
naravo   mlajšemu rodu neznana poledica, ki je  i)ovzročila silno škodo, zlasti na drevju. Posebno sta bila    prizadeta
KocevsKi in postojnski okraj. Sliki na desni nam
kazeta vejico in celo
ledlco. Foto Dornik, Koč.
Drevo, pokrito s poledico.
(Foto Dornik, Kočevje.)
Na levi:
Pogreb bivšega,   priljubljenega župana Stanka   Hauptmana   od   Sv. Urbana   v Slov. ioriMb.
104
105
VELIKI TEDEN
Veliki teden, ki se prične s cvetno nedeljo, tvori zaključek štiridesetdanskega posta. Posvečen je spominu na trpljenje našega Zveli-čarja. Višek zavzame na veliki petek, dan Odrešenikove smrti.
Sv. Cerkev praznuje veliki teden s pretresljivimi obredi, ki nas simbolično spominjajo Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Vsaj na veliki petek hiti vsak katoličan v cerkev »molit božji grob«, kdor pa količkaj more, se udeleži cerkvenih obredov tudi na veliki četrtek in na veliko soboto.
Pretresljiva resnost spomina na trpljenje našega Gospoda, je že od nekdaj globoKo odmevala v duši vsakega kristjana, zato ni čud-
no, če so največji umetniki vseh časov tako radi posvečali svojo umetnost tudi upodabljanju Kristusovega trpljenja. Po cerkvah postavijo božje grobe, po mnogih krajih igrajo na domačem odru Pasijon, včasih so pa prirejali, zlasti tam, kjer .so delovali kapucini, pasijon-ske igre po vsem mestu.
Pa tudi v domačem družinskem življenju ne gre veliki teden neopazen mimo nas. Tedaj poostrimo post in vsaj ob večerih tega tedna molijo v vseh kr.ščanskih hišah žalostni del sv. rožnega venca. Zadnje dni velikega tedna se po možnosti izogibamo najbolj grobih del ter jih posvečamo molitvi, premišljevanju in snaženju domače hiše za veliki praznik vstajenju Gospodovega.
Kalvarija  pod  šmarjetno  goro  pri  Kranju, v ozadju Storžič.
»Glejte, človek...« Prizor iz Pasijona Ljudskega odra v Ljubljani.
Zgoraj na levi: Božji grob v cerkvici sv, Ane v Podsredi.
(Foto C v, švigelj.)
Na levi:
Ki-ižani,   delo   g. P. Piriha   iz   Predtrga  pri Radovljici.
Spodaj:
Božji grob v ljubljanski stolnici.
Tabor pri Podbrezjah. — Spodaj: Božji grob v   Pišecah,   delo   kiparja   A. Črnologarja  iz Sromelj.
Jezus umrje na križu, prizor iz Pasijona radovljiškega prosv. društva.
Na desni: P. Rnbens: Snemanje s križa.
Na levi:
Pomladanske solze
(Foto Kocjančič.)
Spodaj :
Božji grob v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
106
S »Srebrnim kondorjem« nad Ognjeno zemljo
Tako je naslov velezanimivemu potopisu, ki ga je napisal znani nemSki vojni letalec in raziskovalec tako malo poznanih južnoameriških pokrajin Gunther Plttschow. Pisatelj je odšel pred božičem 1. 192?. z majhno leseno motorno jadrnico, na kateri je bilo vsega skupaj 5 oseb, jz Nemčije v Južno Ameriko. Bila je to dotedaj najmanjSa ladjica, ki je prebrodila Ocean. V Magallanesu ga je že čakal njegov aeroplan »Srebrni kondort, s katerim je potem preletal Ognjeno lemljo vse križem ter ob tej priliki fotografiral pokrajine, ki jih dotlej še ni videlo nobeno človeško oko. Sploh je Ognjena zemlja Se eden izmed najmanj preiskanih krajev oaše zemlje, ker je jako nedostopna. Pokriva jo visoko gorovje (podaljšek Kordiljerov) s silnimi ledeniki, a tudi klima je skrajno neugodna za raziskovalce, ker divjajo tam skoro brez prestanka silni viharji in snežni zameti. Kogarkoli zanimajo te tako malo/znane južnoameriške pokrajine, mu knjigo toplo priporočamo. Drzni pisatelj in raziskovalec se je komaj pred par tedni ubil pri ponovnih poletih nad južnoameriškimi Kordiljeri.
Raziskovalec   Gunther   Plii-schow   v  patagonskih   (Juž. Amerika) Kordiljerih.
Spodaj: Monte Buckland, kraljica Ognjene zemlje.
Rt Horn, najjužnejša točka Ognjene zemlje in Južne Amerike sploh. Tu se združujeta Atlantski in Tihi ocean in to je zaradi skoro neprestanih velikanskih viharjev ena najnevarnejših točk naše zemlje za pomorščake.
Spodaj: Tipičen motiv z Ognjene zemlje
— ledenik sega prav v morje. Spredaj je ^•ideti malo motorno jadrnico >Ognjena zemlja<, s katero je prispel Pltischow iz Nemčije v Južno Ameriko.
Cerro Paine v najjužnejšem delu Južne Amerike, na katerega doslej  še ni  stopila človeška noga.
107
Silni snežni zameti po vsej Evropi
V začetku t. m. je že vse kazalo, da bomo dobili končno vendarle pomlad, toda sv. Matija je prinesel nenadno izpremembo vremena. Pritisnil je mraz, zapadel je nov sneg, vode so silno narastle iu ponekod so nastopile prave prometne katastrofe. Spodnja slika nam kaže prizor z londonskih ulic 11. t. m., avtomobile so morali naravnost izkopavati iz snega.
Dan knjige. Nemci so posvetili 22. marec — obletnico Goethejeve smrti — knjigi. Že več let se vrši na ta dan velika propaganda za knjigo povsod, v listih, društvih itd. Pravijo, da je to jako ugodno vplivalo na poživljenje in poglobitev ljubezni do knjige iu s tem seveda tudi na knjižno produkcijo. — Če pri nas posnemamo druge narode tako radi v raznih neumnostih, bi nam gotovo ne bilo v prav nobeno sramoto, če bi pozuali tudi takele dobre in pametne stvari ter proglasili n. pr. dan Prešernovega rojstva (5. XII.) za dan slovenske knjige. Inicijo-tivo za to bi seveda morala dati' naša založništva in razne književne ustanove. Potrebno bi bilo jako, saj mora vsak z žalostjo opazovati, kako zlasti med mia-dino gineta ljubezen in zanimanje za knjigo.
Na desni: Zaroka v španski kraljevski hiši. Osem-najstletni španski prestolonaslednik se je zaročil s svojo sestrično, princeso Esperan-co, hčerko princa Karla Bourbon-skega.
Spodaj: Nova palača »Angleške banke« v Londonu, največje emisijske banke sveta, ki je opremljena z vsemi modernimi tehničnimi pridobitvami,.
Francija se mrzlično pripravlja na veliko kolonijalno razstavo v Parizu, ki bo ena največjih zanimivosti letošnjega leta v Evropi. Zgornja slika nam kaže natančen posnetek prastarega templja v Angkor-Vahtu v francoski Indokini, ki ga bo videti na razstavi.
Na desni: Angleški prestolonasledniki ki potuje sedaj po Južni' Ameriki in na katerega je bil nameravan 15. t. ra. bombni atentat v Buenos Airesu. Prestolonaslednik je danes eden najpopularnejših m najbolj priljubljenih mož v Angliji.

z velikonočnega knjižnega trga
Nuša knjižna podjetja se zadnje čase izredno pridno gibljejo in so nam jjoklouila tekom tega predpusta iu T)osta nekaj jako lepili del, ki jih bo vesel gotovo vsuk ljubitelj knjig in jih tudi našim preprostim brnvcem naj-idpleje priporočamo, ljudske knjižnice naj si jih pa oskrbe ¦akoj, da jih bodo ljudje lahko prebrali še pred poletuirn ^cl:kl:¦l .1J...::>.
A .vLjuUski knjižnici« jugosluv. knjigjuic sta i/.šla d\a Icpn nadaljnja zvezka iu sicer C. Weyerjev rouiaii »Usodnii preteklost«, zajet iz življenja severnoameriških farmarjev in lovcev ter P. L'Ermijejevo povest »Deklica z odprtimi očmi«, zajeto iz življenja francoskega podeželja, ki jo priporočamo zlasti našim dekletom. — Prav veseli smo laliko .....      -     - ¦
tudi zadnjih knjižnih darov naše delovne »Mohorjeve knjižnice«, ki nam je podarila kar štiri dragocene in velezanimive zvezke. Med njimi je nekaj posebnega za naš knjižni trg potopis Albauova »Med življenjem in smrtjo«, ki nam opisuje pot in rešitev male sknpine oseb iz zamrzle polarne ladje preko večnega ledu v Rusijo. Pretresljivo trpljenje naših primorskih bratov uaui opisuje Seljakova povest »Kamnarjev Jurij«, ki naj bi jo bral pač vsak slovenski človek. S perečim vprašanjem družine in zakona se bavi izredno fin iu nežen Bordeauxov roman »Zametene stopinje«, a v osrčje Afrike, med zamorce in divje zveri nas vodi Bridgesova povest »Jet uik v gorah meseca«. — Mariborska »Cirilova knjižnica« je pa začela uresničevati svojo dolgo napovedovano obljubo in izdajati najobsežnejše in najznamenitejše delo svetovuo-znanega K. Maya, »Winnetou-a«, ki ga še danes požirajo milijoni in bo zašel gotovo tudi v vse slovenske domove. — Ljubljanska »Nova Založba« je pa izdala 11. zvezek zbranili spisov največjega slovenskega pisatelja, Ivana Cankarja, ki pač ne potrebuje nobenega posebnega priporočila,, saj bi bila pač sramota za vsakega slovenskega izobraženca, ki bi ne imel v svoji knjižnici tega našogn iiniofnikn. ki jc doslej  edini prodrl tiuli   žc   v   svetovno   litcnitiiro.
Mcdklubski štafetni tek se je vršil zadnjo nedeljo v Mojstrani. Udeležilo se ga je vkljub slabemu vremenu 6 štafet klubov iz Mojstrane in Ljubljane. Zmagala je štafeta SK »Ljubljana<, ki je postavila najbolj izenačene moči. To je bila najbrže zadnja smuška prireditev minule sezone.
Zgoraj na levi:   Zmagovita  štafeta  SK » Ljubli ana« (JakopiKS, Teran, Dečman in Bervar.)
Zgoraj na desni: Lepa predaja tekmovalcev, ki sta odločila zmago.
Na levi: moment iz rugby-tekme (sport, ki pri nas še ni prodrl) med Irsko in Škotsko.
Na desni: S prve pomladanske nogometne tekme med Ilirijo in Primorjem (zmagala Ilirija s 3:2). Malic lovi težko žogo.
BaRrottaU Jugoslav,  ilalcarae v CfublfCUU — Poaatta poaamcxalfi sIUc doi>ol/en le » ptivol/cn/em uredništva