PHIHOHSKI DHEVH1K
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto VI - Štw i qq /j cqa\ Poštnina plačana v gotovini  -------------------- v.	I0y	^iOOU;	Spedizione	In abbon. post. I. gr.
ZAHTEVAMO, DA VU PRIZNA SLOVENCEM, KI SO BILI OBSOJENI PRED OKUPACIJSKIMI VOJAŠKIMI SODISCI, PREDNOST PRI NAMESTITVAH, NE PA DA JIM FAŠISTIČNE KAZNI NAVAJA KOT VZROK ZA ODKLANJANJE NJIHOVIH PROŠENJ!
TRST, sobota 26. avgusta 1950
Cena 15 lir
MgaCHSKft MltitOmVIFRlSHU ve HODI po stopinjah rlerofašistiCneba rimskega režima
'ilskGiu solili 11 ! lil rtu slovenski učiteljici njeno prtinlo za name*
I
ahtevomo, ne samo preklic take nezaslišane motivacije, temveč tudi, da °jaška uprava prizna obsojenim antifašistom prednost pri vseh namestitvah
Pretani °blasti so objavile ;««o b k lestvico’ isto-naše v * ° ^estile nokatere 'n učitku l3e’ Profesor,je Pro2?3e’ da je Mihova SeS °dbita 12 te^ ali Ponavlja iPo že	’	1	i°	pozna-
80 namr0-aJ let' °dkl°njeni uirf Vedno eni in isti
zaslugi ’ riv !? ki so po raga Ipd-p Siraoni - Ba-
“» «leSaIi.2el0CleC FSS
■nerov
Pove
fletj
pri-
Povedatf’ ,^er So morali iz--■ eaatl. da so bili
priza-uvrščenl, ZVU Črtala
^ar Uh -S1Cer
iz pii* Je 5Sl» UH ostalem,?! lestvice- v misije ,?	30 c'iani ko-
feijstva F razvrščanje uči-So našli hr>! 3 Potrudili, da ^nistrat^ nedolžne> «ad-* .razlo^» za
8°tovo nL enj‘ To £0 <0cl zgoraj/^11 na namlg
«maini ’ ker bo tako Toda naši tirnih	^ administra-
Spra5uiP!!m,anjkliivostih:i' ie
J da 50 <<P0‘
le enih Č • dno Prošnje belijo lstih oseb in si mitom!?’ kako Padejo do biti sta,.p■ V’ ki ne smejo J*1 °d treh mese-J^tieni v	0 m plavogar-
tfeha nr^unci- Ali njim ni bh lagati vedno no-se J JJflh listin, ali pa
pirajo!110 zan-e nekje
!6 ^ LVlaganJ'e Prošenj
letos, kot vsako
tek' Nekaterih
■ °lh-atv>V S1 Praktično v
10 niti p ‘-asu ni mogo-
ftOsvetbiCSkrb0tl' Sindikat
dl »o ! dRlavcev 3e zato obl^f redovai pri ?olskl
doknnf upoštevala tu-ki bi bili ’ da i , 2aPadlem ro-tr^Voia,,R e bila prošnja *^i Cinit ,• vložena. Odlo-‘ovili, d ‘eljl so tedaj žago-Val°. f,., se bo to upošte-
nrotii0a Ht0 jih ni prav «jo ji • da se sedaj izvi-cij°: ,,-r, s tako motiva-bredloži,, ,3ri to listino ste junija ' I kasneje, dne 28-f°kU...j, it, p0 zapadlem
J>re
k?	bi bil° misliti,
r°kratili! 2a Paragrafski
fido odkTm- Ne- tu je na-
f°VemkiKail3an:*e nekaterih
?. °dgovn^solnikov m zato
t*3e 2a n^n°st f]anov komi-
V* veci! °stno lestvico
!‘vo, ali rime-glcdo na de3‘
hekaterlm 30 take ovire
?08a HaaihUcltel:iem lz last' Vah- v £! t a11 P° direkti-
!<jo ital! ’ kjer Pridobi-n 0 nikon ueitelji, ki 02emiju 13 službovali na tem b^sta ’ st,alnost in stalna i e?a‘uc,td lanJaio sloven-
SSa n! vJSt,ker «ta fn ta >i B skladu z veljav-bjuj dpisi o kolkova-
Nkj	Pri slovenski
!J v 5Vest! si verjetno ni-
šk0!ni! SVOje bedne vlo-SSSJiVCev slovenske so-
?1 in kaf bi imel1 ka1 ve-k°U ji6 aj, Potenja, bi ni-
fia' kateJ - ’ da bi komi-i k° rešitp8 ‘,lanl so- izdala fe 4a nl,k0t 30 ‘e dobl-11%: 1 dklonjena uCite-
l^Poro^ni yam> da Je bl_
e na ^ 3a Za namesti. f°Iah ovenskih osnovnih ^0 19 a! S°lskem letu iz i.a odklonjena, ker
? sle bni"S!ie?a Iista razvidno, azen , °bsojeni na zaporno
Dos|edicami„VSemi zakonskimi VoJno sod'šce v
15 let za
Pri sloven--»ju . v Trstu se ®atorske^CU3* na obsoclbo
1950
upravi
JČan in^Sra^ftiČnega
ne K:	to	za	razlog,
^Učevati It)°8la ta učiteljica ^SDodje s,°venskih otrok.
Upr;
avj	--------
,rin>skemu se Postavili ob bok vojaškemu eodiscu. oja J^Preti v Gorici dr. odsedi kazen, na
slovenski šolski
stiiJ(dal°
no ocenjuje ta ponovni dokaz sovražnosti angloameri-ške vojaške uprave.
* * *
Angloameriška vojaška uprava priznava torej polno pravno in moralno veljavnost tistih obsodb, ki jih je izreklo razbojniško italijansko fašistično sodišče	v okupirani Ljubljani
proti	našim antifašističnim
borcem, pri čemer se ista VU zelo dobro zaveda:
1. da niti angleška niti vlada ZDA okupacije Ljubljane po italijanskih fašistih niti vsemi zakonskimi posledicami), ‘ okupacijskega sodišča,, nista ni-obsedbe fašističnih sodišč, iz-1 koli priznali; rečene proti	Slovencem.	j	2. da	sta — ravno nasprotno
Slovensko	ljudstvo	pravil- j — obe	vladi poleg ostalih na-
katero ga je obsodilo izredno fašistično sodišče. Tudi omenjena učiteljica še ni odsedela vse kazni, pa jo gospodje opozarjajo v svojem pismu na «vse kazenske posledičen.
Gnusi se nam to podlo izdajstvo, ki ga ne morejo omiliti niti mehke hrbtenice. Anglo-ameriška okupacijska uprava.
ki izenačuje že nekaj let naše ozemlje z ostalimi provincami Italije, je šla sedaj še korak naprej: kakor v Italiji, tako so tudi pri nas ostale v veljavi «z
rodov nenehno pozivali tudi zasužnjene Slovence na upor proti italijanskemu fašističnemu okupatorju, ki je upornike, kateri so se — odzivajoč se klicu svojega naroda — odzvali tudi pozivom obeh omenjenih vlad, zato na svojih vojaških razbojniških sodiščih sodil in obsojal.
Namesto da bi angloameriška VU, ki predstavlja obe omenjeni vladi, dala obsojenim antifašistom prednost pri vsakršni namestitvi, jim kazen fašističnih okupacijskih sodišč na nezaslišan način, ki ga ne moremo imenovati drugače kot ciničen in porogljiv, navaja po svojih šolskih organih za vzrok odklanjanja njihovih prošenj za
navadno namestitev v šolski službi.
Kot glasilo tukajšnjih Slovencev sploh, še prav posebej pa kot glasilo Osvobodilne fronte, najodločneje protestiramo proti takemu nezaslišanemu početju! Prepričani smo, da se bodo našim protestom pridružili ne samo vsi Slovenci ne glede na politično opredeljenost, temveč tudi vsi res demokratični Italijani.
Hkrati pa zahtevamo, da VU navedene krivične in porogljive motivacije takoj umakne ter po fašističnih okupacijskih vojaških sodiščih obsojenim Slovencem prizna pri namestitvah prednost, ne pa da jim fašistične kazni navaja kot vzrok za odklanjanje njihovih prošenj!
Vprašanje Formoze pred TS?
Pismo ameriške delegacije tajniku Organizacije združenih narodov - Na včerajšnji seji Varnostnega sveta so prečitali pismo Cuenlaja in pismo amen riške delegacije v zvezi s Formozo in seja se je zopet odložila na torek
LAKE SUCCESS, 25. — Na današnji seji Varnostnega sveta so najprej prevedli v francoščino govore, ki so jih na prejšnji seji imeli Malik ter britanski in ameriški delegat. Nato je Malik povzel besedo kot sovjetski delegat in je na kratko odgovoril na izjave, ki sta jih v torek podala angleki in ameriški delegat. Primerjal je ameriško akcijo na Ko. re.-i s Churchillovo oboroženo intervencijo proti Sovjetski zvezi po ruski revoluciji. Rusija ni nikoli poskušala z napadi unič".i Anglije ali Amerike, pač pa da sia ti dve odkrito ali tajno skušali uničiti Sovjetsko zvezo.
Nato je Malik poudaril, d;a so ZDA postavile Združene narode pred izvršeno dejstvo z napadom na Korejo. Pripomnil je, da je Truman dal ukaz za odhod čet na Korejo 28. junija Qb 12. uri, dočim se je seja Varnostnega sveta, na kateri so ZDA vsilile svojo protizakonito resolucijo o intervenciji na Koreji, začela šele ob 15. uri istega dne. «Zato je neizpodbitno zgodovinsko dejstvo, da so ZDA nezakonito in samovoljno izvršile napad na Korejo nekaj ur pred sejo Varnostnega sveta in s tern postavile Združene narode ter ves svet pred izvršeno' dejstvo«, je pripomnil Malik.
Nato je Malik sporočil, da je prejel z vseh strani sveta številne brzojavke (nad 3000), v katerih se protestira proti ameriškemu bombardiranju in proti ameriškemu napadu na Korejo.
Dalje je Malik sporočil, da je kot predsednik Varnostnega sveta prejel noto zunanjega ministra LR Kitajske Cuenlaja, v kateri ta obtožuje ZDA napada na kitajsko ozemlja in zahteva takojšen umik ameriških sil s področja Formoze.
Dalje je javil Malik, da je Var. nostni svet prejel tudi sporočilo ameriške delegacije, s katerim hoče opravičiti akcijo ZDA glede Formoze. Pripomnil je, da meni, da člani Varnostnega sveta želi-
jo proučiti te dokumente, o ka-1 povzroči amiketo QZN. Ce pa bi terih bodo lahko razpravljali na Malik sproži to vprašanje, v
prihodnji seji. Malik pa ni zahte. val vpisa vprašanja Formoze na dnevni red.
Nato je predsednik javil, da bo Varnostni svet v skladu z normalnim postopkom in na zahtevo tajništva OZN v ponedeljek ob 15 .na neuradni seji proučil poročilo, ki ga bo moral podati' na glavni skupščini o delu za dobo od julija 1949 do julija 1950.
Tedaj je ameriški delegat Gross zahteval, naj se mu dovoli čita-nje ameriškega poročila o For-mozi, zato da bo vključeno v zapisnik seje. Ko ga je predsednik za to pooblastil, je prečital omenjeni dokuemnt. Nato je Malik pozval tajnika Zinščenka, naj prečita pismo Cuenlaja.
Po čitanju tega dokumenta se je oglasil še Kuomintangov predstavnik, ki je izjavil, da ne obstaja noben napad ZDA proti Kitajski. Nato se je seja zaključila in prihodnja seja bo v torek popoldne. Neuradna seja pa bo, kakor rečeno, v ponedeljek popoldne.
* * *
WASHINGTON, 25. — Državni departman je sinoči izdaj poročilo, v katerem je rečeno, da bi ZDA pristale, da se vprašanje Formoze prouči v OZN.
Danes pa je ameriški delegat pri OZN. Warren Austin poslal s tem v zvezi pismo glavnemu tajniku OZN, in sicer malo pred začetkom seje Varnostnega sveta. Pismo pravi: «ZDA bj z naklonjenostjo sprejele proučitev vprašanja Formoze s strani OZN. Odobrilo bd popolno anketo OZN tu v Lake Succes-su ali pe; na mestu. Mnenja srno, da bi posredovanje OZN doprineslo k mirni rešitvi tega vprašanja namesto rešitve, ki bj se izvedla s silo«.
Neki ameriški predstavnik je izjavil, da Warren Austin ne bQ podvzel nobene pobude, da
TURŠKA VLADA POOSTRILA BORBO PROTI OPOZICIJI
Kaznovan bo vsakdo, ki bo kritiiiral pošiljanje turških čet na Korejo Sodno postopanje proti qlavnemu tajniku republikanske stranke
ANKARA, 25. — Turška vlada je začela borbo proti anevtrall-stom in disfatistoms zaradi opozicije republikanske stranke in njenega voditelja, bivšega predsednika republike Ismeta Ineonu. Poročilo, ki ga je prejšnjo noč izdal vladni predsednik Mende-res, je prava napoved vojne opoziciji, in to na področju zunanje in vojaške politike.
Ko je nastala vojna na Koreji, je republikanska stranka zavzela stališče, da udeležba Turčije v vojni na Koreji spravlja Turčijo v hud položaj, kar pomeni opustitev vsake možnosti, da bi Turčija ostala nevtralna v morebitni svetovni vojni. Republikanska stranka tudi ne prikriva, da ne bi zavzela takega stališča, kakor ga je zavzela sedaj vlada, če bi bila na oblasti.
Vlada je zelo ostro reagirala. Opozicijo obtožuje, da sodeluje s komunisti in da vodi (propagan-do, ki je v korist komunistični politiki. «Ti ljudje — je izjavil vladni predsednik — se danes stav-ljajo v tabor znane propagande sabotaže in celo z njo sodelujejo. Ne bomo nikoli dovolili, da bi se v državi razvijala taka propagan. da od katere koli strani«. Nato izjavlja, da se bo poslužil vseh sredstev «za borbo proti disfa-tistom«, ki bodo takoj kaznovani. Prvi opomin je sodno postopanje, ki so ga začeli proti glavn. tajniku republikanske stranke Kazi-rnu Guleju. Razen tega so bile sekcije demokratične stranke, ki je na vladi, pozvane, naj ovadijo vsakogar, ki bo v državi kritiziral pošiljanje turških čet na
Korejo. Kazim Guley je bivši minister in bivši predsednik komisije OZN na Koreji! Obtožujejo ga, da je v nekem govoru škodil nacionalnim interesom, ko je kritiziral pošiljanje turških čet na Korejo.
Drugi naj bi šli v vojno za ameriške imperialiste
WASHINGTON, 26..— Šestnajst demokratičnih in republikanskih senatorjev je sklenilo, da bodo predložili obema zbornicama resolucijo za ustanovitev policijskih sil Združenih narodov, ki naj bj jih sestavljali prostovoljci, ki naj bi jih zbirali med malimi državami in ki naj bi imele namen tiboriti se proti napadu«. Senator Sparkman je izjavil, da ima resolucija namen ((odgovoriti na zahteve iz raznih krajev ZDA, da se rešijo Združeni narodi pred Malikovim vetom in da se prihranijo številna ameriška življenja, s tem da se zberejo pod avtoriteto Združenih narodov stotisoči prostovoljcev vsega sveta, ki želijo sodelovati v borbi proti komunističnemu napadu na Koreji in drugje«.
ANKARA, 25. — Silen požar Je uničil 800 hiš v Demirdjl pri Smirni. Vse telegrafske in telefonske zveze so bile prekinjene in bojijo se, da je bilo več žrtev.
zvezi s kitajskim, protestom, bi ZDA vztrajale, naj se Austino-vo pismo prečita v Varnostnem svetu. Prepisi pisma so bili že izročeni vsem članzjv Varnostnega sveta.
Austin poudarja. da ZDA niso prekršile kitajskega ozemlja, ker da Formoza ni sedaj sestavni del LR Kitajske kakor tud; ne Kuomdntangove Kitaj-
proučiti vse predloge, ki jun bodo predloženi.
Danes se je Adenauer sestal z britanskim visokim komisarjem Kirpatrickom. Domnevajo, da je visoki komisar zahteval od kanclerja pojasnila glede njegove tiskovne konference, ki jo je imel v sredo.
Predsednik demakristjanske stranke Van Brenta no pa je danes na .tiskovni konferenci
s*«. Otok. da je ozemlje, ki so izjavil, da je nemško ljudstvo
ga Kitajci zasedli no-japonski predaji, in katerega položaj se lahlko določi samo po mednarodnem sporazumu. Dalje pravi pismo, da. je bil Trumanov sklep, da pošlje ameriško mornarico na Formozo, ((nepristranska nevtralizacijteka akcija«.
Nato navaja Austin izjave, ki j.ih je podal Truman 27. junija in 19. julija glede Formoze, ter navaja šest točk, y katerih pravi med drugim:
1. «ZDA niso intervenirale na kitajskem ozemlju in niso podvzele napadalnih akciji proti Kitajski«.
2. ((Akcija ZDA glade Formoze je bila sklenjena v trenutku, ko je otok pozorižče konflikta s celino. Bila je tudi nevarnost razširitve konflikta na področje Pacifika«,
3. «ZDA so podvzele nepristransko nevtializacijsko akcijo, naslovljeno tako silam na Formozi kakor onim na celini akcijo, ki ima namen ohranit; mir y skladu z listino OZN. Kakor jie Truman izjavil, nimamo nobenih teženj po Formozi in naša akcija ne pomeni želje, da bi si pridobili posebne prednostne pozicije«.
4. ((Ameriška akcija nima namena prejudicirati bodoče polj; tične ureditve otoka. Sedanji položaj otoka je začasen, ker gre za ozemlje, ki so ga Kitajci zasedlj po japonski predaj. Njegov položaj se lahko določi po mednarodnem sporazumu. Kitajska vlada je ;,la • napro-šena od zaveznikov, naj sprejme predajo japonskih sij na otoku. Zaradi tega so Kitajci sedaj na Formozi«.
5. «ZDA imajo tradicionalno prijateljstvo s kitajskim ljudstvom. Druge krati smo se pridružili drugim na zadnjem zasedanju glavne skupščine OZN, da zagotovimo odobritev resolucije za celovitost Kitajske. Samo Sovjetska zveza in njeni sateliti niso odobrili te resolucije«.
6. «ZDA bj z j naklonjenostjo sprejele, proučitev vprašanja Formoze s stranj QZN. Odobrile bi popolno anketo OZN tu v Lake Successu ali na mestu. Menimo, da bi posredovanje OZN doprineslo k mirni rešitvi tega vprašanja namesto rešitve, ki bi se izvedla s silo«.
Predstavnik državnega de-partmana je že izjavil, jJa bi moral Varnostni svet razpravljati tudi o Formozi, toda moral bi prej rešiti vprašanje Koreje.
V londonskih političnih krogih so tudi mnenja, da se britanska vlada načelno ne bo uprla, da bi OZN razpravljale o tem vprašanju.
Adenauerjev razgovor
z Mc Cloyem in Kirpatrickom
BONN, 25.	— V uradnem
poročilu -javljajo, da je ameri-ski visoki krmisar v Nemčiji Mc Cloy sinoči sprejel Adenauerja. Poročilo pravi dalje, da je visoki komisar hotel dobiti od Adenauerja pojasnila glede njegovih izjav «o notranji varnosti« Nemčije. Adenauer je izjavil, da bo glede tega roda! pozneje podrobno poročilo pred visoko zavezniško komisijo. Mc Oby — tako pravi poročilo — je zagotovil kanclerju, da so visoki komisarji pripravljeni
nasprotno zopetni oborožitvi na nacionalni podlagi. Dejal je dalje, da mislli nemška vlada «staviti na razpolago mednarodne politične oblasti vso svojo delovno silo, vse svoje vire in v primeru potrebe ves demografski potencial«. Bren-tano je pripomnil; «Zaradi tega odobravamo Churchillovo pobudo«.
V sovjetskem sektorju Berlina se je danes ob navzočnosti 4000 delegatov začel kongres Nemške narodne fronte.
zemeiisKe z
so
V oful
BEOGRAD, 25. — Na približno 25 krajih v LR Srbiji skupine geološkega zavoda ugotavljajo rudne zaloge in odkrivajo nova ležišča rud. Šestmesečno delo teh skupin je bilo zelo uspešno, zlasti ker so v Vseh večjih rudarskih bazenih ustanovili tudi posebne uprave za raziskovalna vrtanja.
Nedavno so na podlagi ugotovitev geologov začeli kopati premog na dnevnem kopu pri Varcševcu v kolubarskem premogovnem bazenu. Premog je zelo dober in debele plasti ježijo v majhnih globinah. Dosedanja raziskovanja so pokazala. da bo proizvodnja mogla doseči proizvodnjo vseh drugih premogovnikov v Srbiji.
V premogovnikih aleksinske-ga bazena odkrivajo nove pla. sti premoga. V Soku, kjer so začeli v večjem obsegu pridobivati premog šele po osvoboditvi, so naleteli v globini 298 m na nad 10 m debelo plast.
Geološka skupina v Drežni-ku je odkrila manganovo rudo. Analize so pokazale, da ruda vsebuje velik odstotek mangana. Raziskovanje nadaljujejo, da bodo ugotovili, kakšen ob-seg ima ležišče.
Po pedatkih, ki so jih doslej poslali, je razvidno, da bedo v več kilometrov dolgem ande-zitnem masivu v bližini Maj-danpeka odprli rudnik bakra. Računajo, da Ma-jdanpek po bakrovi rudi ne bo zaostajal za Borcon. Prihodnje mesece bedo precej razširili raziskovalna dela na tem območju in se bo število vrtalnih garnitur potrojilo.
Geologi raziskujejo tudi območje Kopaonika, Rudnika, Novega Brda in Janjeva, Ugotovili so, da jmata posebno Ja-njeVo in Kopaonik dobro svin-čenocinkovo rudo.
Sestanki profesorjev
za mednarodno pravo
BEOGRAD, 25. — V jugoslovanskem zunanjem ministrstvu je v teku vrsta sestankov, ki se jih udeležujejo vseučiliški profesorji s pravnih fakultet in drugi sodelavci zavoda za proučevanje mednarodnega prava ter drugi delegati.
Sestanke vodi opolnomočeni minister dr. Milan Bartoš in njih namen je proučiti poročila, ki so bila podana na plenarnem zasedanju za mednarodno pravo v OZN.
BEOGRAD, 25. — Britanski namestnik zunanjega ministra Ernest Davies, ki je že teden dni v Jugoslaviji, bo danes odpotoval na Bled. Nato bo potoval v Trst. V sredo pa bo prispel na Dunaj.
JUiiihlsrt ziinniviiitcbt
u tu U u
VOJAŠKO VRHOVNO sodišče
i
CICERON: «Tole, vidite je pa naš največji spomenik pokojnemu Mussoliniju...«
TRUMI UKAZAL ZAPUMRU ZLLLZNIC
sindikat na in nrnklical naniniadani slnnkn
V Kanadi se splošna stavka železničarjev nadaljuje - V ZDA se že čuti pomanjkanje časopisnega papirja, ki ga nabavljajo v Kanadi
WASHINGTON, 25. — V Beli hiši je bila danes seja vlade. Kmalu nato je Truman podal tisku izjavo, v kateri javlja, da je dal nalog tajniku za vojsko Franku Pace, naj zapleni in u-pravlja za račun vlade ZDA od 21. ure v nedeljo železniško mrežo ZDA. Ta ukrep ima namen preprečiti stavko, ki so jo ameriški železničarji razglasili za ponedeljek. Sindikati so namreč že večkrat zahtevali od vlade, naj zapleni in iskorišča železniško mrežo, ker so pogajanja s prizadetimi družbami prešla na mrtvo točko in se vlečejo že 18 mesecev. Znano je, da se brezplodna pogajanja železničarjev nanašajo y glavnem na uvedbo 40-urnega delovnega tedna namesto 48-ur-r.egu brez znižanja mezd le.-tudi na zvišanje mezd za nekatere kategorije nameščencev. Zaradi zaplenitve se sindikati ne bodo mogli pogajati z vlado, pač pa je še vedno odprta pot za nadaljevanje pogajanj z družbami, ki bodo nadaljevale izkoriščanje železniške mreže za. račun in pod nadzorstvom vojske. Vojaška uprava bo verjetno določila kot predstavnika in glavnega ravnatelja generala Franka Heilmana.
Toda približno pol ure po
Trumanovi napovedi o zaplem-bj železnic so sindikati javili, da so odložili ukaz o stavki. V izjavi, ki so jo objavili, zagotavljajo, da bodo «vestno delali v dobi krize, dokler ne bo spor rešen na podlagi arbitraže«.
Medtem pa traja dalje stavka železničarjev v Kanadi. Vladni predsednik se bo sestal s predstavniki sindikatov in železniških družb, da skuša poravnati spor, še pred jutrišnjo sejo parlamenta. Po treh dneh stavke se že čutijo hude posledice v tiskarski industriji in v ladjedelnicah. Tudi V ZDA so morala razna založništva znižati naklado syojih listov in bodo morala še znižati, če se b0 stavka nadaljevala Znano je namreč, da 80 odst. časopisnega papirja dobavlja Kanada.
Danes v Parizu seja UNESCO
PARIZ, 25. — Jutri se bo v Parizu začelo 23. zasedanje izvršilnega odbora UNESCO. Na tem zasedanju bodo razpravlja lj o vojni na Koreji.
Ob tej priliki je treba orne-
VČERAJ - DVA MESECA OP ZAČETKA VOJNE
Ponovni pritisk na Taegu
B°rbe manjšega obsega na vseh odsekih fronte, ki pa sedanjega položaja niso Izpremenile - Radio Seul poudarja resnost vojne
KOREJSKA FRONTA, 25. — VEČERNO POROČILO GLAVNEGA ŠTABA SEVERNOKOREJSKE VOJSKE javlja, da so enote severnokorejske vojske nadaljevale z ofenzivo na vseh odsekih fronte kljub ogorčenemu odporu ameriških in južno-korejskih sil. Poročilo dodaja, da so enote, ki operirajo ob vzhodni obali odbile številne protinapade. Američani in Juž-nokorejci so imeli hude izgube, Morala ameriških čet je postala zelo nizka v zadnjih dneh in dezertacije postajajo vedno bolj številne. Poročilo navaja primer skupine 5. pehotnega polka 5. motorizirane divizije, ki je dezertirala in se predala skupaj z orožjem in materialom nekemu oddelku severnokorejske vojske. Poročilo pravi še, da je ameriško letalstvo bombardiralo številna mesta in vasi v Severni Koreji, pri čemer je izgubilo 21. t.m. dva lovca, 23. t.m. dva bombnika, 24. t.m. pa še druge bombnike.
POROČILO GLAVNEGA ŠTABA GENERALA MAC ARTHURJA JAVLJA MED DRU-GIM:
»Vzdolž severnozapadne fronte so južnokorejske čete z uspehom izločile severnokorejsko infiltracijo severno od mesta Taegu. Opažajo se koncentracije severnokorejskih čet blizu
mesta Hajong na cesti za Vaeg-van Na kolenu reke Naktong je prišlo do poskusa napada s strani severnokorejskih izvidnic, ki pa so bile zavrnjene. O-staii odseki fronte so bili mirni razen izvidniške aktivnosti in obojestranskega topniškega ognja.
Vojni dopisnik R. LOFFRE-DO poroča med drugim:
Na odseku fronte prj mestu Taegu so Severnokorejci prešli v napad na veliki strateški cesti Uisong-Jonghong ter se zapletli v hude borbe z Južnokorejci. Severnokorejske predhodnice so deloma napredovale in dve diviziji sta pripravljeni, da bi preprečili vdor, če bi do njega prišlo. Američani niso poslali ujačeni, toda letalstvo je pripravljeno preprečiti novo severnokorejsko ofenzivo.
Drugi severnokorejski udarec je bil izvršen proti južnoko-rejskim silam severno od me-
sta Kige na vzhodni obali. Neki izbrani južnokorejski polk «TIGER» je bil napaden s tanki, ki so vdrli v linijo 3. južno korejske divizije 3 km globoko.
Tudi severno mostišče na reki Naktong y višini mesta Kjong-
mnenja sem, da bo imela bitka za Masan bolj cilj, da drži čim več čet zaposlenih, katere naj bi ameriško poveljstvo odvzelo s severne fronte.
Gora SOBUK je bila danes
padom na mesto Hanon. Napad je izvršilo 257 Korejcev, od katerih je okrog 100 ostalo na terenu, 20 pa jih je bilo ujetih.
8. ameriška armada je zopet v resnem položaju, kajti obdrža-
pung se je nenadoma zbudilo | vznožju gore so Severnokorejci —i_i_ —— napadli ameriški polk, toda bili so odbiti; gotovo pa je, da bodo ponovno napadli.
Severnokorejske sile na južnem odseku fronte sestojijo iz 6. in 7. divizije, katerima so se pridružili ostanki 4. severnokorejske divizije, ki je dokončno zapustila koleno reke Naktong. Ujetniki so izjavili, da so glavnine vseh treh divizij kljub izgubam ostale nedotaknjene, ker so se med bombardiranjem skrile ob cesti Sirtju-Masan v prirodna zaklonišča, predore, jame itd. Omenjeni ujetniki so bili zajeti danes ponoči med na-
priča_ drugega dogodka:	obiti	mora	sedanje	stanje	fronte.
in odposlalo svoje izvidnice na ozemlje, ki ga loči od ameriške obrambe«.
Dopisnik nadaljuje:
»Američani in njihovi južnokorejski zavezniki so še vedno številčno slabši od Severnokorejcev, toda as v tej borbi, bo tisti as, ki bo vzpostavil vsaj ravnotežje. Letalstvo je danes povsod prisotno in vrši svoje pogubno, sistematično, demora-lizirajoče delo na vsem tistem področju, ki bi moralo biti varnostna cona Severnokorejcev.
Tudi južni odsek je vstopil v ozračje odločilne bitke. Toda
CEMU SI ALBANSKA VLADA izmišlja obmejne incidente
BEOGRAD, 25. — »Cernu si albanska vlada izmišlja obmejne incidente?« To je naslov članka, ki ga bo «Borba» jutri objavila v zvezi z vestjo, ki jo je albanska telegrafska agencija razširila ter sta jo nato povzela tisk in radio držav Vzhodne Evrope, češ da so Jugoslovani povzročili neki incident ob albansko jugoslovanski meji.
Te vesti — piše list — hočejo zakrinkati sovražno politiko albanske vlade proti Jugoslaviji in pripisati jugoslovanskim obmejnim oblastem ona dejanja, ki jih vrši albanska vlada v škodo Jugoslavije.
«Borba» omenja nato protestno noto jugoslovanske vlade albanskemu poslaništvu v Beogradu y zvezi z 20 obmejnimi izzivanji od 1. julija do 7. avgusta 1950 in poudarja, da albanska vlada ni nikoli odgovorila na to noto. Namesto tega pa je albanska vlada razširila 16. avgusta omenjeno vest
in zvalila na Jugoslavijo krivdo za incidente, omenjene v jugoslovanski noti.
Ameriško posojilo Španiji
WASHiMUiON. 25. - Fied. stavniška zbornica je izglasovala in nato predala senatu osnutek zakona, ki določa kredite 35.542.590.000 dolarjev, med katerimi posojilo 62.500.000 dolarjev Španiji. Senat bo v ponedeljek začel debato o tejn zakonu, ki določa izdatke v finančnem letu, k' se zaključuje 30. junija 1951. Nato je zbornica razpravljala o drugem osnutku zakona za dodatne kredite 16 milijard dolarjev.
Zaupnica finski vladi
HELSINKI, 25. - Finski par. lament ie danes s 101 glasom proti 85 (socialdemokrati in komunisti) izglasoval zaupnico vladi o vprašanju gospodarskega programa, ki vsebuje med drugun blokado mezd.
Vsekakor pa je 8. armada iz-premer.lla lice in ni nič več kot premagana vojska-trudr.-a in potrta, ki se je v prvih tednih povsod umikala pred sovražnikom, za katerega se je zdelo, da je nepremagljiv«.
Iz Washingtona poročajo, da sta prišla general Collins, načelnik glavnega štaba in admiral Sherman, poveljnik po-mor-kih operacij iz Tokia ter sta izjavila med drugim, da so Južnokore-jci imeli dp sedaj petkrat večje izgube kot pa Američani. Admiral Sherman ni hotel povedati števila izgub na fronti. Dejal je samo, da bodo Južnokorejci dobil; lažje pomorske enote, ki bodo delovale bolje od samih Američanov, ker poznajo dobro obalo.
Iz Brusl-ja poročajo, da je belgijska vlada razpravljala o vprašanju sodelovanja Belgije v sklopu čet Združenih narodov na Koreji- Pravijo, da gre za en bataljon pehote, sestavljen od prostovoljcev; poročilo o seji pa bo izdano šele jutri.
Neki dopisnik poroča, da severnokorejski radio v prestolnici Seul ne govori več o ((vojaškem sprehodu«, o »izletu na morje«, temveč poudarja stra. šen in krvav pomen te vojne.
«Danes potekata dva meseca od začetka vojnega spopada na Koreji. V tretjem mesecu pa je korejska vojna še vedno kot odprta jn negotova šahovska partija. Približujemo se tiste-mu trenutku, v katerem bosta obe skodelici tehnice dosegli ravnotežje na škodo tistega, ki je do danes imel absolutno številčno premoč pa tudi relativno premoč y materialu. Se ne-kaj časa b0 zapadna fronta generala,, ™alkerja odvisna samo od požrtvovalnega duha njegovih vojakov v prvi bojni črti in od individualne hrabrosti posameznih borcev. V kratkem pa bodo povedali odločilno besedo vojni stroji in organizacija, ki te stroje premika« zaklju-čuje dopisnik svoje poročilo.
niti peto konferenco UNESCO, ki je bila od 22. maja do 18. junija v Firencah. Na tej konferenci so med drugim razpravljali o jugoslovanskem predlogu, nai se skliče kongres intelektualcev. Ce se upošteva, da je glavna naloga vseh organizmov OZN. med katerimi je tudi UNESCO, aktivno delati na tem, da se ohrani inir in razvije mednarodno sodelovanje, postaja jasno, da bi kongres intelektualcev ogromno doprinesel k uveljavljenju načel listine OZN. Čeprav so to pobudo pozdravili z lepimi in prijaznimi besedami, vendar ni bila sprejeta.
Med pozitivnimi rezultati te konference je treba omeniti tudi sprejem jugoslovanske resolucije, ki se nanaša na borbo prot; širjenju sovraštva med narodi. V tem smislu ni bila nič manjše vrednosti obsodba, ki jo je jugoslovanska delegacija izrekla nad nekaterimi težnjami velikih držav v UNESCO, da bi prevzele nekakšno ((svetovno kulturno misijo«, kar je samo odraz nedemokratičnih »teorij« o ((vodilnih silah«.
Nagel razvoj Sarajeva po osvoboditvi
SARAJEVO, 25.	— Kakor
druga večja mesta se tudi Sarajevo po osvoboditvi naglo razvija. V zadnjih petih letih je število prebivalstva naraslo za okrog 26.000.
Sarajevo ima nov regulacijski načrt. Po njem se razvija že tri leta. Mesto izgublja o-rientalski značaj, ki se je delno ohranil še iz turških časov. Nastajajo sodobna naselja z velikimi stanovanjskimi hišami in javnimi poslopji.
Kako živahna je gradbena dejavnost v Sarajevu, sprevidimo nekoliko že iz naslednjih podatkov. Medtem ko je leta 1939 mestni proračun znašal 39 milijonov dinarjev, je leta 1946 že presegel 60 milijonov, lani pa je dosegel že 520 milijonov din. Ozke, vijugaste ulice z nizkimi turškimi hišami so se začele umikati širokim in ravnim velemestnim cestam in trgom. Mnojo cest so asfaltirali. Ob novih ulicah rastejo velike hiše. Ena najlepših ulic bo Moskovska.
Sarajevo bo imelo eno najlepših in največjih železniških postaj v državi. Ogrodje velikega poslopja je že zgrajeno.
Bivši javni tožilec
o smrtnih obsodbah v Grčiji
ATENE, 25. — List «Deniokra-tikos« objavlja dolgo pismo s podpisom S. K., v katerem dopisnik izjavlja, da je najprej služil v monarhistični vojski in da je bil potem javni tožilec pri posebnem vojaškemu sodišču, in nato obsoja delovanje sedanjih vojaških sodišč v Grčiji ter pripominja, da iz lastne izkušnje lahko pove, da vsi tisti, ki jih obsojajo vojaška sodišča, niso izvršili nobenega zločina, pač so popolnoma fie-dolžni.
NICE, 25. — Od včeral so v
pristanišču razglasili splošno stavko. Pristaniški delavci nočejo izkrcavati olja. ki prihaja iz A-frike in zahtevajo za to posebno nagrado.
O
MOSKVA, 25 — Malik je poslal glavnemu tajniku OZN pl-smo, v katerem ga poziva, naj posreduje za 12 grških rodolju-t>0T' kl Jlh Je posebno sodisče smrt. obsodUo 10- t. m. na O
LONDON 24, *-<• T7 onoio^ifih
virov javljajo, da je efiSa
tinskeSSr«Vtn^edstaw^bri-
tansKe admiralitete v Suezu da omejitve glede prometa v Sue-
Eleške Srtmi1 «e veljaJ° za an‘ vita petr?leJske ladje. Egiptska
nio	e	od?°vonla	na	zad-
rti n™! « Protestno noto gle-de omejitev, ki so zadele trgovinske ladje na splošno.
PRIMORSKI DNEVNIK
——   —    --------------.—2—Lii.
Deiausfte zadruge podaljšale rok za pouisanle deleža na 500 lir
Nadzorni odbor uprave Delavskih zadrug je predvčerajšnjim sklenil podaljšati rok za vpis povečanega zadružnega članskega deleža od dosedanjih 100 lir na 500 lir.
Dosedanji rok je bil 31. avgust tl. Nov rok pa še ni določen, vendar pa se smatra, da ne bo krajši od treh mesecev in ga bo omenjeni nadzorni odbor določil naknadno, ko bo proučil podobne primere glede povišanja deležev pri drugih zadružnih ustanovah.
Ob tej priložnosti ponovno opozarjamo vse člane Delavskih zadrug, da v poslovalnicah — trgovinah Delavskih zadrug, ki se jih poslužujejo pri nakupovanju, zahtevajo tozadevne obrazce in jih podpišejo. S seboj mora vsak član prinesti ČLANSKO IZKAZNICO in OSEBNO IZKAZNICO. Poudarjamo, da pri tem člani niso dolžni takoj vplačati še tistih 400 lir, za kolikor je delež povečan, temveč je važno le to da podpišejo, da na povišanje deleža pristajajo. Vsoto 400 lir pa bodo člani lahko polagoma plačali v manjših obrokih.
Opozarjamo končno vse člane, da kdor ne podpiše izjave glede povišanja deleža (na določenih obrazcih) izgubi lahko volivno pravico na bodočem občnem zboru Delavskih zadrug!
Tržaški	ve
se bo danes
Zakaj.
— ZAKAJ se ne bi <tGIOR-NALE Dl TRIESTE» vsaj en dan zmotil in pozabil objaviti laži o Istrskem okrožju?
Odgovor: Zato, ker hodijo njegovi uredniki verjetno vsak dan k sveti spovedi in se ne bi imeli kaj spovedati...
* + *
ZAKAJ ni tržaški župan tudi po slovensko pozval davkoplačevalce naj do 20. septembra prijavijo vire, ki so podvrženi občinskemu obdavčenju in zakaj niso tozadevni obrazci, ki se dobijo na občini v. Ulici Rettori natiskani tudi v. slovenskem jeziku? Ali tržaški župan morda misli, da Slovenci nimamo domačih, psov, klavirjev itd. itd. — alt Pa smo od obdaiKenja izvzeti?
Naj odgovori sam,
* «• *
ZAKAJ ne bo znani komin-formistični specialist za «tito-fošistična vprašan la» AMLE-TO BASSI v nedeljo v Pod-lonjerju na prireditvi uMese delia stampd demo craticas svojemu tržaškemu komin-formističnemu sospecialistu KARLU SISKOVICU . MIT-KU javno in naglas prebral zapisnika, ki ga je podpisal sovjetski general Belkin in s katerim je od jugoslovanskih oficirjev prevzel nacističnega feldmaršala von Kleista, ki na ta način v Sovjetski zvezi pripravlja za Tita plan za napad na Albanijo? In zakaj st nihče od vseh prisotnih ne bo upal tega vprašanja obema kominformističnima lažnivcema postaviti?
Odgovor na obe vprašanji: Zato, ker so Marx, Engels in Lenin učili, da bo revolucija zmagala s pomočjo laži— Machiavelli pa z vsem tem seveda nima nobenega opravka!
* * » v
ZAKAJ DAVIDE PESCA-TORI (t. j. Cič Ribarič iz Sicilije) v slovenski kraški vasici «Precenico del rione di Aurisina.» — kot uporablja fašistična imena glasilo fašističnega razboljnika Ulisseja — rte bo povedal, zakaj je bila dosedanja zvesta komin-formistka Licia Kersovani izključena iz njihove kominfor-mistične druščine, ko pa se je vendar v Pragi in drugod tako dobro obnesla?
Odgovor: Zato, ker narodni pregovch pravi, da je molk zlato.
* * ■»
ZAKAJ vsi trije omenjeni kominformisti ne bodo povedali, da prodajo v Trstu samo 700 izvodov «Unita» dnevno?
Odgovor: Saj nista padla na glavo, da bi se špozabila in govorila resnico — izključili bi ju iz edino zveličavnega kominformističnega občestva.
* # *
ZAKAJ in kdo je nalepil po tržaških hišah včeraj pozdravne lepake obiskovalcem tržaškega velesejma v larvah italijanske držaime zastave? Ali nameravajo prireditelji velesejma povedati fašistom, da tržaški velesejen ne bi smel imeti nobenega opravka s CLN k; v isiik 5aruah rrauadno izvaja po zidovih svoje fašistične podvige?
* * *
ZAKAJ ZVIJ in predsed-stvo cone še vedno ne povesta, na podlagi kakšnih kriterijev se bo vršilo ljudsko štetje, ki je baje predvideno za april 1951. leta?
tržaškemu prebivalstvu in drugim obiskovalcem - Mogoče se bo že letos pokazalo, ali ima ustanova v sebi potrebno življenjsko silo ali ne
- j
RAZKLADANJE PREDMETOV Ki BODQ RAZSTAVLJENI.
Danes ob 17.30 bo uradna otvoritev Tržaškega velesejma, ki bo doživel svoj krst kot pravi velesejem. Doslej sm0 namreč imeli le nekaj «raz-stav», ki so bile nastanjene v prostorih, ki niso mogli dajati jamstva za siguren razvoj usta. nove. Nujno je bilo treba misliti na to, da bi imela ustanova lasten prostor, da bi se tako osamosvojila in postala neodvisna.
Tržaški velesejem je res prišel do lastnega prostora, ki sicer ni prav velik, a se bo njegov razstavni prostor povečal, ko bodo zgrajene nekatere stavbe, ki so še v načrtu in ki bodo imele več nadstropij.
Na velesejmskem prostoru se vršijo mrzlične priprave, da b; bilo do ure otvoritve vse pripravljeno. Človeku se zdi, da toliko stvari ne bo mogoče do tedaj dokončati. Toda tisti, ki pozna-jo način takega dela in pripravljanja, vedo. da je lahko v najlepšem redu, kar se je zdelo še pred urami v obupnem pdložaju. Ko bodo prvi uradni obiskovalci hodili mimo razstavljenih predmetov in lepo urejenih paviljonov, se niti zavedali ne bodo, da so tamkaj mogoče še pred desetimi minutami udarjala kladiva
in zabijala žeblje, ki so sedaj neopazni...
Radovedni smo, ali bo Trst čutil y dneh velesejma tisto utripanje, ki je tako značilno za čas velesejmov v mestih,
TUDI PONOČI SE DELA NA
kjer imajo velesejmi svojo tra- VELESEJMSKEM PROSTORU.
NA VELESEJMU BODO TUDI JUGOSLOVANSKI POLJEDELSKI STROJI.
dicijo in kjer pomenijo velik dogodek, pa čeprav se vsako leto ponavlja. Ko bo tudi Trst to začutil, tedaj se bo lahko
reklo, da Je tržaški velesejem ■postal del njegovega življenja, da mu je potreben in tudi koristen.
Primeri
nacionalne «strpnosti»
Dolgoletna šovinistična propaganda proti tukaj živečemu slovenskemu prebivalstvu res ni bila «brezplodnan. Se danes namreč lahko srečamo ljudi, ki jim je slovenščina trn v peti.
Tak primer nacionalne estrp-notin se je dogodil pred dnevi uslužbencu našega časopisa, ki se je kot navadno zglasil na glavni pošti, da bi dvignil nekatere stvari. Preden je cdšel, je uslužbenec naprosil tamkaj zaposleno uradnico, da shrani številke našega časopisa, ki so tamkaj spravljeni. Uradnica, ki ga ni poslušala (ali pa ne obvlada niti italijanščine) se je, misleč, da govori naš uslužbenec slovenski, takoj obregnila, češ da ona tega etujegas jezika ne razume. Naš uslužbenec, videč njeno »ogorčenje«, ji je najprej pojasnil, da je govoril v prav.ilni italijanščini, ter da bi bilo zanjo prav koristno, če bi se vsaj teOd jezika naučila; potem pa ji je še svetoval, da se nauči slovenščine, ki ji pri njeni službi v takem podjetju kot je pošta prav gctcvo ne bo škodila. Čeprav ji ta ugotovitev. morda ne bo povšeči, je vendarle neizpodbitno dejstvo, da živijo na Tržaškem ozimlju Slovenci, ki imajo pravico govoriti svoj jezik in to ne samo doma,
Takšnih in podobnih primerov bi lahko seveda še našteli; zaenkrat hočemo samo opozoriti vse šovinistične prenapete-Se, naj se sprijaznijo z dejstvom, da smo na tem ozemlju tudi ■Slovenci, ki smo se boril i z vso odločnostjo proti fašizmu ter ne bomo dopustili, da bi nam po tolikih letih končane vojne odrekali tiste pravice, za katerih uresničitev jz darovalo svoje življenje toliko najboljših slovenskih sinov.
Povratek tržaških otrok
Obveščamo starše, da se vrnejo tržaški otroci iz počitniških kolonij v Sloveniji v torek 29. avgusta 1950 z vlakom, ki prihaja v Trst ob 20.20.
Vrnejo se vsi otroci iz počitniških kolonij v Lescah, Kranju, Logatcu in na Viču. O-troci iz vasi gornje okolice bodo izstopili na Opčinah, Proseku, Nabrežini in Sv. Križu Starši naj čakajo otroke na navedenih postajah.
SLAVA PADLIM BORCEM!
Jakob (P&ilutya
KOLEDAR
Qledaiiice - - Ifladio-
Sobota, 26. avgusta
Zeferin, Perunika
Sonce vzide ob 5.17, zatone ob 18.55. Dolžina dneva 13.38. Luna vzide ob 18.44, zatone ob 2.09.
Jutri nedelja. 27. avgusta
Jožef, Zlatko
SPOMINSKI DNEVI
1942 je oddelek italijanskih vojakov zažgal planinski dom in cerkev Sv Frančiška na Mimi gori.
Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 15. v mesecu in sicer 15 dni pred rokom od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista.
UPRAVA
Tov. Jakob se je rodil na Konkonelu 7.10.1921. Po poklicu je bil čevljar. Vključil se je v partizanske edinice 23.5.1944. Padel je v 30. diviziji v Kobdilju 26.8.1944,
JoMp ‘Jotič
rsmm
Tov. Josip se je rodil na Opčinah 9.5.1914. Ze kot aktivist je stopil v partizane 6.8.1944. V Kobdilju pri i Štanjelu na Krasu je dne 26.8.1944 kot borec 1. bataljona Južnoprimorskega odreda žrtvoval svoje življenje za svobodo.
DIJAŠKA KOLONIJA VIC Dijake, ki bi se želeli pogovoriti o izletu kulturni prireditvi itd, vabimo na sestanek, ki bo v ponedeljek 28. t. m. ob 16. uri v Ul. R. Manna 29.
ODBOR
SINDIKALNE VESTI
VSAK PONEDELJEK OB 19.30 je seja tajništva sindikalnega akcijskega odbora za reorganizacijo razrednih sindikatov STO.
VSAK ČETRTEK OB 18. URI je seja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata PEKOV.
VSAK PETEK OB 19. URI je seja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata GRAFIKOV.
VSAKO SOBOTO OB 19. URI je seja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata INDUSTRIJSKIH DELAVCEV.
Kaj nam povedo anagrafski podatki iz meseca julija
Ko navadno razpravljamo o tolikih vsakdanjih problemih, hočemo tokrat posvetiti nekaj vrstis vprašanju, ki prav gotovo zanima marsikaterega izmed naših čitateljev, t0 je vprašanju o številu smrtnih primerov, rojstev in porok v mesecu juliju.
Ce primerjamo podatke, ki smo jih prejeli od anagrafske-ga urada za mesec julij s podatki za mesec junij, vidimo, da se ti med seboj preveč r.e razklikujejo. Število prebivalcev Trsta se je sicer nekoliko zmanjšalo in sicer od 275.720 (v juniju) na 275.058 v mesecu juliju; vzrok tej spremembi je v tem. da so na anagrafskem uradu šele sedaj črtali iz seznamov tržaškega prebivalstva ljudi, ki so že pred časom zapustili naše mesto. Ce torej izvzamemo te izjeme, je ostalo število tržaškega prebivalstva nespremenjeno.
Pač pa je bilo v mesecu juliju r.ekaj več rojstev kot v juniju. V preteklem mesecu se je namreč rodilo 249 otrok, v juniju pa 242 otrok; sicer sprememba ni zelo velika, toda če hočemo biti dosledni, jo mo-
Zahvala barkovljanskih mater
Ze tri tedne je preteklo, odkar so se vrnili naši otroci iz počitniških kolonij, a njih pogovori se vedno in vedno sukajo ob nepozabnih doživetjih v kolonijah. Zjutraj, opoldne, zvečer, ko so bolj zbrani, venomer in venomer pripovedujejo, kak o je bilo. Lica jim žarijo od doživete sreče. Petja in pripovedovanja ni ne konca ne kraja. Zdravi so, da se nam srce širi od zavesti, da se nismo ustrašile ne groženj ne klevet zagrizenih sinterna-cionalistk« in smo z mirnim srcem izročile sv,oje otroke požrtvovalnim tovarišicam in tovarišem in jih poslale tja v tisto dežeto »kjer vedno umirajo od gladu in od Pre-gan]anja», a kjer se naši otroci tako pozdravijo in veselijo. Tja, kamor same želimo iti vsaj na kratek oddih, da se navžijt-mo zdravega, svobodnega zraka.
Vsaka beseda je preskromna, da bi lahko izrazile svojo hvaležnost do nove Jugoslavije, ki jo ljubimo, ki jo bomo branile.
Vsem tistim tovarišicam in tovarišem, ki so se toliko trudili z našimi neugninci, naj gre naša srčna hvala in naj vedo, da jih naši otroci niso pozabili:	ne	Potrpežljivega
vzgojitelja, ne vodiča, ne skrbne postrežnice, a jP manj Pa mame-kuharice.
Barkovljanske matere!
ramo pač zabeležili. V mesecu juliju je število mrtvih v primeri z junijem precej naraslo; tako jih je v juliju umrlo 241, medtem ko je znašalo število teh v juniju 219. Pa tudi število porok je bilo v juliju precej manjše; junija je bilo 236 porok, mesec julija pa samo 199; prav gotovo je bila temu kriva vročina...
Glede števila rojstev, smrti in porok nosi prvo mesto prav gotovo prebivalstvo Stare mitnice, kjer je bilo v preteklem mesecu rojenih kar 28 otrok, umrlo jih je pa 39.
Iz anagrafskih podatkov je razvidno, da' je bilo število smrtnih primerov v letošnjem juliju precej visoko ter da je tako visoko število bilo registrirano le pred štirimi leti.
Število bolnikov v raznih bolnicah in sanatorijih se v glavnem ni izpremenilo: v juniju jih je bilo 3721, v juliju pa 3674. Kot je iz podatkov razvidno, je bilo v preteklem mesecu nekaj manj primerov bolnih na raku < 34 proti 50) in tudi s tuberkulozo (24 proti 29); pač pa je bilo večje število smrtnih primerov med srčr.o bolnimi in sicer 41 (proti 34) ter primerov pljučnice (19 proti 11).
Precej je padlo število primerov nalezljivih bolezni; tako je bilo v preteklem mesecu registriranih 150 primerov, medtem ko jih je bilo v juniju 172. Od teh je bilo 83 primerov tuberkuloze, 19 primerov škrla-tinke, 10 davice, 10 paratifusa, nekaj primerov tifusa, ošpic itd.
Številke, ki smo jih navedli kažejo,’ da se starjje v obeh zaporednih mesecih ni dosti izpremenilo.
/lli bo pravočasno rešena vprašanje pekovskih delavcev?
Možnost, da ostane Trst zaradi protestne stavke pekovskih delavcev brez kruha, je povzročila veliko razburjenje med vsem prebivalstvom. Da je vprašanje res važno ter potrebno čim prejšnje rešitve, je razvidno že iz tega, da je urad za delo pozval združenje pekov na sestanek, ki naj bi se vršil v ponedeljek 28. t. m. in katerega bi se udeležili tudi sindikalni predstavniki. Sestanek je bil sklican prav na dan, ko poteče rok, ki so ga postavili pekovski delavci svojim delodajalcem za mirno rešitev spornega problema. Delodajalci, ki prvotno sploh niso hoteli pristati na pogajanja, so na povabilo urada za delo odgovorili, da sg bodo sestanka udeležili. Odgovor delodajalcev da slutiti, da se vprašanje pekovskih delavcev lahko še na miren način reši ter da bo zato prav gotovo preprečena protestna stavka delavcev te kategorije.
V ponedeljek je bodo torej sestali predstavniki delodajalcev s sindikalnimi predstavniki, da razpravljajo o vprašanju pekovskih delavcev. Kako vse drugačne bi bile, možnosti za rešitev položaja, če bi na tem sestanku nastopali predstavniki sindikalnih organizacij enotno. Enotni razredni sindikat pekovskih delavcev je sicer predlagal obema sindikalnima organizacijama, da postavijo skupne zahteve ter da nastopajo pred delodajalci enotno.
Kominformistični sindikalisti in voditelji Delavske zbornice, ki imajo vedno polna usta lepih besed, so ta poziv odbili ter bodo raje na pogajanjih nastopali vsak S svojimi zahteva-
mi; da bo zaradi takega proti-razrednega vedenja teh »sindikalistov« stališče delodajalcev precej drugačno, kot bi si ga delavci želeli, je povsem jasno.
Prav gotovo bodo delodajalci tudi to priložnost izrabili ter glede na razcepljenost delavcev te kategorije postavili take zahteve, ki jih bodo eni, ali drugi «sindikalni» predstavniki sprejeli. Ce bodo te zahteve poslabšale že tako dovolj kritičen položaj pekovskih delavcev — to jim nj mar. Glavno
je, da razbijejo vsako enotnost ter s tem pripomorejo k zmagi interesov ' razrednega sovražnika. Pekovski delavci, ki so se vključili v. Enotni razredni sindikat pekovskih delavcev so sklenili, da se bodo proti takemu mešetarjenju na škodo interesov delavskega razreda uprli ter da bodo s svojo borbo dokazali vsem že zaslepljenim delavcem, da lahko edinole razredna borba privede delavski razred do zaželene zmage.
ZVEZA PARTIZANOV STO SEKCIJA IV. OKRAJA sporoča vsem, ki so se prijavili za izlet v bolnico «Franja», da bo odhod izpred občinskega stadiona pri Sv. Ani v nedeljo 27.8.1950 ob 4. uri. Naprošamo za točnost.
ZVEZA PARTIZANOV STO obvešča vse izletnike iz BAZOVICE, ki so se prijavili za izlet v bolnico «Franja», da bo odhod iz Bazovice izpred krajevnega sedeža OF v nedeljo 27.8.1950 ob
4. uri zjutraj. Udeleženci naj bodo točni.
STRELSKE VAJE NA BAZOVIŠKEM IN SESLJANSKEM STRELISCU
TRST, 24. (PIO) — Na bazoviškem strelišču bodo streljali s karabinkami od 28. avgusta do 2 septembra od 6.30 do 17.00 ure. V Sesljanu bodo streljali na o-balnem strelišču s strojnicami v smer; proti morju na dan 30. avgusta od 8.00 do 17.00 ure.
NOČNA SLU2BA LEKARN
Cipolla, Ulica Belpoggio 4; Cre-vato, Ulica Roma 15; Enea Godina, Ulica Ginnastica 6; Alla Mad-dalena, Ulica dellTstria 43; Sponza, Ulica Montorsino 9 (Rojan).
NASLEDNJE LEKARNE BODO ZAPRTE OD 20. AVGUSTA DO 3. SEPTEMBRA
Pizzul Cignola, Corso 14; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Al Samaritano. Trg Ospeda-le 8; AlTErcole Trionfante ,Trg
5. Giovanni 5; Alla Croce Azzur-ra, Ulica Commt*ciale 26; Al S. Giusto, Ulica Settefontane 14; Alla Madonna della salute. Trg Sv. Jakoba 1.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 25. avgusta 1950 se .je. v Trstu rodilo 15 ctrck, porok je bilo 6 in umrlo je 6 oseb.
.Poročili so se: kro-jač Vin-cenzo La Porta in šivilja 'GHg-ria Farinelli, krojač Albino Tretjak in gospodinja Bruna Sedmak, ladijski natakar Romano Zuccolin in gospodinja Noelia Fontanot, uradnik Gio-vanni Toncicnih in gospodinja Ardea Simatovich, uradnik Ar-mar.do Paolini in gospodinja Adelina Maistrello, industrijo Giovanni Del piero in gospodinja Liliana Garbassi.
Umrli so: 78-letna Frančiška Scabic vd. Gagrizza, 72-ielni Anton Del Vecchio, 80-letni Jakob Ventura, 55-letoi Valentin Jazbec, 53-letni Filippo Dcn-zelli, Mario Finzi 25 minul.
Klici na pomoč so že skoraj
Sindikalne beležke
Uslužbenci glavne bolnice stopili v stavkovno gibanje
Uslužbenci glavne bolnice so stopili v stavkovno gibanje. Kot se naši čitatelji prav gotovo spomnijo, so uslužbenci že pred meseci zahtevali od vodstva bolnice, da jim poviša plačo. Dolgo so se vodila pogajanja — končno sta upravni odbor bolnice kot tudi conski upravni odbor pristala na povišanje, nakat so zahtevo predložili finančnemu odseku vojaške uprave. Čeprav je vse kazalo, da ne bo več nobenih težkoč, niso uslužbenci glavne bolnice prejeli nobenega obvestila, čeprav je poteklo od podpisa sporazuma pa do danes že več mesecev. Obrnili so se tudi do svojih sindikalnih predstav-
nikov, toda vse zaman. Zato so sklenili, da stopijo v stavkovno gibanje, katerega bodo v prihodnjih dneh še zaostrili, če bi medtem ne bilo rešeno vprašanje povišanja plač.
O
Nezadovoljstvo med pristaniškimi delavci zaradi predvidenega novega delovnega pravilnika vedno bolj narašča. Pristaniški delavci nočejo, da bi se o takih vprašanjih razpravljajo brez njihove vednosti ter zahtevajo, da odgovorni krogi najprej rešijo vprašanje izboljšanja njihovih plač, nato pa šele ukrepajo o vseh drugih vprašanjih.
V četrtek popoldne so šli na izlet po Krasu trije mladi Tržačani. Stelio Vecchiet, Tullio Russioiano in Stelio Sellan. Hoteli so raziskovati _ kraške jame, zato se se v bližini Proseka na kraju Cibic spustili v neko jamo, ki je globoka okrog 40 - 50 m. Lepo jim je šlo, ko so se spuščali, toda ko so hoteli zopet na svetlo, ni šlo in ni Šlo. Prestrašeni s0 se spogledovali in klicali na pomoč. Vrv, po kateri so se bili spustili na dno jame, se je bila pretrgala in ni bilo nobene rešitve več za tri mlade iziletni-ke. Vse popoldne in vso noč so klicali na pomoč in se tresli na mrzlem dnu jame. Ze so obupali in videli smrt pred sabo. Izmučeni, lačni in žejni niso skoraj več imeli glasu, da bi klicali na pomoč. Vrstil; so se drug za drugim, toda glas je bii vedno bolj šibak. Na srečo •je včeraj okrog 9. ure zjutraj bila tam okoli neka Ivanka Lukša s Proseka 322, ki je pasla krave. Slišala je klic na pomoč in takoj hitela v vas obvestit domačine in policijo, da bi rešili nesrečneže v jami. Nekateri domačini so takoj prihiteli z vrvmi in potegnili na dan tri izmučene in 0bupa-ne mladeniče, ki pa niso bili nič ranjeni. V kratkem so prihiteli tudi gasilci, kj so na svojem avtomobilu odpeljali tri mladeniče na njihove domove v Trst.
Igrali so moro in se stepli
Mehanik Vladimir Sen iz Skednja 106 se je včeraj zjutraj na vse zgodaj odpravil v gostilno, namesto da bi še spal. Zavil je v gostilno v Ulic: Ve-ruda 21, spil nekaj kozarcev vina in se kmalu sprijaznil z | nekaterimi drugimi gosti, s ka-
terimi je začel igrati moro. Nekoliko časa je kljub pitju igra potekala kolikor toliko mirno, kar naenkrat pa je nastal hud prepir. Trije prijatelji so s pestmi po Senu začeli utemelje. vati svoje trditve. Kljub premoči se Vladimir ni prestrašil, branil se je vseh, nazadnje pa se je spoprijel še z gospodarjem, ki ga je hotel obraniti napada treh igralcev. Nastal je pravi pretep med gospodarjem in borbenim Senom, dokler ni prihitela na mesto policija in peljala oba ranjenca v bolnico.
S strehe je padel
Ko je včeraj delal na neki stekleni strehi v Ulici Vasari 12 , mu je spodrsnilo in je padel z višine 3 m na tla, pri tem pa se hudo pobil p0 obrazu, rokah in nogah. Mladi 14-letni vajenec Alberto Fragia-como se bo moral zaradi tega zdraviti dobra dva tedna.
Drago stanovanje
Včeraj je policija aretirala nekega Maria Demai iz Ulice Franca 5 zaradi goljufije na škodo nekega Klippel Enrica iz Ulice Crispi 42, v znesku 550 tisoč lir.
Ko je Klippel pred časom zvedel, da mish Demai zapustiti Trst in se preseliti v Južno A-meriko, je takoj pohitel k njemu, da bi se dogovoril za stanovanje. Po kratkem pogajanju je Demai pristal, da mu pusti stanovanje proti odpravnini 990.000 Ur, zahteval pa je od Klippela naj mu takoj izroči 550.000 lir. S pretvezo, da si mora pripraviti dokumente za potovanje v Amerjko, se jg Demai odstranil iz Trsta in ni ga bilo že več časa nazaj. Medtem časom je Klippel šel na stanovanjski urad zaradi prepisa stanovanja na njegovo ime. To-
(}lQ.dciliSm na ghada
Danes ob 21. uri zadnja predstava opere »MANON« z Mar-gerito Carosio in Giuseppom De Stefano.
Predprodaja vstopnic na Trgu Verdi 1.
TR2ASKA BORZA
Zlati šterling 7800-7850, papirnati šterling 1580-1610, dolar 654-656, dolar (telegrafski) 660-661, švicarski frank 151-152, 100 francoskih frankov, 166-168, avstrijski šiling 24.25-24.75.
S! RADIO l!H
JliGGSL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovili 212.4 m ali 1412 kc>
SOBOTA 26. 8. 1950
6.30; Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda: 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba.
12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Ritmične melodije; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Pevski koncert sopranistke Cvetke Ahlin - nato lahka glasba; 13.45: Gospodarski pregled (it.); 14.00: Novejša lahka glas.ba; 14.30: Pregled tiska v ital.: 14.45: Pregled tiska v slov.; 15.00: Žaklju-ček
17.30: Popoldanska glasba: 18.00: Pionirska ura (ital.); 19.30: Pozdravi pionirjev koprskega okrožja, ki so na počitnicah v Bovcu v Jugoslaviji (ital.); 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra: 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Borbene pesmi; 20.00: Hrvatski kulturni pregled (hrv.)’ 20 30: Pesmi jugoslovanskih narodov; 20.45:	Politični	pregled
(slov.); 21.00: Veder sobotni večer: Vesela kronika (slov.): 21.30: Lahek večerni koncert; 22.00: Po-tovanie po socialistični Jugoslaviji (ital.): 22.15: Zr.ane operne arije; 22.35: Plesna glasba; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05 Zadnja poročila v slov.; 23.10; Objava dnevnega soereda za naslednji dan v ital. in slov.: 23,15 Notne melodije: 23.30: Zaključek.
da na stanovanjskem uradu so mu povedali, da je bilo stanovanje, ki ga je on mislil kupiti, rekvirano že pred dobrim letom. Klippelu se je zelo mudilo. ker je vedel, da ima Demai že v rokah potni list, da jo lahko vsak čas popiha z njegovim denarjem preko luže. Zato je vso zadevo takoj javil policiji, ki je zdaj aretirala prefriganega goljufa. Policija je dobila pri DemaiU še
25.000 lir te nakazilo za 150.000 lir, pri Pomorski agenciji pa
250.000 lir, ki jih je bil Demai izročil za potne stroške v Argentino.
Po vodi mu je šlo ln zdaj bo moral sedeti v zaporu. On in njegova družina pa bosta od srca preklinjala stanovanjski urad, zaradi katerega mu ni uspelo dobiti v roke tako velike ysote denarja za svoje stanovanje.
Ta plin.,..
Včeraj popoldne so pripeljali v bolnico nekega 29-letnega Armanda Bisca jz Ulice Scuole Nuove 7, ki bi se kmalu zastrupil s plinom. Omenjeni Bisca ne more še govoriti in se še ne ve, kako sg je pravzaprav zgodila nesreča ali pa gre za po-skušen samomor.
LJUBUMA.MflMBORin rel. »ostaja NOVA GORICA
(Oddaja na valih 327,1; 188.9;
212,4; 202,1 ra.)
SOBOTA 26. 8. 1950
5.00: Jutranji pozdrav; 5.15: Na poved časa, poročila, vremenska napoved in obiava dnevnega sporeda:	5.30:	Zabavna solistična
glasba: 5.50: Jutranja telovadba; 6.00: Nanoved časa, poročila in radijski koledar; 6.10:	Jutranji
koncert.
12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Pisan spored jugoslovanske narodne in umetne glasbe - vmes ob 13.00: Mladinska oddaja: 14.00: NoveiSa lahka glasba; 14.30: Kulturni preale^:	1A40- Klavirske
skladbe I. M. Skerianca; 15.00 Napoved časa in poročila: 15.10: Glasbena medigra: 15.15: Fizkul-turni nr^eled.
ip.nn- cu^venske narodne v mu-rpdhi Krnila Ad*>mič^ roje Mla-7hor \% Kamnika:	18.10:
Oddala 7.a nionirie: 18.30; Zahav-rn pOasba hpvsNkih skladateljev Prenos iz Zagreba^• 19.on- n-rove ^ časa in npročilD; 19 1rv No-,rnsti ’7 na.šp	20.00* Te-
r*pn»-ki ■7nnanie-po1itičnj prprdoH
*>n 15* n-sbena med^ra* ?n on 5POVPnc,r'> n^*"Od*''p	IPro
nos v Z?"reHV °o 60; 3mpimo se 7 Mnrk^ni Tramom; ?3.oo; Prenos	Zve^n«	nosijo Ppn.
rrrprl.	"7a	!n r*'7vedrilo’
•>? 70* Poročila: 23.35- Koner od-
in
== KIN O =
Encelsior. 16.00:	»Povratek P'"
vaka».
O
Aiabarda. 16.00: »Jim iz džunsl«. John VVeissrr.uller.	,
Armonia. 16.00:	«Nevihta
Bengalijo«. Variete. .	-.
Garibaldi. 15.30: «Grešnica 8™ morij«.
Ideale. 16.30: «Zgodba gener Custer-ja«. Olivia de Havilla«0' Erroll Flynn.
Impero. 16.00: »Višina« •
Italia. 16.00: ((Prekrasna Tyrone Povver, Gene Tiernei Vittorio Veneto. 16.00: «zena senca«, Dorothy Lamour.
G
Azzurro. 16.00:	»Zakonik !f
bežni«, Alan Ladd.	*
Marconi. 16.00, na prostem zv-((Maščevalec bandita •teS?"all,-j Massimo. 16.00: «Rdeče nebo " Balkanom«. Gene Raymon ■ Novo Cine. 16.00: «SnegdUclca sedem tatov«.
Venezia. »Tatovi koles«. Vittoria. 19.45: ((Dinamična
ska«.	mfi
Ljudski vrt na prostem.
«Crni narcis«.	20.lt1’
Letni kino v Ul. F. Severo, «Kobra».	„™|rc».
Letni kino Rojan: 1945. “Nj,#: Letni kino na Roton«-«Godba na oblakih«.
dr. Sonja Mašer®
zdravnica za notranje i" otroške bolezni „
Trg So. Antona šte* ne sprejema od 27. aVS do 17. septemb«
IZLETI
ADR!A-EXPRBSS
8. septembra iz!e*
na REKO v Škocijansho i in AJDOVŠČINO
IZLETI
adria-express
17. septembra v .
trg Vi pavu, Tol®1"1' Kobarid in
16. - 17. septembra
v uubuano
Vpisovanje ^ do 31. avgusta w
IZDELUJE PO NIŽJIH CENAH.u
NAJSOLIDNb
A DELAV^
r s IM1'
MIZARSKA
Pupis
TRST „ UL. TORRICELLI. s' , : ; Tudi na obrobe
Mizarji podjetniki kmetovalci.’^ ‘rc:
r.ezMie
Deske
icove, ,n cue
,f«('
šče, furnir, parkete •’udi najugodneje
in
(jfP
um
Tatovi in žeparji
Neki Giovanni Rusconi iz Ulice del Bosco 22 je pob žil policiji, da so mu predvčerajšnjim neznanci ukradli tricikel, ki ga je bil za nekaj časa pustil brez skrbi pred vhodom v neko hišo.
Zaskrbljena mati Mitrano Castellapa Angelu iz Ulic, Co-roneo 1 je javila policiji, da so neznanci ukradli njenemu 16-letnemu sinu dragoceno zapestno uro.
ZACRIBSKIIKU9
BO OD 23.9 DO 8.10.1950 ADRIA EXPRESS ORGANIZIRA OBISK
zagrebškega velesej^
V DNEH 22., 23. IN 24. SEPTEMBRA. VP1SOVj DO 5. SEPTEMBRA V PISARNI ADRIA E*?1
kopališče
Sv. NIKOLAJ
KOPANJE — PLAZA — PLES — IGRE - H1*1*
RESTAVRACIJA — KONCERT	A*|l
TREMI POSTEČ
VVEEKEND HIŠICE Z DVEMA ALI
ZVEZA
OB PRAZNIKIH
I Z
Ob 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
PO MORJU
TRS T A: 12.00,	13.00,
14.15,
14.45,
IZ SV. NI vOl.AJA: ob 18.20, 19.20, 21.00, event. ob 22.0«
OB DELAVNIKIH ob 7.00, 10.00
IZ TRSTA;
10.15, 11.00, 12.30, 13-30,
IZ SV. NjKOLAJA: ob 7.10, 17.30 18.30, 19 00
15.0®
  	_	.	t	jf*
AVTOBUSNA ZVEZA ob delavnikih 'n pMzM^SV- A&'
lin pero,
bušne postaje (postajališča Piazza Zavije in Milje)
lz Trsta ob 8.30, 11.30, 14,30 Iz Sv. Nikolaja ob 10, 13, 21,
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico ljll. narisi. - 1 elefon 11-32
Kam
pes taco moli...
čist <iL'ora dei lavoratori» je J . italijanskih soriških ™un/ormistot> in izhaja en-tedensko. Kakor vsi nje-?0m kominformistični bratci, T»haiaji° dru0°d P° Paliji, v ^.3u in sploh na svetu, ima tu-‘i* 01,(1 dei lavoratori»
Se> nalono;
^lo.
2,
blatiti Jugosla-
dve ■eti se vsa m^ična propaganda •	"	na	geslo:	uTitova	kli-
'•"tferial
le predala ameriškemu
Hi	iu	iraaev ^
Zg), i7 f tudi utemeljiti, kcih*. e }eti Šitamo v nji-!x»oiiliha^>PiSih 0 ameriških »o«. Ju0<>slaviji, pošiljanju % ilr ‘^Jnerilte v Jugosla-Jugoslavije v !rad .	’.	os	Ptm	.	Beo-
ttči	,	*td.	Jasno	je,	da
ora dei lavoratorb>
fflie ko* ?	 -
^Urnn ?nles1i hlapec kominfor-’ Jza drugimi. V 1,0	te°a	^sta bere-
P4®, da-vi sfrani_ članek, ki
tega lista bere-
(a»U srJl^ Tita na Bal'
Ar*era- ..noi:o vojno, da ^žje itd t°Sllia ~ Ju9°slaviji dkanci hns67" ugotavlja: ((Arnežih, v: ■ ? -P°slaii v Jugosla-,ariem rxu POd Titovim temnice, Tnt OTOŽ?a tudi svoje rilši mej: ,w ° bom° imeli na - finskih čet tu. črnost wBte' Pse t° ninoži % nami, Brozi ItalijanskeI l' Vr°tisoviefZ?radt vmešavanja "‘Ktouii, Z voino ob stra-
pojr t armh
^htine ^i d0daia še druge iz-e m poziva
mir!« SlilrUži5° s «iPa? ti-
?■ tar ’ pr*aja ko«č?
narod in
j - o, ....	.—	 eno	na
■ in ka,- i'eS7lKi botel pove-:h hoti '•ri7h!ce te°a Usta 'ebtt Prepr^-f M’ d« 7e brafom 1 izdajstvo pro-'<«omr L COni B ^ proti redniki «L’t
V;
«* Pa se*h^ °ra dei lavorato. ■* čitatelly° Padati svo-
J-.Sjo i! l’ ~~ kolikor jih
arnrai. da ne v Jugosla-lem «-Kennr- godlji in predli"* a^S;se tede"s?;o iz-
fc ■ °«i sam ? &,'02je ZQ Ita' rjl ^inforJ: kofcor tudi trza-na8>'iajow 1 Se med seboj
V® ‘r®60 ureai
r^1 pa atomsko bombo, Pobirajo p odpise
wn^.rbi- at;
za mir isto-
^»ar? * sojini časp. Go^So t;ail največjO voj-^ ^°™informistom v Zagau^iirn r ' mj P°mstajc
JlZy»>nn pTagom’ ^ P”:
rif?’nai mirno spijo. O Or0i Im.a' P°taebe ame-
tiajj?e' Tam ill" že mani Pa t.*-.26!!) in §radlJo resnični so-
ivn ^ VseiPT-V teh dneh >n i_, 2.avi ve-like avci prevzem a-
Vtj
:s^eko dei
r0,--. *e kom^tJe rt>ke' z®to.
bleL2	ba«*>
tar bČln}1 gonskimi pro-
, u	0	-j-7____
iunv^uu upPri"e?io de!oone-
*laillB*e?a odseka SPO
■ h,c,
Slikovita Slovanska Benočija | Oblasti ščitijo trgovce
privabila vedno vee izletnikov
le. ^°bot0 n
SRh 8 »rired? I,ne.deljo 3- seP' ■ Plet j
»D 'Met na vJ1?ladinski odsek hort d Selon Ponce i2-274
^r:skri ^ °d-
či n‘ka. Pren°- -14-30 uri s
u .	°°iii	bomo	v	ko-
Prj S.’s°vanje ,
■tu a rku iSuli„ r običaino Vn° Vkliučnn ^ "a Travni-<06kr4na Za vsrede 30. t.m.
^ h T’ z* nuniC mlac^ince ClaPe »on i-6 Člane 700 lir-
Prijetna svežina, ki veje po prijaznih gorskih vaseh slovenske Benečije, je letos privabila medse izza vročih mestnih zidov Vidma, Gorice in drugih bližnjih večjih središč, že nešteto ljubiteljev narave. Zlasti ob nedeljah in .praznikih vidimo kar cele gruče veselih družb, fci prihajajo v zgodnjih jutranjih urah s kelesi ali drugimi prometnimi sredstvi, da med svežim zelenjem ob bistro žuborečih potočkih preganjajo te silno vroče pasje dneve.
Marsikak izletnik si ne more privoščiti, da bi čel na nedeljski oddih ali r>a počitnice v oddaljene leteviščarske kraje, zato si je pa izbral slovensko Benečijo, ki prav za prav ne zaostaja na prirodnih lepotah, saj ima nešteto prekrasnih in zanimivih krajev. Kje najdemo tako prijazne zelene dolinice in tako karakteristične slovenske vasi kot prav ob vznožju Jalovčeve verige ali okrog Matajurja? Kje bi mogli najti večjo prijaznost in gostoljubnost kot prav med vedino nasmejanimi in dobrodušnimi beneškimi Slovenci? 2ie takoj ob prvem obisku vsak izletnik vzljubi te preprosto gorske vasi in slovenski živelj.
Pa ne samo to! Slovenska Be-nečija ima tudi nešteto zanimivosti, ki ji je podarila narava. V Zavrhu, na severnem pobočju gore Bernadije v Terski dolim so resnično zanimanja vredne kraške podzemeljske jame, v katerih je vse polno kapnikov in kristalno čistih -jezerc. Te jame niso še mnogim znane in tudi niso bile še docela raziskane in zato bo nadaljnje odkrivanje teh podzemeljskih čudes naloga bodočih obiskovalcev. Potem je v. Nadiški dolini znana Landarska jama. nakdanja trdnjava Slovencev, ki je vedno zelo obiskana, saj nudi poleg odličnega izleta y očarljivo okolico Bijače še poučno zgodovinsko ozadje beneške Slovenije. Kdor ljubi planine, ta se lahko povzpne na Muščevo pogorje. katerega najvišji vrh je Muzac (1785 m). Prav pod’ tejn mogočnim vrhom je izvir reke Teb, ki napravlja na vsakega izletnika še prav posebno lep vtis. Za Velikim vrhom, v Ja-, lovčevi skupini se raztezajo planinski pašniki, kamor gonijo v poletnih mesecih na pašo živino. V tamkajšnjih «kaze-rah» — sirarnah, med slovenskimi planšarji, jie že marsikdo prdživel nepozabne dneve. Ta. kih in podobnih točk ima Slovenska Benečija še nešteto.
Zares velika škoda pa je, da ti priroano lepi in mikavni kraji nimajo dobro urejenih restavracij ali gostiln, ki bi mogle nuditi izletnikom daljše bivanj«, kakor vidimo to na primer v Reziji. Rezijska dolina je postala lepo in zr.ano le-toviščarsko središče in to prav zaradi tega, ke.r tujec ne najde težav glede prenočišča in prehrane. Kakor kaže letošnji naval izletnikov v Slovensko Benečijo, lahko upamo, da se bo tekom časa razvil tujski promet. saj pogojev za to, lahko rečemo, ne manjka. Vse občine, posebno tiste, ki so danes najbo-li obiskovane, bi se morale zavedati, kako velike vai. nosti je tujski promet in koliko koristi bi jim mogel dona-šati. V prvi vrsti bi se moralo kajtpada poskrbeti za izboljšanje cest, ker so v marsikaterem kraju obupno slaibe in zgradili še novih. Seveda je to v zvez: s, precejšnjimi stroški, a žč ra-
čunamo, da gre Za razvoj turizma. ki bi aonašal domačinom koristi, ker bj se lahko omilila gospodarska kriza, bi se moralo pač žrtvovati, kolikor Se more.
Eri vsem tem pa je treba imeti tudi kaj lastnih pobud in iznajdljivosti. Posebno mnogo bi lahko storile za pospešenje turizma žene. Kakor smo že preje omenili, Slovenska Benečija nima dobro urejenih gostinskih obratov, ki bi mogli sprejemati večje število letoviščarjev in zato bi prav lahko mogle nuditi prenočišča privatne hiše. To je pa seveda naloga žene. Ce je žena iznajdljiva, 'bo znala preurediti četudi skromen domek tako, da bo ostala prazna kamrica ali podstrešni «solar» za tujca — gosta. Letoviščar oziroma izletnik, ki pride y Slovensko Benečijo na oddih, dobro ve, da tu ne bo našel udobnih stanovanj, a rad se bo zadovoljil s skromnim, kotičkom, le da je
čedno urejen. Red in snaga v hiši, Okna in vrtički polni zelenja in cvetočih rož, prijazno obnašanje družine in še nešteto na videz malenkostnih stvari lahko zelo učinkovito vpliva na vtis, ki ga dobi turist o kraju in njegovih prebivalcih.
V nedeljo 27. t.m. ob 20. uri, priredijo GORIŠKI SLOVENSKI SREDNJEŠOLCI v Pevmi,
kulturni večer
Na sporedu bo:
1) Trije soiospevi (sopran),
2) Solospev (bariton),
3) Nastop pevskega zbora.
4) Veseloigra ((Kovačev študenta,
Cisti dobiček prireditve je namenjen revnim dijakom.
na škodo potrošnikov
Kakor smo že včeraj poroča- I nji četrtek ponovno vrnil v li v našem listu, je občinski | Gorico z večjo količino masla
odbor v Gradiški prepovedal krošnjarjem prodajo sadja in drugih predmetov široke potrošnje na tedenskem sobotnem trgu v Gradiški. Isto se dogaja tudi nekaterim krošnjarjem, ki prihajajo vsak četrtek na trg. v Gorico. Kakor je znano, prodajajo krošnjarji svoje predmete vedno po nižjih cenah kot stalni trgovci y mestu. Gospodinje se rade poslužijo te priložnosti, ker s tem vsaj enkrat tedensko kupijo, bolj poceni, saj morajo itak ostale dneve drago plačevati najnujnejše potrebščine.
Pretekli mesec je prišel na goriški trg. neki krošnjar iz Tarčenta. Pripeljal je s seboj večjo količino sira in ga postavil v prodaj. Cena siru je bila 1000 lir za kg, to je 6TS0 lir manj, kot ga prodajajo goriški trgovci. Jasno je bilo, da so go-riške gospodinje takoj posegle po tem siru in je tarčentski krošnjar kaj hitro izčrpal svojo zalogo. Ko pa se ie nasled-
in sira in postavil, kot prejšnji četrtek konkurenčne cene, so mu občinske oblasti prepovedale prodajo. Kljub temu pa se je krošnjar vrnil še naslednji četrtek. Tudi tokrat so mu oblasti prepovedale prodajo njegovega blaga.'
Po vsem tem omenjeni krošnjar ni obupal. Pretekli četrtek se je ponovno javil na gori-škem pokritem trgu in izložil svoje blago v prodaj. Ceno siru je nastavil 1000 lir za kg, maslu pa 850 lir. Tudi tokrat so ga oblasti ustavile in nru niso dalg dovoljenja za prodajanje.
Glede na to se jg včeraj zglasila na prefekturi večja skupina goriških gospodinj, ki so šle protestirat zaradi ta,kega postopanja oblasti proti krošnjarju, ki prodaja blago po bolj dosegljivih cenah. Na prefekturi so jih napotili na občino in na združenje trgovcev.
Dosedaj nam še ni znano, kaj so goriške gospodinje opra-
vile na občini in drugod. Menimo pa, da je postopanje oblasti proti krošnjarjem nepravilno. Mnenje prebivalcev, predvsem gospodinj, pa je, da je treba podpirati vsako iniciativo posameznih trgovcev al; krošnjarjev, ki omogočajo znižanje cen aznim predmetom, ki jim trgovci držijo visoke cene. Svobodna konkurenca mora biti dovoljena povsod, kjer je dovoljena svobodna trgovina.
Nov val
V nedeljo 27. t. m. v Podgori
balincarska tekma
V nedeljo 27.t.m. ob 15. uri se bo vršila na igrišču gostilne Bregant v Podgori, balincarska tekma v dvojicah katero priredi balicarsko društvo «Inter» iz Gorice.
Zmagovalci bodo nagrajeni z bogatimi darovi.
VERDI, 17: «Izda)stvo» R. Tay-lor, E. Taylor.
VITTORIA, 17: «Teror na žici».
MODERNO, 17: «Barovska zarota« B. Hope.
EDEN, 17: «Karavana upornikov«.
ESTIVO, 21: »Ljubezen pod krovom«.
CENTRALE, 17: «Temna pot« M. Serrato.
Letošnje poletje se je izkazalo v vsej svoji moči. Sonce je dan za dnem neusmiljene žgalo. Zaman smo vsi bežali pred vročino, zaman so rastline povešale svoje liste, osipale cvetove in se sušile. Dežja ni hotelo biti, dokler ni	huda
Vroči na . -Uničila, lahko rečemo, vsega pridelka. In ko ni bilo veg ne krompirja ne fižcla, ko je zgorel ves pridelek, je konč-noprišel toliko pričikovanidež. Tedaj so polep žejne zemlje oživele uničene nad-e	naših
kmetovalcev. V upanju, da bodo vsaj z jesensko in zimsko zelenjavo delno nadomestili škodo, nastalo zaradi poletne suše, so z vso vnemo začeli prekopavati zemljo in	s jati
špinačo, motovilec, repo, sadi-
kaže, da se je sedaj tudi to upanje porušilo... Sence namreč kar neutrudno žge.
Ljudje vzdihujejo in tožijo, da je vročina vsak dan hujša. Zaman se ozirajo proti nebu in se ogledujejo za oblaki, ki bi končno prinesli žejni naravi dežja. S strahom se vprašujejo, ali b0 tudi ta druga setev zaman in bomo ostali v drugi polovici leta brez zelenjave in kmetje brez dohodkov. Edino upanje so jim še sedaj vinogradi, ki koder ni bilo teče, še kar dobro kažejo. Vendar bo tudi ta poslednji pi-idelek uničen, ako bo sence, kot kaže, še naprej neusmiljeno žgalo. Dobiček V teh vročih dneh imajo gostilničarji, ki hlade žejna grla
ti sadike jesenske in zimske svojih gostov z vinom, pivom solate, cvetače itd. Vendar | in raznimi drugimi pijačami.
Prosvetno društvo ..JEZERO'
iz Doberdoba
priredi v nedeljo 27. t.m. ob 17.38 uri na športnem igrišču v Doberdobu
kultni praznik s telovadnim nastopom
SPORED:
1. Proste vaje mladink in mladincev.
2. Ritmične vaje
3. Dvodejanka «Trije tički«.
4. Ples in prosta zabava.
Ob tej priložnosti bo prvič nastopila mladinska dramska družina iz Doberdoba.
BIVŠIM PARTIZANOM
So 'J<-a vsZa. blvie Partizane v Gorici, Ul. Montesanto 42, n ®°t>ili n ■ že Partizane in svojce padlih partizanov, ki t? 2*°rnj- nanie komisije iz Rima, naj se takoj javijo Vabi’iaSl0v *letle Prošnje za izplačilo denarne na-*8:i Priznali"* so.tudi vsi tisti, ki niso še dobili omenje-11 v Nov nja Prinesei° naj s seboj potrdilo o službova-
Ob dobri negi
obrodi pri nas sadje vsako leto
Od naprednega kmeta iz Škocjana pri Kopru, smo prejeli dopis, ki ga v naslednjem objavljamo v celoti.
Mnogi naši sadjarji trdijo, da sadno drevje ne rodi vsako leto. Kljub temu, da so se sadni škodljivci zadnja leta zelo razmnožili in so tudi vremenske neprilike več ali manj vplivale, ta trditev skoro ne drži. Praksa je pokazala, da škropljenje s svinčenim arzenikom pozimi in s tobačnim izvlečkom takoj po cvetenju, vpliva, da se plodovi dobro ohranijo in dozorijo.
Da so take trditve sadjarjev zgrešene, dokazuje naslednji primer. Kot ljubitelj sadja in sadjereje, sem se hotel prepričati, ali drevo lahko rodi vsako leto ali ne. Škropil sem redno vsako leto in moram reči, da mi je bil ta trud — dobro poplačan. Poizkus sem napravil na češpljah. Mimo lahko rečem, da je od i’seh cvetov odpadla komaj tretjina, vse drugo je ostalo na drevju in se oplodilo. Škropljeno drevje je bilo tako polno sadov, da sem se bal. da mi bo vse polomilo. Suša v mesecu maju je pomagajta, da je njpadla tretjina sadov, vse ostalo pa se je zelo dobro ohranilo kljub dežju v juniju in ponovni suši v juliju in avgustu. Češplje so zelo debele in je le redko katera napadena od črva.
Našim istrskim sadjarjem bi priporočal, da opustijo svoj način uničevanja sadnih škodljivcev — s sekiro in si raje nabavijo svinčenega arzenika ter tobačnega izvlečka. To sta dve zelo zanesljivi sredstvi za po-končavanje vseh škodljivcev rastlinskega in živalskega izvora. če redno in dobro škropimo sadno drevje, se ne razvija samo plod. ampak ozdravi tudi drevo, postane bolj odporno ter tako laže prenaša vse vremenske neprilike.
Iz dosedanjih uspehov, ki sem jih imel. sem se odločil, da bom s škropljenjem nadaljeval vsako leto.
Ivan Prelog
%
			
Izlet na Snežnik
Ker želijo nekateri izletniki, da bi se iz Kopra odpeljali že v soboto popoldne, naj se vsak interesent priglasi v CENTRU TISKA in tam izjavi, ali želi odhod v soboto popoldne ali pa v nedeljo zjutraj.
V soboto bi bil odhod ob 14. uri, v nedeljo pa ob 4.30.
Na vsak način mora vsakdo, ki reflektira na prevoz položiti do petka zvečer znesek din 100, ker brez tega predujma prirediteljem ni mogoče naročiti vozila.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - PL Cesare Battisti 2 - Telefon 70
Italijanska delovna brigada
„ ANTONIO BONIFACIO"
OKROŽNI PLENUM ENOTNEGA SINDIKATA
Tum sindikat se je vključil v simi
Zadnji četrtek je zasedal v Kopru okrožni plenum Enotnega sindikata, tov. predsednik je po otvoritvi zasedanja in odobritvi dnevnega reda dal besedo tovarišu Isu, ki je poudaril ogromno tlelo, ki so ga izvedle sindikalne podružnice v zadnjem času tako na področju gospodarstva, kakor tudi kulture. V naslednjem je še poudaril, da je sindikalna organizacija ena najpomembnejših pri izvajanju nalog v korist delovnega ljudstva. Končno je pripomnil, da bo imel Enotni sindikat z vključitvijo svoje organizacije v SIAU še širše torišče za svoje, delovanje, zlasti pa bo še tesneje povezal sodelovanje mesta in dežele. Nato je sledilo poročilo tov. predsednika okrožnega odbora Enotnega sindikata, ki je v uvodu dejal, da se sindikalna organizacija ne sme zadovoljiti z dosedanjimi uspehi. Dejal je. da morajo sindikalne podružnice posvetiti še večjo pažnjo kot dosedaj kulturnemu napredku in ideološki vzgoji delovnega ljudstva. Le tako bo delavstvo dvignilo svojo zavest in znalo ceniti politično pridobitev, da ima v rokah ljudsko oblast, produkcijska sredstva in da uživa tedaj v polni meri sadove svojega. lastnega dela. Z izobrazbo bodo delovni ljudje spoznali pomem.bnost novih zakonov, kakor je na primer eden najnovejših zakonov Jugoslavije, ki urejuje prevzem uprave gospodarskih podjetij od strani delavcev. Tako bodo uvideli, da so tudi v Jugoslaviji uresničili navodila in besede Marksa in Engelsa, ko sta rekla: «Prva stopnja za izvedbo socialistične revolucije je prevzem oblasti v svoje toke in centralizacija uprave v rokah države vse do tedaj, dokler ne postanejo' delovne množice same sposobne...«
Tov. predsednik je pri tem dodal, da je v tem trenutku treba oblast decentralizirati in dati, kakor je zahteval Marks, tovarne delavcem in zemljo kmetom! — Tov. predsednik je omenil tudi združitev sindikalne organizacije s SIAU, s katero bodo skupno z ostalimi množičnimi organizacijami tvorili veliko družino vsega ljudstva našega okrožja.
Za terri referatom je sledila živahna diskusija, v katero so posegli skoro vsi cian! plenuma. Med' drugimi se je oglasil k besedi tov. Furlan in izjavil, da po. meni velik korak naprej dejstvo, da bodo vse množične organizacije združene v Slovansko-itali-janski antifašistični uniji. Nedvomno bo sedaj veliko lažje izvajati vse naloge, ki jih imamo pred seboj.
Prav, tako je bila diskusija tudi o vprašanju razvoja kulturnega in športnega delovanja med delavstvom. Po končani diskusiji je zastopnik posebne komisije pre-čital resolucijo, ki jo je sprejel plenum soglasno.
Resolucija navaja med drugim, da ostane sindikat kot doslej še naprej revolucionarna organizacija in bo dajal pobude pri tekmovanju za dvig storilnosti dela. Odločno bo sindikat branil prido. bitve NOB proti vsakemu, zlasti pa bo nastopil proti morebitnim
izkoriščevalcem delovnega ljuct-stva. Sindikalna organizacija bo z vsemi močmi podpirala bratsko sodelovanje Slovencev, Italijanov in Hrvatov v SIAU.
Hkrati soglaša s sklepom okrožnega odbora SIAU, naj v politični organizaciji sodelujejo skupno vse množične organizacije. Glede na to se Enotni sinčlikat_združuje v skupno formacijo SIAU, v kateri hoče delati z vso voljo ii> odločnostjo. Z ohranitvijo svbje samostojnosti bodo sindikalne podružnice, kakor tudi okrajni in o. krožni odbor izvajali skupen plan SIAU.
Končno poziva okrožni ' odbor ES vse svoje člane in somišljenike, da se z vso vnemo oprimejo dela pri osnovnih organizacijah SIAU, da bodo na ta način resnično vsi delovni ljudje Istrskega okrožja sodelovali pri izvajanju plana, socializacije ter s
pri gradnji Novega Beograda
Brigada je presegla normo za 135,3 odstotkov
Kakor smo že poročali, je zadnje dni julija odpotovala I. italijanska brigada ((Antonio Bonilacio« na prostovoljno delo pri gradnji Novega Beograda,
Brigado sesfaJljaio -mladinci in mladinke, vsi italijanskega porekla iz našega okrožja. To je že druga brigada iz cone B, ki sodeluje pri gradnji jugoslovanske prestolnice.
Brigada je razdeljena na' tri Čete, vsaka četa pa ima po več desetin. Njen notranji ustroj je podoben ostalim mladinskim delavskim brigadam. Večina brigadnikov je bila že v brigadah v času NOB, nekateri so morali okusiti tudi internacijska taborišča kot politični pre-
tem pripomogli k čim večjemu ganjanci, mnogo od njih pa se
blagostanju.
I je udeležilo že večkrat prosto-
PO ZASLUGI PIKISTfllllUCliV
raste zadružni dum pri Si/. Antonu
Vsakdo, kdor bo prišel po dalj- nje zadružnega doma tudi voja-šem presledku v našo vas, se bo začudil, ko bo videl, kako je stavba našega bodočega zadružnega doma kar naenkrat zrasla.
Uspeh je treba pripisati odločnosti domačega ljudstva in njegovi volji, da pride dom čimprej pod streho.
Pripomogli pa So nam- tudi z akcijami, kakor je bila zadnjo soboto, ko so nam prišli pomagat mladi zidarski vajenci pri gradbenem podjetju y Semedeli, ki so istočasno gojenci zidarske šole v Semedeli. Tako so kot zavedni graditelji nove dobe prišli na pomoč kot udarniki, istočasno pa so v praksi preizkusili svoje teoretično znanje. Vseh skupaj je bilo 28.
Posebno zadoščenje pa so doživeli domačini Sv. Antona tedaj, ko so prišli na delo grad-
ki JA. Razen 29 vojakov je sodelovalo še 19 naših zidarjev, tako, da je bilo ta dan na gradbišču nad 70 prostovoljcev.
Celokupno delo, ki so ga opravili ti udarniki je vredno vse pohvale. Tako so člani naše vojske prenesli iz kamnoloma 65 m kamna, v prvo nadstropje stavbe pa so znosili nadaljnjih 25 m, take, da bodo imeli zidarji za 8 dni dovolj gradbenega materiala pri rokah. Z vso vnemo so delali tudi mladi zidarji iz Semedele. Skupina 4 domačih udarnikov sama je nalomila v kamnolomu 5 m kamna.
Veselo dejstvo je tudi to, da so se oni delavci in nameščenci iz naše vasi, ki so zaposleni v Kopru obvezali, da bodo prišli še v tem tednu na skupno udarniško delo v korist zadružnega do-
ma. Njihov sklep pa gre še dalje in z odobrenjem svojih podjetij m uradov so pripravljeni priti vsakega 25. dne v mesecu na delo za naš zadružni dom.
V tem času smo imeli tudi širši sestanek Ljudske fronte, ki ga je otvoril tov. Turk. Sestanka so se udeležUi polnoštevilno možje, žene in mladina. Učiteljica tov. Olga Ogrin je v smislu dnevnega reda razložila pomen volitev ASIZZ, nakar je bila po diskusiji sprejeta kandidatna lista. Med predlaganimi ženami so skoro vse matere borcev. Končno je bil sprejet predlog, da bodo volitve v ASIZZ dne 4. septembra, na dan obletnice položitve temeljnega kamna zadružnega doma pri Sv. Antonu. Zene bodo povabile ta dan v goste predstavnike ljudske oblasti in vojake,- ki so sodelovali z udarniškim delom pri gradnji zadružnega doma.
"""""•iHMiiiiiiiiniiuiiiiiiiiimiminiimiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiHiitiiHiiiiiiiiiiiiiiintiitii iHiuniiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiinuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMimiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
ROMAN
tb6^ si’titiUSa tl Pijanska;
ta ^ tebo?ene-’ dancs bom sh' ■ je rirs reLe P°i§iasno
^ 8okal°Un B,“ž 16
Wr. bos
Jti! Nc\V(:del r°kovnjače
je dS -lh veC!s> sikne »£’ 4Udari Mozola za r/ipbsti arl sap,
Det*'' *Satan rnlUdU:ib vpije - ran _ rokovnjaSkl! Za
h^olitve1^201 sv°io zad-
io ka5 batin ™6':1 konr:a‘ ia Bojčeva mu
5 tak0 silo na
brez iz
iSlVlvS,^ naS ne b°
e3al- «tt ,oni’ ki je bil Udari ga», ln se
skloni kvišku; «nisern ga zastonj ves dan čakal«-«Kaj bomo z njim. Tomaž?« vpraša eden onih treh.
Tomaž Velikonja, kajti ta je bil tisti, ki je prej govoril, pravi mirno:
«Vi pojdite in sporočite Grogi kaj in kako. Jaz bom pa sodniku Gavriču v Kamnik nesel nekaj za spomin«.
Rekši se pripogne in naglo, kakor bi trenil, odreže mrtvemu Blažu desno roko na podpestnem členu ter jo spravi v malho. Malo trenutkov pozneje je bilo vse tiho in mirno po samotni kolov-ški dolini; mesec, ki je prilezel počasi čez hrib, je obseval Blaža Mozola, ki je ležal
krvav, mrtev v cestnem prahu pri starih jesenih-
TRINAJSTVO POGLAVJE
«Oni poznajo pse težavne prelaze in kratke poti po gorah in vse ne-dohodne gozde in planine, kamor oborožena pravica za njimi ne moreš.
Wash. Irving
«Wie es die Erfahrung darthut, sollen die Ge-r{p htsdiener d er Bezirks-obrigkeiten cine besonde-re Connexion mit den Gaunern beiderlei Ge-schlechtes gehabt haben».
Iz poročila Vodiškega duhovna. Ignacija Valenčiča 20. 8. 1841.
Nekoliko ur hoda za Kam-nikom se raztezajo pod planinami velikanski gozdi, večinoma lastnina kamniškega mesta. Dandanes Se lahko najdeš tamkaj gosto zarastle jarke in kraje, kamor še ni stopila človeška noga- Velikanske jelke in košate, večstoletne bukve se vrste druga za drugo; debel mah jih je porastel; tu in tam se su-
še tej in oni vrhovne veje; leto za letom se podere staro deblo, s silnim pokom in lomom trešči na mokro, ma-hovito zemljo in tu gnije in strohni do celega. Sekire glas še ni segel v te divje do-line, akoravno odmeva vsako pomlad bliže in bliže. Srnjak zbira tu svojo malo, lahkonogo družino in z viša-ve se čuje hripavi krik krokarjev; ponoči pa tuli sova uharica iz gaforovega dupla. Venomer gre tanek piš po košatem smrečju; kadar pa udari vihar iznad strmih robov v temno dolino, tedaj škriplje in poka drevo ob drevo, veja ob vejo, sapa buči po vrhovih kakor valovito morje ob vihri ter polni dušo s strahom.
Tak, kakršne so dandanes le še nekatere 'nedohodne doline in samo nekateri jarki, je bil v času naše povesti ves gozd, segajoč od Gornjega grada v Savinjski dolini gor do onkraj Kokre, več tisoč oralov v premeru.
Nekoliko strelja jev nad izvirkom Kamniške Bistrice na strmem robu, do katerega je držala dobro uglajena steza, se je odpiral med vi-sokim skalovjem ozek prehod, ki ga je od daleč očesu prikrivalo gosto grmovje.
V tem prelazu je oni večer, ko je Blaž Mozbl pil, klel in zabavljal v krčmi Hudma-nove Jere na Rovih, slonel slabo opravljen mož ter nepremično zrl v dolino na edino stran, kjer se je odpirala proti nižavi in od koder je držala ona steza sem gor- Od zdoiaj ga ni bilo možno ugledati, kajti zakrivalo ga je bližnje grmovje; a njegovim očem ne bi mogel nihče uiti, kdor bi bil stopil v dolino. Mož je imel za pasom širok, oster nož in v desnici je držal dolgo puško enocevko.
Zmračilo se je počasi in stražnik v prelazu, kajti to je bil očividno, ni mogel več razločevati posameznih stvari pred seboj. Sedel je torej kraj prelaza na skalo in
puško položil na koleni. Zde-halo se mu je in večkrat je zvijal in stegal roki nad glavo, kakor človek, ki ga ob dolgem času že vse boli.
Kdo ve, bi li ne bil mož naposled zadremal, ko bi .ga ne bil vzdramil nakrat — že ob trdem mraku — glasan pisk iz doline, podoben zategnjenemu klicu ptice kanje-
Stražnik z istim piskom odgovori in kmalu potem začuje težke korake, ki so se bližali po stezi navzgor.
«Kdo volha% * zavpije stražar ter napne puško-«Ferlakart!» ** odgovori prišlec ter dostavi smeje, ko je oni pri tem odgovoru petelina pri enocevki zopet odpel ter v stran stopil, da pusti došlega mimo:
«Da bi te črni petek, Ko-fendež ti stari! Ali ti ne dišim od daleč? Jaz sem tebe
* Slovensko: Kdo prihaja? ** Slovensko: Prijatelj!
zavohal že pri Kobaleževem kozolcu onkraj Stranj, stara capa je ležala tam, stavim, da je bila tvoja; tvojemu dolgemu nosu pa menda ne dipi drugega nego kos mesa, suhega in slanega?«
«Kaj boš zabavljal, Tone Obloški!» deje oni, «za mesom ti tudi rajši stopiš nego v cerkev, če je dimnik še tako črn in sajast.«
«Je li Groga doma?« vpraša Tonček, ne zmenivši se za bodečo zabavljico.
«Doma je, doma! Pa če mu ne neseš kaj dobrega, pojdi rajši tja, od koder si prišel. Nocoj ga ni varno dražiti. Davi je bil tu naenkrat kakor kragulj z viškega in gledal me je, kakor da bi hotel zvedeti, kaj sem predsinočnjim večerjal. ,Ta fest Janez’ je onkraj prelaza ležal in spal kakor polh, akoravno je bil na vrsti za stražo; dregnil ga je s čevljem, da so mu čreva lajati začela.«
(Nadaljevanje sledi,j
voljnega dela y drugih mladinskih brigadah.
Med brigadniki je vladalo od prvega dne veselo razpoloženje ter velika volja za delo, čeprav so nekateri njeni člani to pot prvič V mladinski dSltStlii brigadi. Kmalu so se tudi li tovariši in tovarišice privadili na disciplino ter tudi njim kakor starim Lrigadnikom žarijo o-brazi od volje in poguma do dela, ki bo zgradilo novo socialistično domovino. Zato spremlja njihovo delo vesela revolucionarna pesem, pomešana z revolucionarnimi pesmimi, ki vzbujajo marsikomu spomine .a bratsko sodelovanje v NOB.
Brigadniki se tudi zavedajo prevzetih dolžnosti, ki jih morajo izvesti v dveh mesecih prostovoljnega dela pri gradnji novih delavskih naselij v Beogradu. Zanimivb je, da so že prvi dan presegli pri delu normo za 41 odst., drugi dan za 48, tretji dan pa so prekoračili vse dosedanje Rekorde in se povzpeli do 83 odst.
Tako smatrajo, da bodo z vztrajnostjo izpolnili pri odhodu z doma dano obljubo, da bodo priborili svoji brigadi naslov 6 krat udarne brigade. To jim bo gotovo uspelo, če povemo, da naši brigadniki napredujejo tako, da so v zadnjem času kot celotna brigada prekoračili normo za 135,3 odst. medtem ko je neka skupina presegla normo za 730 odst..
To je ponoven dokaz, da se naši mladinci zavedajo pravilnosti linije naše Partije, na podlagi katere je treba mobilizirati vse svoje sile za čimprejšnjo zgraditev blagostanja
delovnemu ljudstvu Jugoslavije. Tudi tekmovanje med četami in posamezniki je zelo živahno ter je pospešilo dvig storilnosti dela. Brigadniki si ne dajo miru in si ne privoščijo oddiha, samo ria bi drug drugega prekosil. Ce so zaostali z delom pustijo raje zajtrk, ali pa jedo med delom, kajti vsak od njih hoče doseči prvo mesto.
Vsaka četa brigade dela na drugem gradbišču. Najboljša med njimi je III. ki je presegla delovno normo za 138,3 odst., za njo pride I. četa, ki je bila prvotno najboljša. Prvi med brigadniki pa so bili do sedaj naslednji tovariši in tovarišice: Bordan Br„ Salvestrini Ant., Poletti Ant. Doz Ana in Bub-nich Marija. Med najboljšimi skupinami je tista, ki jo vodi tov. Zankolich Romildo, ki presega normo tudi do 500 odst.. Toda imamo skupino, ki jo vodi Fragiacomo Silvano, in ki je presegla normo celo za 700 odst..
Brigada «Antonio Bonifacio« deluje tudi r.a kulturno prosvetnem in športnem področju. Tako imajo njeni člani dnevno kulturno politična predavanja, vmes pa se učijo razne učne predmete. Ustanovili so tudi številen pevski zbor in močno dramsko skupino in.študirajo pester program pesmi in dramskih nastopov. Prihodnji teden bodo namreč imeli lastno kulturno prireditev, katero bodo obiskali tudi mnogi mladinci in mladinke, iz ostalih delovnih brigad.
V športu so se brigadniki izkazali z nogometom. Do sedaj so imeli že pet prijateljskih tekem s tujimi brigadami.
ČLANI ITALIJANSKE MLADINSKE DELOVNE BRIGADE ((ANTONIO BONIFACIO« DELAJO PRI BETONSKI PLOSCI NA IV. NADSTROPJU NEKEGA STANOVANJSKEGA BLOKA.
?%■
VELIK BO ZADRUŽNI DOM PRI SV. ANTONU TRAMOVI BODO ZA OSTRESJE
TAKI
PRIMORSKI DNEVNIK
v Jugoslaviji
Z osvobcjenjem Jugoslavije je tudi romunska manjšina v Jugoslaviji zaživela novo življenje. Prvin v zgodovini so Romuni na jugoslovanskem ozemlju stopili v isto vrsto z drugimi, jugoslovanskimi narodi, postaji so politično in gospodarsko enakopravni, njihova kultura se je začela svobodno razvijati.
P.red tremi leti je bil na letni skupščini romunskega literarnega društva e L um in a » (Luč) sprejet predlog, da se zastavi vse sile za razvoj mlade romunske književnosti v Jugoslaviji. Meseca maja letos pa je bilo že prvo posvetovanje mladih piscev romunske manjšine. V razdobju treh let lahko opazimo nenavaden dvig romunskega literarnega ustvarja, n ja, ki je možen samo v pogojih, v kakršnih živijo manjšin-‘sike narodnosti v FLRJ. Ze 1947. leta so Romuni začeli izdajati dve mesečni reviji: «Lu-jrtina« in «Bucuria pionerilor« '%Pionirska radost), poleg tega pa tudi politični tednik «Liber-tatean (Svoboda) z literarno rubriko Libert atea literare. V tem času je izšlo tudi čez petdeset knjig s skupno naklado S,50.000 izvodov. To je prav lepa kulturna pot manjšine, ki Šteje okrog 70.000 prebivalcev. Ob tej priliki ne bi posebej 'omenjali kultumo-prosvetnega dela (folklorne, dramske, pevske in glasbene skupine), ki je-bilo zelo plodno v mestih kakor tudi na deželi.
Po prvih literarnih poizkusih v časopisu Libertatea so mladi pisci, med njimi največ borcev iz NOV, začeli leta 1947 izdajati svojo literarno revijo eLumina«, ki je kmalu portala prav lep in resen predstavnik 'rpmunskih kulturnih delavcev. jProi letnik revije je po tematiki ves prežet z nedavno pre-ieklostjo, z borbo proti fašizmu.
Iz vseh del se vidi, kako tesno t det svobodni verz) vnesli svoj-je romunska manjšina v osno- sko in kleno Izražanje. Razum-bodilni borbi povezala svojo Ijivo je, da večina pesnikov še
politično, ekonomsko in kulturno problematiko s problematiko ostalih jugoslovanskih narodov. Drugi in tretji letnik revije «Lumina» predstavljata velik korak naprej. Tematika je vse bolj pestra in obdelana v najrazličnejši h literarnih oblikah. Originalna proza in poezija se množita, na dan prihaja prevodna literatura, ponatisi iz romunskih klasikov, kritike, eseji itd. Pogled mladih piscev se vse bolj in bolj usmerja na graditev novega življenja. Na področju proze so se v teh letih uveljavili Paun Brosteanu, Trajan Doban. Au-rel Gavrila in dr. Kakor že omenjeno, prevladuje v prozi tematika iz NOV, številni pa so tudi pred- in povojni motivi. Najvidnejši je mladi Brosteanu, ki v svojih delih sega 'V predvojno preteklost ter doživeto in prepričljivo pripoveduje o trpljenju majhnih ljudi v času kapitalističnega zatiranja na vasi. Pelo mladih dramatikov je manj razvito. Izšli sta dve igri. M. Avramesku je napisal igro «Zažgite mlin«, kjer prikazuje sodelovanje bogatašev z okupatorjem, izkoriščanje delavcev in osvobodilno gibanje. oZenitev po sili« pa je komedija v enem dejanju, ki jo je napisal M. Polverezena. Za snov je vzel praznoverje in prezgodnjo ženitev. Obe deli sta neznatni, tipično začetniški in sta ostali na robu resnejšega literarnega ustvarjanja.
Romunski jezik ima bogat besedni zaklad in omogoča naj-prefinjenejša pesniška izražanja. Tako tiMi poezija romunske manjšine v Jugoslaviji teži k čim popolnejšemu izrazu. V tem pogledu se je že visoko po. vzpela. Pesnikom je uspelo, da so v specifično obliko (veči-
ni mogla pokazati svojega pravega profila, ker je še v rasti. Pogosto se dogaja, da pesnik v težnji za preprostim izrazom pade v vsakdanjost ali pa v su. ho reproduciranje brez duha svoje osebnosti. To velja tudi za nekatere mlade romunske pesnike. V. tako suho deklara-tivnost radi zaidejo predvsem pesniki-samouki, najdemo jo pa tudi pri nekaterih že rutiniranih pesnikih in to ne samo v prvem letu «L.umine», ampak celo V zadnjem letniku. Najlepši razvoj, ki ga opazimo v letnikih romunske revijalnosti, brez dvoma kaže pesnik Mihaj Avramesku. Od svojih prvih pesmi, ki so V glavnem bile suhe reportaže v verzih, se je povzpel do močnega svojskega izraza. To predvsem lahko opazimo v zadnjih pesmih s temo borbe za politično in gospodarsko neodvisnost, kjer je nevarnost reportažnega nizanja misli najbližja. Avramesku ima plodno fantazijo, njegove podobe so prepričljive. Težave pa ima še z verzom, ki mu rad nedodelan uide izpod peresa. Ostali vidnejši pesniki so Jon Balan, ki ga odlikuje topla čustvenost, in Florika Stefan, občutljiv lirik. Vsi ti trije mladi pesniki so še izdali po eno pesniško zbirko, kar brez dvoma pomeni pogumen korak na širno področje književnosti. V romunskih revijah najdemo še več pesniških imen, za katere še posebno velja: počakajmo, kaj bo prinesel razvoj.
čeprav je romunsko manjšinsko literarno delo šele na pragu, kjer se začenja literatura, moramo priznati, da so klice močne in lahko prričakujemo, da se bo marsikatera razrasla v globoke korenine in ' visok vrh.	O.	R.
Či*2 SC let frcnila leteli itn luna •
PRVI MOŽJE SO PRIŠLI NA LUNO. (IZ FILMA O POLETU NA LUNO).
Veliko zanimanja je zadnja leta po vsem svetu za raketne medplanetarne polete z Zemlje.
Nekateri znanstveniki trdijo, da bo preteklo še 50 let, preden bodo mogli ljudje na Zemlji premagati vse neznane težave, ki čakajo zračno vozilo na poti skozi vsemirje do Lune, kjer naj bi pristalo. So pa zopet drugi, ki trdijo, da bo mogoče uresničiti take sanje že v 10 letih. Se pravi, da utegnemo še doživeti taka potovanja. Kakšno pa bo to potovanje? Kaj bodo drzni letalci videli in doživeli na cilju?
Kazni časopisni slikarji so predočevali te stvari še več let, da bi v mladini poživljali domišljijo ob nedeljskih izdajah časnikov. Danes je konstrukcija medplanetarne rakete že stvarnost in je že toliko napredovala, da se o tem predmetu ne more več govoriti omalovažujoče. Znanost je dala svoj pristanek in tako postaja, kasnejše omenjeni film «Na Luno»
znanilec bližnje bodočnosti.
Mnogo članov raznih medplanetarnih in sorodnih organizacij. po vsem svetu sodeluje v razvoju konstrukcije medplanetarnega vozila, ki ima za cilj pristanek na Luni. Nekateri načrti predvidevajo raketo, ki bi nosila samo instrumente, ki bi avtomatsko pošiljali s pomočjo radia na Zemljo poročila o stanju, ki bi ga našli na potu. Poseben načrt zamišlja znanstveno raketo, s katero bi proučevali izdržljivost in reagiranje ljudi v medplanetarnem poletu (velika pospešitev hitrosti in težnosti, skrajne temperature, breztežinski občutek in drugi fizični činite-1 ji). Znanstveniki nadalje zamišljajo rakete, ki bi krožile okoli naše Zemlje na teki višini, da ne bi bile v.eč pod vplivom privlačnosti.
Razvoj rakete je že razmeroma dolg in vsebuje že veliko nenavadnih, pa tudi strašnih dogodkov. Konstrukcija V-2 v
Nemčiji je pri tem imela veliko vlogo, a še večjo nemški načrti za večja in bolj uničevalna V-oiožja. Amerikanci so iz nemške rakete V-2 razvili raketo, ki se je dvignila 370 km visoko. Izdelana je bila po načelu zaporednosti raket; prva raketa daje začetni pogon skoz ozračje, dokler ne aktivira druge, ki nadaljuje pot. Raketi «WAC corporals je sledila raketa «Viking», za katero domnevajo, da bo dosegla višino 400 do 500 milj (800 km), zunanji pas ozračja.
Sledeča vrsta bi bile instru-mentske rakete, ki bi krožile okoli Zemlje. Po podatkih, ki So jih dobili Angleži in Amerikanci po vojni od; nemških znanstvenikov, so Nemci proti koncu vojne snovali raketo, ki bi jo poslali 720 km visoko, kjer bi obstala uravnotežena z zemeljsko privlačnostjo. .To je bila verjetno podlaga, govoricam, da Hitler izdeluje «super» orožje, neko bajno višinsko zr-
V Ameriki izdelujejo barvan film o bodočem poletu - Hitrost medplanetarne atomske rakete je 40.000 km na uro - Pisatelj Bernard Sliaui in več odličnih osebnosti so člani Britanskega medplanetarnega društva
calo, ki bi ostalo v zraku (po načelu raket/; za kroženje) in bi imelo posadko SS-mož V medplanetarnih oblekah, ki bi uporabljali sončne žarke za uničenje sovražnikov tretjega rajha.
Rusija, Amerika, Avstralija in Anglija snujejo danes svoj raketni razvoj na nemških Izkušnjah 7. V-orožji in njihovih poižkusnih poletih y Peene-mundeje. Njih razvoj ima za cilj zgraditi že bolj uničujoča zračna orožja. Hkrati se vrste stalna poizkusna pošiljanja znanstvenih raket v višine. Znanost je ugotovila, da poglavitno vprašanje V medplanetarnem letu ni daljava, temveč hi-
lila raketa na sestavne dele, da bo lahko pristala. Povratek bo podoben. Gatland poudarja, da bo morala biti teža čim manjša in da bo posadka štela verjetno le troje mož.
Vidimo torej, da je vprašanje medplanetarnega potovanja stopilo v fazo živahnega razvoja in jasnih oblik, tako da moremo pričakovati zanimivih dogodkov v bližnji bodočnosti. Polet na Luno torej ne bo več predmet domišljije, temveč del Vsega našega prometnega sistema.
Veliko zanimanje, ki vlada danes po vsem svetu za medplanetarne polete, je spodbudilo filmsko podjetje «Qrelley>>
(Eagle-Lion) v Hol^ofl^ je izdelalo lep barvasti n «Na 'Luno», ki temelji H J na znanstveni podlagi, zagotavljajo angleški in
Itak«
ara«*'
šlči poročevalci. Za ustv-d^ filma so bili uporabljeni n« ' vejši podatki iz astronom' ■aketne K*1«1"'
astronautike in ra
V filmu je potovanje na — no opravljeno v enem šot. , tako, kakor predvideva , stvenik Gatland. Posadka štiri može. Vozilo raz^, j; I stopoma bliskovito ^ ° «j km na sekundo (okoli -km na uro), ko zapusti in leti 46 ur do Lune.
V filmu pristane raWj kraterju Harpalus. Poda«« to je pripravil Chesly
ki mu pravijo «prvi medplanetarne dobe». P 1 ostane na Luni nekaj dtujJB ■potem vrne na ZemlJ°> ® J se spusti s padali, ko se J bliža. Na Zemlji ves čajo po radiu, kaj vse “z4-jo na poletu.
Finale za Davisov pokal
FOREST HILLS, 25. — V finalni tekmi za Davisov poka! med Avstralijo in ZDA je Frank Sedgman (Avstralija) premagal Tama Brovvna (ZDA) s 6:0, 8:6, 9:7. V naslednji igri je Avstralec Ken Mc Gregor premagal Teda Schroederja (ZDA) s 13:11 6: 3,6:4. Tako vodi Avstralija po prvem dnevu z 2:0 in ji je potrebna samo še ena zmaga, da si osvoji Davisov pokal.
V nedeljo n na stadionu ..Prvi moj"
Lahkoatletski odsek ZDTV vabi vse lahkoatlete na trening, ki bo v nedeljo 27. t.m. na stadionu »Prvi maj« kot priprava za bodoče mednarodne tekme. Trening se bo začel ob 9 pod vodstvom trenerjev Bandela in Corsija.
Sedem novih evropskih prvakov
Heinrich (deseteroboj), Dordoni (hoja 50 km), Huseby (krogla), Pugh (400 m), Ben Hamo (peteroboj), Blankers-Koen (100 m ženske), Dumbadze (disk zenske)
BRUSELJ, 25. — Deseteroboj-ci so nadaljevali s tekmovanji že dopoldne. Glavna borba za prvo mesto se je bila med Islandcem Clausenom in Francozom Hein-richom. Končno se je le prerinil na prvo mesto HEINRICH, ki je dosegel 7364 točk, kar predstavlja obenem rekord evropskega prvenstva in pa francoski rekord. Kot drugi je Clausen dosegel 7297 točk, 3) Tannander
(Sved.) 7175, 4) VVidenfeld (Sved.) 7005, 5) Scheurer (Švica) 6944.
Krogla
Prav tako so se pričela že dopoldne izbirna tekmovanja v metu krogle. Pri popoldanskem finalnem tekmovanju je zmagal Islandec HUSEBY z metom 16.74, s čimer je Zrušil tudi dosedanji evropski rekord Lippa (SZ) s 16.72. Lipp je sicc,r letos vrgel kroglo 16.93, toda ta rekord še
Alex	Janyprvatc	m
Holandska ženska štafeta je zmagala na 4x100 m - V vaterpolu je Jugoslavija igrala s Švedsko neodločeno (4=4)
DUNAJ, 25.	— Francoz
Alex JANY si je danes osvojil že drugo evropsko prvenstvo, ko je zmagal na 400 m PROSTO s časom 4’48". Tudi na drugem mestu je Francoz Boiteux 4’50”1, sledi 3) Guen-ther - Lemharn (Nem.) 4’51”2, 4) Marijan Stipetič (FLRJ)
4'51”5,	5) Oestrand (Sved.)
4’57”5, 6) Mislav Stipetič (FL RJ> in Tjebes (Holand) 5’01”7.
ŠTAFETA 4 x 100 (ZENSKE)
Holandska si je osvojila evropsko prvenstvo v ženski šta. fetl 4x100 m s časom 4’33’*9. Plavale so Vaessen, Termeu-len, Massaz, Schumacher; 2) Danska 4’43’T,	3) Švedska
4’44”7, 4) Francija 4'47”1, 5) Italija 4’53”, 6) Jugoslavija 4’5S”1.
100 M HRBTNO
V predtekmovanju na 100 m hrbtno (moški) je v prvi skupin1 zmagal Sved Larson 1’11”2, 2. je bil Holandec Kievit z 1’1”7 V drugi skupini pa je bil 1. Zins (Franc.) 1’10”3, 2. Ska-nata (FLRJ) 1’10”6, 3) Massa-ria (It.) 1T1”5.
Waterpoolo
Holandska si je ponovno utrdila svoj položaj. Sicer ni invela v Avstriji hudega tekmeca in je zato zmagala z 11:1 (5:1).
Jugoslavija je dosegla danes s Švedsko samo neodločen rezultat 4:4 (3:2). Igrala je brez svojega odličnega srednjega napadalca Grkiniča. Streljala sta Kur-tini (3) in Ježič (1).
V tretji tekmi, ki se je danes odigrala, pa Je Francija premagala Švico s 7:0.
MILAN, 25. — Italijanska nogometna zveza je objavila ko-
ledar tekem za nogometno prvenstvo za prvi dve nedelji. Triestina bo igrala pi*yi dve tekmi v Comu in v Turinu (z Juventus).
ni potrjen. Ostali so se zvrstili takole: 2) Profetti (It.) 15.16, 3) Grigalka (SZ) 15.14,	4) Senn
(Švica) 14.95,	5) SARCEVIC
(FLRJ) 14.90. Sarčevič ni dosegel svoje običajne daljine, vrgel je pa še pri izbirnih metih čez 15 m.
Skok v daljino
Za skok v daljino so bili danes samo izbirni oziroma kval^. fikacijski skoki. Da so se plasirali v finale, so morali skakalci doseči daljino 7 m, kar je uspelo 8 tekmovalcem; ti so:	Dias
(Portug.) s skokom 7,32, Aucher (Franc.), 7.22, Brlngerson. (Sved.) 7.20, VVessels (Holand.) 7.17, Fi-keiz (CSR) 7.10, Hanner (Luksemburg) 7.02, Nelsen (Norv.) in Whittle (Vel. Brit.) 7 m.
Peteroboj
Danes so končale tekmovanje tekmovalke, ki so tekmovale v peteroboju. Zmagala je Francozinja BEN HAMO s 3204 točkami, 2) Crovvther (Vel. Brit.) 3048, 3) Modrachoca (CSR) 3026. Jugoslovanka Knezova je zasedla 8. mesto z 2778 točkami, medtem ko je pred njo kot 7. Te-
OBČNI ZBOR
nogometnih društev Z UT V
Nogometni odsek ZDTV za STO sklicuje v skladu s členom 8 pravil Zveze letni občni zbor društev za soboto 9. septembra 1950. Občni zbor bo v Trstu v dvorani na stadionu «Prvi maju ob 19. uri. V primeru nesklepčnosti pa se bo pričel občni zbor pol ure kasneje, ne glede na število navzočih.
Vsako društvo se lahko udeleži občnega zbora po dveh delegatih, od katerih pa bo imel le eden volivno pravico. Delegati morajo imeti redno pooblasti lo, ki ga izda nogometna sekcija; pooblastilo morata podpisati predsednik in tajnik društva in mora biti opremljeno z društvenim pečatom.
Dnevni red občnega zbora bo sledeč:
1. Izvolitev predsednika in podpredsednika občnega zbora In treh članov volivne komisije.
2. Poročilo o delu v sezoni 1949-1950.
3. Diskusija.
4. Volitve novega upravnega odbora.
5. Razno.
čenova (SZ) z 2818 točkami.
Hoja 50 km
Pri popoldanskem nadaljevanju tekmovanja za evropsko lahkoatletsko prvenstvo so se najprej odpravili na dolgo pot tekmovalci v -hoji na 50 km. Tukaj je zmagal Italijan DORDONI, ki je 50 km prehodil v 4 urah 40 minutah in 6 sekundah, 2) Ljung. gren (Sved.) 4.43’45”.
80 m z zaprekami
Danes so bila semifinalna tekmovanja na 80 m z zaprekami. Tekmovalke so bile razdeljene v tri skupine; prvi dve iz vsake skupine sta se plasirali v finale, in sicer iz prve skupine Dyson (Vel. Brit.) 11*5 in Gokieli (SZ) 11'8; iz druge Blankers-Koen (Holand.) 11”3 in Ostermaj«er (Franc.) 11”5; iz tretje Desfor-ges (Vel. Brit.) 11”7 in Jakuše-va (SZ) 11”8.
200 m
Veliko je bilo število tekačev na 200 m; razdeljeni so bili na šest skupin. V posameznih skupinah so zmagali: Bally (Franc.) 21”6, Shenton (Vel. Brit.) 21”5, Colarosi (It.) 22’4, Camus (Fr.) 22”, (2. Moretti, It. 22"), Pecelj (FLRJ) 22" in Suharev (SZ) 21**9.
400 m
Anglež PUGH je danes zmagal v finalu na 400 m s časom 47”3. To je obenem nov rekord na evropskih prvenstvih. Prejšnjega je postavil Brovvn leta 1938 s 47”7. Francoz Lunis, ki je. dosegel 47"6, je izenačil francoski rekord; sledijo Sved Wolfbrandt s 47”9. nato Larusson (Island), Lewis (Vel. Brit.) in Paterlini (It.).
SKOK V VIŠINO
Za finale v skoku v višino
r so se usposobili naslednji tekmovalci, ki so dosegli višino 190 cm: Ahman in Svenson (Sved.), Damitio in Bernard (Franc), Herssens (Belg.), Pa-terson (Vel. Brit.), Dimitrije-vič feFLRJ) in VVahli (Svic.).
100 M (ZENSKE)
Sele, ko je žirija natančno proučila fotografijo, je lahko ugotovilla vrstni red tekmovalk na 100 m na cilju. Prvo mesto je neovirano dosegla Nizozemka Blankers - Kcen z 11”7; sledijo 2) Sečenova (SZ) 12”3, 3) Foulds (Vel. Brit.) 12”4, 4) Duhovič (SZ) 12”4, 5) Hay (Vel. Brit.) 12”4, 6) Aitelli (Franc.) 1V'5.
DISK (ZENSKE)
Za Nino Dumbadze izven Sovjetske zveze ni prave konkurence. Iak0 je ta tekmovalka brez težave zmagala, ne da bi še zdaleč dosegla svoje najboljše mete. Vendar je njen met 48.03 m daleč boljši od mete njene rojakinje Suskaje, ki je vrgla disk 42,85. Ostale tek. movailke so dosegle nasledtnje rezultate: 3) Cordiale - Genti-le (It.) 41,51, 4) Ostermeyer ((Fr.) 41,22, 5) Matej (FLRJ) 40,58, 6) Veste (Franc.) 37,86,
7) Gabrič . Calvesi (It.) 37,73,
8) Haidegger (Avstr.) 37,40, 9) Borovec (FLRJ) k7,07, 10) Andrejeva (SZ) 36,26.
Velik’ uspeh sta tukaj dosegli poleg Rusinj in Italijank tudi Jugoslovanki, zlasti Matejeva z odličnim petim mestom.
Tržaški dijaki in dijakinje
na III. študentskih igrah v Ljubljani
VINKO MRAK JE VČERAJ PRISPEL V TRST Z BRATOM SLAVKOM.
Kakor smo že pisali pred nedavnim, bodo v Ljubljani HI. študentske igre, katerih se u-deležujejo reprezentance vseh jugoslovanskih univerz.
Tržaški dijaki in dijakinje so se te dni odzvali vabilu ter so odposlali moško in žensko reprezentanco košarke. Tekme se bodo začele 26. t.m. ter bodo trajale do 2. septembra.
Sa mo dve tekmi v nedeljo za «Kraski pokai»
V nedejjo bo skrčen program nogometnih tekem za ((Kraški pokal«. Odigrati mo
rajo dve v preteklosti še ne-odigrani tekmi, in sicer med Nabrežino in Sesljanom ter med Opčinami in Kontovelom.
Nabrežina, ki je preteklo ne-deljo obstala ob koncu tekme s Kontovelom pri 1:1, bo v ne. deljo nastopila proti Sesljanu. Na vsak način je Nabrežina v tej tekmi velik favorit Druga tekma dneva bo med Opčinami in Kontovelom. Kon tovel je v nedeljo pokazal zobe Nabrežini in nikjer ni zapl sano, da jih ne bi pokazali tudi Opencem-Tekmi bosta na Opčinah po sledečem urniku: ob 8.30 NABREŽINA - SESLJAN, ob 10 ORCINE - KONTOVEL.
POKRAJINA NA LUNI.
IZ JUGOSLAVIJE
Vlivanje opravljal0
trosi. Samo medplanetarno vozilo, ki doseže hitrost 11 km na sekundo, lahko premaga privlačnost Zemlje.
Ko se bo torej ustvarilo potovanje na Luno, ne bo to samomorilen poizkus, temveč polet na zanesljivi osnovi več letnih preučavanj, poizkusov in uspehov. Na tem področju razvija živahno delavnost Britansko medplanetarno društvo, ki ima med svojimi 700 člani tudi
satelja Bernarda Shavva, znanega motorista princa Bira, znamenitega potapljača William Beebeja, ki ie prodrl v oceanske globine s svojim «batisfe-rem», grofa Brauna, konstruktorja V-2 in druge. Društvo pripominja, da bo prvi polet ljudi na Luno vodila znanstvena instrumentna raketa, ki bo krožila okoli Lune in pošiljala na Zemljo radijske posnetke površine tistih strani Lune, ki jih niso mogli pregledati s ' teleskopi.
Kenneth Gatland, član Britanskega medplanetarnega društva, ki je konstruiral instru-mentsko raketo 'za dobivanje podatkov na velikih višinah, razlaga svoje domneve, kakšen bo polet na Luno. Rolet se verjetno ne bo vršil nepretrgoma v enem zaletu, temveč v več etapah. Z Zemlje bo odrinila atomska zaporedna raketa, ki odvrže svoje tanke za gorivo, ko so prazni. Strahovita količina energije, ki je potrebna, da se velika težina rakete sila naglo odriva skozi 700' km debelo ozračje Zemlje, se bo v tem času izčrpala. Ko se bo raketa oddaljila od vpliva Zemlje, se bo sestala s «tan-kerjem», raketo, ki nosi gorivo in ki kroži stalno V prostorju. Prva raketa se bo aJi priključila na tanker, ali pa bo vzela od njega gorivo za nadaljevanje poti proti Luni.
V bližini Lune se bo razde-
Prvi fotografski aparati jugoslovanske proizvodnje, ki jih serijsko izdeluje tovarna «Fotokemikas> v Zagrebu, so te v prosti prodaji- V trgovinah s fotografskimi potrebščinami v Zagrebu je ie mogoče kupiti fotografski aparat «Boks» s tremi filmi za 2240 din- Novi aparat znamke «Boks» daje kopije 6x9, optika aparata pa je 1:8,8.
Vsi deli od leče do zadnjega vijaka so izdelani iz domačega materiala in od domačinov.
Novi aparati so zelo lepo izdelani- Posamezni deli so kromirani. Tako popolnoma nadomeščajo tuje aparate te vrste. Proizvodnja filmov je šele poskusna, medtem ko se bo serijska proizvodnja filmov 6 x 9 in drugih meril ter filmskega traku za kinematografijo začela prihodnje leto v novi tovarni, ki jo gradijo v Samoboru pri Zagrebu.
Z novimi aparati bo ustrezno potrebam jugoslovan-skih amaterjev, posebno začetnikov, in bodo glede te vrste aparatov popolnoma neodvisni od inozemstva. V tovarni «Fotokemika» nadaljujejo laboratorijska dela in poskušajo, kako bi izdelali tudi druge vrste fotografskih kamer. V tovarni «Optlka» so le izdelali lečo jakosti 1:3,5, sedaj pa izdelujejo druge dele. Ti aparati z optiko 1:3,5 bodo zadovoljili tudi najnaprednejše a-materje, ker jih bo mogoče koristno uporabiti tudi za natančne posnetke na raznih področjih.	M.	B-
posebnem, sistemu. vo litino dur-aluminilš'^ jo prej morali, uvaža?'
MODEL PRVE MEDPLANETARNE RAKETE.
Velo več aluminija v RIJ
Kolektiv tovarne glinice in aluminija v Lozovcu je dosegel že mnogo delovnih uspehmi in izdelal velike količine alumi-, uljeve kovine. Postopek proizvodnje stalno izboljšujejo. Zelo dobre rezultate so dosegli z racionalizacijo vlivanja tekoče, ga aluminija, pri čemer so pri-štedili električno energijo in zboljšali kakovost kovine. Tekoči aluminij so prej vlivali iz peči v velike lonce, iz loncev v kalupe, nato so bloke aluminija talili v livarni in tako dobivali aluminij raznih oblik. Na pobudo delavcev, ki so iskali hitrejši način predelovanja blokov, jim je uspelo, da so aluminij iz elektrolize v tekočem stanju prenesli v livarniške peči. Tako so prihranili pri vsaki toni aluminija 400 kilovatnih ur električnega toka, hkrati pa so povečali proizvodnjo in izboljšali kakovost.
zemstva. Vlivanje °P pomočjo moderne livarniških pečeh, tgko . koča kovina strdi o di. Bloke, ki jih -odPra ^ livarne, hladijo z v vodnja v livarni se je 7^0 povečala. V elektrolit . i proizvodnjo mehanik dosegli že pomembne pfč-Izdelujejo že, naprave . ki bodo tekočo kouiao pomočjo vakuuma, L prihranili precej de < > in časa. Proizvodnja ^ j/ . je zaradi vseh izbolP ^ ^ , čala v zadnjem času z® (0i-ta , Od osvoboditve s0 , jptiK glinice in aluminija v . zgradili že precej n°\ie
ni h
  zgradb. Sedaj 1e
da bodo ob tovarni P° liko moderno valja’?0..
ja, kjer bodo alumim)'c • Potrebni stroji za
it
oA
že zagotovljeni.	j
bodo začeli septernb’
Ijama bo začela pred koncem P°tletnZrttL. Hkrati z gradnjo ST, do razširili in P^L^eli C sko naselje, da bo a stora za delavce, ki ^ ji> lali v novi valjarni, sko naselje bo eno Večjih v Dalmacij1-
Dvakrat pov
zmogljivos! nove in rafinerije ( 1,1
V največjem iuQ. kove 1 rudniku svinčeno-cM	„e>
v Trepči gradijo n	pil«’
naprave Za Poveia.n^jno t1 in rafinerije ”a °v	je 1
Ijivost. V topilnici, e(i, i ,o prej 6 korit imajo sedaj že L- r . za t°"'ti samo eno majhno Pe ,.a nje svinca, sedaj pa■ b0 Fj liko moderno Pec’,,;..0sf V desetkratno zmoa^ ve t> »j peči. Zastarele naP	J
taciji bodo v kralK^\rnh /V li z novimi, mode	j,.
povečini izdelane 1 di rafinerija svinca, itlle
doslej 5 kotlov, J«n bodoče 19.
V Skradinu bod«
Imamo ako...-
V Skradinu se ou to[j čela gradnja
akumulatorjev. Nač
S?
delani, zemljišče, na■	p «
zgrajena tovarna, ]-,g l J dano in kmalu se ^estfU p
pripravljalna	je	1	F
ski odbor v Sibemk"
ločil prostor,
vazali gradivo. Ker me J.
v potrebovalaJaed0^r
varna
vode, bodo/9^ ^ poseben vodovod Skradina.
čine
di®
UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC CHI, št. 6, III. nad. — Telefon »tev. 93-801 in 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA *t. 20. — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.	_ .....	. _ . 7n
^pdg. urednik STANISLAV RENKO. —I Tiska Tržaški tiskarski *avod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70.
Wpi— —=
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50. ‘lieS“ g Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoze'n^0 z_ - ^ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani $-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.