SVOBODNA SLOVENIJA
AflO (LETO) XXL (15)
No. (štev*.) 21
ESLOYËNM LIBRE
BUENOS AIRES
24> maja (mayo) 1962
Vrenje v jugovzhodni Aziji
LIBERTAD, LIBERTAD...
Ta krik iz argentinske narodne himne bo 25. maja znova združil vse Argentince in prebivalce te prostrane in svobodoljubne republike v proslavi narodnega praznika, v proslavi spomina na Majsko revolucijo, ko je bila leta 1810 rojena agentinska svoboda.
V spominu vseh bodo znova oživeli dogodki izpred 152 let, ko se je ves narod zgrnil okoli svojih rodoljubnih veljakov in si priboril politično svobodo. Prekinil je dotedanje vezi s Španijo, si postavil prvo lastno vlado s Cornelijem Saavedro na čelu ter si v svobodi začel graditi lepšo bodočnost na vseh področjih.
Od (tistih časov pa do danes so se v Argentini vrstili veseli in žalostni dogodki. Iz prejšnje španske kolonialne ogromne posesti je Argentina postala modema republika, ki je na široko odprla vrata vsem, ki so se hoteli naseliti na njenem področju. Med temi so tudi številni slovenski 'naseljenci; zlasti po drugi svetovni vojni je prišlo sem veliko svobodoljubnih Slovencev, ki so si v Argentini ustvarili novo življenje. Vsi iso se kot pozitiven element vključili v argentinsko skupnost ter po svojih močeh doprinašajo svoj del k njenemu napredku.
Vsi ji ob narodnem prazniku iskreno žele, da bi srečno izšla tudi iz sedanjih težav ter da bi znova zaživela srečno življenje v miru, bratski edinosti in ljubezni vseh njenih sinov in v njihovi pripravljenosti na vse potrebne žrtve za dosego tiste veličine, ki Argentini v zboru svobodoljubnih držav pripada.
Ob 45-letnici Majske deklaracije
V vsakem narodu so najrvečji in najlepši tisti narodni prazniki, ki se nanašajo na boje za njihovo osvoboditev. Vsi narodi, ki1 ljubijo svogodo, se jih spominjajo iz leta v leto, z njimi pa •tudi mož, ki so bili nosilci osvobodilnega boja.
Tudi Slovenci smo narod, ki ljubimo svobodo. Morda nam je še dražja kot drugim narodom, ker smo jo po dolgih letih zatiranja mogli dobiti šele leta 1918, t. j. pred 44 leti, uživati pa ®m o jo mogli nato zopet samo 23 let, kajti že leta 1941 smo jo izgubili najprej pod tujimi okupatorji, leta 1945 pa pod' domačimi komunisti, ko so s pomočjo naivnih zahodnih zaveznikov vzpostavili svojo diktaturo nad slovenskim. narodom. Nasilni in protiljudski komunistični režim še danes ne dovoljuje Slovencem v domovini niti najosnovnejših človečanskih pravic in svoboščin.
Zato se tudi svobodoljubni Slovenci znova in znova spominjajo vseh važnih dogodkov iz svoje narodne in politične zgodovine, ki so v zvezi' z osvoboditvijo slovenskega naroda izpod avstro-ogrske monarhije in njihovega vstopa v skupno državno skupnost s Hrvati in Srbi. Ustavljajo se ob prvem, odločnem kriku po pravičnejšem postopanju z njimi leta 1848 in zahtevi po zedinjenju Slovencev iz vseh avstrijskih vojvodin v Zedinjeno Slovenijo, in to predajajo nato slovenski rodovi eden drugemu kot sveto slovensko izročilo. Spremljajo dalje vsa rodoljubna prizadevanja slovenskih mož — cerkvenih dostajanstve-nikov in svetnih veljakov — preko mogočnih slovenskih taborov v sedanje stoletje, ko je zlasti v letih pred prvo svetovno vojno Zatiranje Slovencev, pa tudi ostalih slovanskih narodov v Av-stro-Ogrski doseglo vrhunec. Preganjanje Slovencev je bilo v tedanjih letih tako načrtno, da slovenski razumnik ni mogel dobiti zaposlitve med svojim narodom, ampak je moral iti' službovat v nemške kraje. Ves avstrijsko-nemški državni aparat se je vpregel v službo raznarodovanja Slovencev. Ogromna finančna sredstva pomemčevalnih avlstrij-eko-nemških šolskih ustanov Siidmarke in Schulvereina so bila namenjena za ponemčevanje slovenske mladine. Tedaj so po čisto slovenskih krajih in itrglh začele nastajati nemške ljudske in meščanske šole ter „nemški domovi“. Z neusmiljeno krutostjo so avstr. Nemci grabili in segali po tisth slovenskih domačijah, ki so zašle v gospodarske težave in nanje naseljevali protestante celo iz Reicha. „Los von Rom“ je bila nato njihova kampanja po slovenskih mestih in trgih, zlasti na štajerskem, kjer so slovenski narodni sovražniki in narodni odpadniki za Slovence izdajali v Ptuju celo list „štajerc“, pisan v nemškem duhu in v popačen: slovenščini.
Avtsrijski Nemci, ki so bili v Avstro-ogrski monarhiji pred Slovani v manjšini, pa so imeli vso oblast in z njo zatirali slovanske narode, so s svojo raznarodovalno politiko stvari prignali tako daleč, da so slovanski narodi v njej imeli na izbiro samo dVe odloč tvi: Ali kloniti pred avstrijsko-nemškim pritiskom, kar je pomenilo zavestno pristati na smrt lastnega naroda, ali pa začet: boj za osvoboditev slovanskih narodov v Avstro-Ogrski, za razbitje te velesile in ustanovitev narodnih držav .posameznih slovansk:h narodov.
Slovenci z vsemi ostalimi slovanskimi narodi v Avstriji in Ogrski so si izbrali drugo odločitev: ostati ob svojem narodu do konca in začeti boj za njegovo končno .osvoboditev.
Tedaj je prišlo do znamenite Majske deklaracije, ki jo je 30. maja 1917 prebral v dunajskem parlamentu dr. Anton Korošec kot predsednik skupnega kluba slovenskih in hrvatskih poslancev. To se je zgodi lo takoj na prvi seji, ko se je poslanska zbornica po dolgih letih znova sestala. Z njo je bila javno postavljena zahteva slovenskega naroda in ostalih južnoslovanskih narodov bivše avstroogrske monarhije po ustanovitvi narodne države južnih Slovanov na njihovem narodnem področju. Zaradi tedanjega vojnega časa, ko je bilo v veljavi naglo vojaško sodno postopanje in so avstrijske ter madžarske
Na poziv siamslke vlade so ZDA poslale v Siam (Tailand) nekaj tisoč svojih vojakov, opremljenih z najmodernejšim orožjem, d’a bodo zaščitili severno mejo države proti morebitnemu komunističnemu napadu iz severnega Laosa.	*-
Kakor znano, so komunisti pretekli teden s hitrim manevrom zavzeli ves severni Laos in prodrli do reke Mekong, ki je meja med Laosom in Siamom. Ker je Siam članica SEATO, so se ZDA mogle takoj odzvati siamski zahtevi za pomoč. Prav tako so ZDA ugotovile, da brez prisotnosti njenih oboroženih oddelkov v jugovzhodni Aziji, pripravljenih na strel, tamošnje države ne bodo mogle več preprečiti kom. pohoda proti Singapurju.
Sosednji Vietnam je razdeljen na pol, med komuniste na severu in zahodnjake na jugu, podobno kakor Koreja. Toda spopadi med obema deloma se nadaljujejo v nedogled. Sedaj grozi popoln poraz zahodnih sil v Laosu, nakar bi prišel na vrsto , Siam. Komunistom človeškega materiala ne zmanjka, ker ga zalaga rdeča Kitajska.
'V' Laosu so se ZDA, v svoji želji, da hi preprečile vojaški spopad med zahodnimi silam; in kitajskim komunizmom v jugovzhodni Aziji, zavzele za ureditev položaja v Laosu tako, da bi skupno z ZSSR sestavile koalicijsko vlado iz demokratskih, nevtralnih in komunističnih elementov, katerim stoje na čelu trije laoški princi, vsi sorodniki med seboj, toda vsi politično popolnoma. sprti. Sovjeti so lansko leto pristali na premirje, kj je trajalo do prejšnjega tedna. Ob sklenitvi pre-m.lrja so imeli komunisti pod svojo oblastjo že polovico Laosa. Prejšnji teden so zavzeli ves severni Laos, tako da ostaja svoboden samo majhen del države.
ZDA So sedaj pripravljene na spopad s komunizmom na tem področju. Čangkajšek je s Form,oze sporočil, da
V zvezi z ženevsko razorožitveno konferenco in anglo-amsriškimi poskusi v Moskvi za vsaj delno rešitev berlinskega vprašanja, je imel De Gaulle pretekli teden tiskovno konferenco, na kateri je nakazal bodočo francosko zunanjo politično linijo. Med drugim je izjavil:
Francija se ne bo udeležila anglo-ameriških razgovorov v Moskvi glede Berl na, niti ne ženevske konference za razorožitev. Berlinska pogodba med štirimi velikimi, podpisana ob koncu vojne, mora ostati še vedno nespreme-
vojaške oblasti po vsej Avstriji' in Ogrski narodno zavedne Slovane, ki so se borili za pravice svojih narodov, kot veleizdajalce streljale, je bil še omenjen tkzv. „.avstrijski okvir“. Kmalu nato je pa odpadel tudi ta in najveličastnejše narodno gibanja v vsej slovenski zgodovini, se je nato sprevrglo v eno samo odločno zahtevo po združitvi Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupno na_ 1 rodno državo brez Avstrije.
Majska deklaracija je slovenska narodna revolucija, ki je pod dr. Koroščevim vodstvom zbrala ves slovenski narod in ga združila na skupnem, slovenskem narodnem programu. Obe slovenski vodilni dem. stranki: Slovenska ljudska stranka in Slovenska napredna stranka sta nastopali skupno in v popolni slogi, s čemer ista izpričali politično zrelost slovenskega naroda. Koroščevi odločni in samozavestni nastopi in neustrašeno kljubovanje vsem šikanam avtsrijskih c:vilnih in vojaških oblasti, osebni dejanski napadi slovenskih narodnih sovražnikov nanj in pa grožnje s smrtjo-, so slovenskim narodnim množicam vlivale takšen pogum,, da se je ves narod zavedal in bil pre-prčan, da je šlo tedaj resnično „za biti ali ne biti“ slovenskega naroda. Okoli svojega narodnega voditelja se je tako tesno zbral, da je ni bilo sile, ki bi ga mogla ločiti cd njega. Dr. Korošec je tedaj postal nekronani slovenski vladar.
Z Majsko deklaracijo leta 1917 začeti boj je bil zmagovito zaključen v ■jcimni leta 1918. Slovenci so z ostalimi slovanskimi narodi v Avstriji dosegli svojo tako zaželeno svobodo ter so na-
je pripravljen pomagati tudi on z napadom z otoka na kitajsko celino. Istočasno so Amerikanci objavili v Tajpe-hu na Formozi, da imajo pripravljene skupine reakcijskih lovskih bombnikov za bombardiranje rdeče Kitajske, čim dobijo tozadevno povelje iz Washing-tona. Ti bombniki morejo, kakor je izjavil ameriški gral. Sanborn, poveljnik tamošnje ameriške letalske posadke, bombardirati strateške točke v rdeči Kitajski „v kakršnih koli okoliščinah in vsak trenutek“. Ameriško vrhovno poveljstvo v Washingtonu je že predlagalo Kennedyju bombardiranje rdeče Kitajske, ne glede na posledice, da bi ZDA še odločilno posegle v razvoj v Aziji.
Moskva je, kakor vedno, kadar so prizadet? komunistični ekspanzivni interesi, zagrozila, da „se zahodnjaki sprehajajo na robu propada. Naslednji korak že more biti zanje usoden.“ Hru-ščev, ki se je mudil na obisku v Bolgariji, js skupno z bolgarsko satelitsko vlado- izdal poročilo, v katerem protestira proti izkrcanju ameriških vojaških oddelkov V Siam.u, kar da predstavlja napadalno dejanje proti narodom v jugovzhodni Aziji. Istočasno je moskovska Pravda objavila članek izpod peresa ‘Opazovalca’ (tako so Prav-dini zunanjepolitični članki podpisani', kadar jih izrecno ukaže sovjetsko komunistično vodstvo), v katerem grozi, da bo- „izkrcanje ameriških vojakov v Siamu povzročilo proPakcijo tudi z druge strani. Take severnoameriške akcije predstavljajo vmešavanje v notranje zadeve Laosa, bodo razširile konflikt in povečale vojno nevarnost, no samo na laoških mejah, pač pa v vsej jugovzhodni Aziji.“
Peking pa grozi, da -se „kitajski narod ne bo sprijaznil z novo ameriško postojanko na svojih mejah, ker predstavlja resno grožnjo kitaj-ski varnosti. Kitajski narod ne more ostati brezbrižen ob teh dogodkih.“
njena. „Menim, d'a je v današnjem mednarodnem položaju, čigar elementi so napetost, grožnje in živčna vojna, nesmiselno iskat! rešitev nemškega problema na zadovoljiv način. Izgleda, kakor da bi poskušali napraviti četve-rokoten krog.“ Sovjetska politika namreč vedno stremi za tem, da bi Zahod končno pristal na umik.
Francija ne more nasprotovati svojemu zavezniku, Amerki, da stepa v stik z Moskvo, toda Francija se trenutno s sovjeti ne -bo pogajala. Tudi njena prisotnost na ženevski konferen-
to povezali svojo usodo z usodo Hrvatov in Srbov v skupni narodni državi.
Poznejša leta in poznejši dogodki -so pokazali, da je dr. Korošec ravnal rnod'ro, ko je Slovence povedel iz Av-stro-Ogrske, v kateri niso imeli skoro nobenih pravic v novo državo-, v kateri so si lahko začeli graditi lepšo bodočnost na vseh področjih narodovega življenja. četudi v tej državi ni bilo vse tako, kakor smo si Slovenci z dr. Korošcem želeli, je bi-la vendar to naša skupna narodna država, Slovenci so ,se tega vedno zajedali in nikdar proti tej državi niso ničesar storili, kar bi njeno varnost zmanjševalo. Vedno so imeli pred cčrcl, da v Avstriji, če bi pod njo ostali še naprej, tega, kar so dosegli v Jugoslaviji, nikd'ar ne bi bili mogli dobiti. Pa ne samo to: še to, še tisto trohico Slovenskih ustanov, ki so si jih z lastnimi sredstvi ustvarili, bi bili ■pozneje izgubili.
Zato -se pa ¡svobodoljubni Slovenci z globoko hvaležnostjo spominjamo vseh slovenskih mož iz obeh slovenskih poetičnih taborov, vseh slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov s škofom Jegličem na čelu, vsega slovenskega narodno zavednega ženstva, slovenskih deklet ter neustrašene -slovenske mladine in slovenskih vojakov na frontah, ki so vsi zbirali podpise za Majsko deklaracijo ter tako pripomogli, da je ta deklaracija pod dr. Krekovim in dr. Koroščevim vodstvom postala slovensko revolucionarno, gibanje, ki je ustvarilo slovensko svobodo i-n postavilo temelj za vse nadaljnje .življenje slovenskega naroda v družbi z ostalimi svobodnimi' in neodvisnimi narodi.
ci ne more dosti spremeniti položaja. Resnični problem ni ukinitev atomskih poskosov, pač pa razorožitev. Francija je razorožitev že večkrat predlagala, toda dokler je sovjeti ne sprejmejo, se Francij-a ne bo razorožila.
Danes je svet odvisen cd dveh velesil: ZDA in ZSSR, katerih vsaka more ves svet fizično uničiti v nekaj urah. Zato si je Francija zastavila naslednjo nalogo v treh točkah: 1) Osvobodit- se političnih, gospodarskih in vojaških obveznosti do svojih bivših kolonij; 2) zgraditi Evropo čim močnejšo na političnem in gospodarskem področju; 3) zgraditi si svojo lastno moderno oboroženo vojsko.
Glede evropske organizacije je De Gaulle izjavil, da se morajo evropski narodi najprej gospodarsko dobr.o organizirati, nato šele polibčno. Za politično sodelovanje je predlagal ustanovitev treh odborov, političnega, o-brairibnega in kulturnega, podobnih že obstoječemu gospodarskemu odboru Skupnega evropskega trga. V naslednjih treh letih, pravi De Gaulle, pa bi videli, kako bi mogli naše stike napraviti še tesnejše.
Politične in gospodarske težave
Argentina v resnici preživlja težke čase. V gospodarskem in političnem pogledu. Gospodarski položaj se je v zadnjem, letu, zlasti pa v času sedanje ustavne in politične krize tako poslabšal, da so se živila podražila najmanj za 30%.
Resnost sedanjega gospodarskega položaja v Argentini zgovorno potrjujejo tudi navedbe gospod, min. Also-garaya prejšnji teden, ko je sporočil državnemu nameščenstvu, da bo aprilske prejemke dobilo izplačane s poldru-gomesečno zam-.udo. Približno iv enakem času tudi pokojnine. Zaradi zavlačevanja izplačil pokojninskih prejemkov so v ponedeljek že stavkali železničarji, Glavna delavska konfederacija je pa napovedala kar dve splošni stavki. Prva bo 29. maja za 24 ur, druga pa 18. in 19. junija za 48 ur.
Izhod iz sedanjega težkega položaja vidi bivši predsednik revoluc. vlade gen. Aramburu, k: ga že smatrajo za enega od kandidatov za bodočega predsednika republike, v združitvi vsega naroda. Do nje pa mora priti „nujno in brez odlašanja“. „Najdražjo ceno bomo morali plačati za minute zakasnitve,“ prav! Aramburu. Če do združitve naroda ne bo prišlo, da bi si uredili življenje na demokratski način, potem Aramburu predvideva najhujše. Nastopili bodo časi, „ko bomo, pozabili, da srn,o Argentmci in da se še smatramo za Argentince in bomo končno zgrmeli v avanturo razdejanja in suž-nosti.“
Politični program vlade
Vlada, ki je v Argentini na oblasti po odstavitvi dr. Frondizija, je od vsega začetka napovedovala izdanje pol-’-tičnega programa, ki naj bi omogočil pravo demokratsko življenje v Argentini. Osnova tega programa odnosno njegovo izhodišče pa mora biti — to je bilo vidno že od vseh početkov iz stališča oboroženih s:l — da ne smejo priti v poslansko zbornico peronistični
iDe Gaullu je na svoji tiskovni konferenci odgovarjal Kennedy pretekli četrtek, ko je med drugim dejal:
Pojavlja se vprašanje nevarnosti za zavezniško povezanost, ker ZDA in Francija različno gledajo na vprašanje razorožitve in Berlina. „Evropejci morajo sami odločiti, če hočejo konfederacijo, toda ZDA hočejo imeti svoj glas pri reševanju berlinskega vprašanja, ker, kadar bo prišel odločilni trenutek, takrat bodo vsi pričakovali akcijo od ZDA.“
Svet bo v vedno večji nevarnosti, čim več držav bo imelo svojo atomsko bombo. Toda, če se je Francija odlo-lila, d'a bo nadaljevala z atomskim razvojem, potem bo seveda to storila.
Toda minulo bo še veliko časa, pred-no bodo evropski narodi tako močni, da se bodo mogli branit? sam.i, brez ameriškega sodelovanja. Nad 300 tisoč ameriških vojakov prav gotovo ni v Evropi proti željam zahodnoevropskih držav. Priti more dan, ko bo Evropa ugotovila, da si more sam.a zagotoviti varnost in da more Ameriko rešiti tega bremena. Toda ta dan še ni prišel in ni nobenega dvoma, zakaj obstaja NATO.
poslanci, ki so bili izvoljeni dne 18. marca. Zato je vlada razveljavila volitve z dne 18. marca in mandate vseh poslancev, ki so bili izvoljeni tako pri dopolnilnih volitvah 17. decembra 1961; kakor tudi pri letošnjih marčnih volitvah; prav tako je postavila tudi komisarje v vseh provincah. Končno je v nedeljo ob štirih zjutraj objavila tudi svoj politični program, ki bo vsekakor imel v Argentini dalekosežne posledice.
Politični program sed. vlade obsega 10 točk, ki določajo tole: 1. Zvezna vlada se povsem identificira z ideali osvobodilne revolucije; 2. Prvi in glavni namen vlade je zagotoviti popolno in normalno poslovanje sedaj veljavnega ustavnega režima v republiki; 3. Sedanja vlada bo ostala na oblasti najdalje do 30. aprila 1964. Vsi člani vlade, tudi tisti, ki' so pripadali kaki stranki, se bodo vzdržali vsakega — direktnega ali indirektnega —. političnega delovanja, če bo kdo hotel posegat; v polit, življenje, bo moral izstopiti iz vlade. Zvezna vlada ne bo imela prijateljev in tudi ne političnih obvez. Ne bo podpirala nobenega kandidata in nobene stranke; 4. Vlada se bo držala najstriktnejše politične nevtralnosti, da bo na ta način omogočila, da se bodo stranke svobodno in z lastnimi sredstvi preosnovale, in to pod enakimi pogoji za vse in sicer v smislu določil novega statuta za politične stranke;
5.	Zasedanje državnega kongresa se odloži za tako dolgo, dokler se ne bo spopolnila poslanska zbornica; 7. Razveljavijo se mandati funkcionarjev vseh političnih strank, tako tistih, ki delujejo na vsem drž. področju, kakor tistih, katerih delovanje se raztega samo na nekatere province;8. Spremembe v novem, statutu za polit, stranke imajo namen: a) omogočiti, da se močne in vplivne politične sile urede za sodelovanje v volivnem boju in v drž.-življenju; b) zagotovit! najbolj resnično in popolno zastopstvo naroda v delovanju in položajih tistih, ki jih narod mora voliti; c) preprečiti delovanje
Dvogovor : De Gaulle ■ tSennedy
Vaine odločitve argentinske vlade
Æa jasnost pojanov in nmeel
Uredništvo „Svobodne Slovenije“ je prejelo od Slovenske izseljenske matice .v Ljubljani sledeče pismo:
Ljubljana, dne 3. arila 1962.
T. št. 1114/D'
Spoštovano uredništvo!
Po sprejemu^ Zakona o amnestiji prejema Slovenska izseljenska matica vsak dan kopico pisem naših rojakov, ki sprašujejo, kaj naj napravijo, da po tem zakonu uredijo razmerje do Jugoslavije. Slovenska izseljenska matica žal ne more odgovorit: vsakemu posebej, ker je teh pisem le preveč.
Ker se verjtno rojaki, ki so naročniki Vašega lista, in njihovi prijatelji obračajo, tudi na Vas — prav gotovo pa je, da se bocfo tudi v prihodnje — sedimo, da ni na.pak, če se malo bolj natančno seznanite z osnovnimi pravicami naših izseljencev po tem zakonu.
Pošiljamo Vam izrezek članka,, ki je bil objavljen v našem osrednjem časopisu „Bel*“ dne 30. marca letos. Prepričani smo, da Vam bo koristno služil, kadar se bodo rojaki obračali na Vaš časopis po teh vprašanjih, če se Vam zdi potrebno, Vas proshn.o, da ga objavite v Vašem listu. Izseljenci, za katere velja Zakon o amnestiji, Vam bodo zato prav gotovo hvaležni.
1
Vais lepo pozdravljamo! priloga
Sekretar:. Just Miklavc
Na to pismo je uredništvo Svobodne Slovenije poslalto Slovenski izseljenski matici tale odgovor:
Tajništvu Izseljenske m.atice v Ljubljani
Prejeli smo Vaše pismo z dne 3. aprila. Ne bomo razpravljali' o Vaši trditvi, da dobivate „vsak dan kopice pisem naših rojakov, ki sprašujejo, kaj naj napravijo, da po tem zakonu ure- , dijo' razmerje do Jugoslavije“. Dovoljujemo sl le povedati paše gledanje na tkzv. anmestijo, kar je tudi gledanje svobodoljubnih iri demokratičnih izseljencev.
Ko je bila Slovenija v drugi svetovni vojni okupirana, je večina Slovencev ostala zvesta narodnemu cilju: ohranitev in zopetna pridobitev svobode, v kateri naj narod po demokratični poti in ob spoštovanju osnovnih človečanskih pravic razvija naprej svoje sile, s katerim': se je uvrstil med najbolj kulturne narode v svetu. Komunistična stranka pa si je postavila za cilj, da izrabi nesrečo okupacije in namesto nacistične in fašistične diktature vzpostavi diktaturo kom. stranke. Ta cilj je hotela doseči z vsemi sredstvi, tudi za ceno uničenja narodnih dobrin in naroda saro.ega. Za zločin je progla- t sila vsako delovanje v smeri narodne ohranitve in zasledovanja cilja svobodoljubnih Slovencev. Za zločin je progla-
sila tudi borbo Slovencev proti okupatorju, ker niso priznali komunističnega vodstva in cilja.
Komunist' čnj stranki v času okupacije, kar izhaja iz dejstev in izjav njenih vodilnih članov, ni bil glavni sovražnik okupator, ampak tisti demokratični in svobodoljubni Slovenci, ki so se uprli uvedbi komunistične diktature. Po navodilih komunističnega katekizma, je komunistična stranka fizično uničevala take Slovence kot zločince in je pri tem šla tako daleč, d‘a je pobijala. tudi take, ki so preživeli vse muke fašističnih in nacističnih, ječ in taborišč.
Komunistična stranka je proglasila za zločince tudi tiste, ki so se uprli njenemu nasilju ter so segli po samoobrambi, da rešijo svoje življenje in imetje. Komunistične napadalce in pobijalce teh Slovencev pa je označevala •kot. borce za svobodo.
Tako je bilo v času okupacije in revolucije, ki jo je začela komunistična stranka.
Danes je v Sloveniji totalitarna diktatura komunistične stranke. Ne prizna nasprotnikom komunističnega režima, ■ t. j. večini naroda v domovini, najosnovnejših človečanskih ; pravic, ne svebc-de govora, ne (svobode vere, ne svobode vesti, ne svobode zborovanja, ne svobode t:ska. S silo zatre vsako težnjo po svobodi.
Slovenci pa, ki smo zapustili domovino, ne zato, ker smo zakrivili zločine, ampak zate, da nadaljujemo delo za .osvoboditev- slovenskega naroda, smo vedno trdnejši v spoznanju, da je le v svobodi ob priznavanju osnovnih človečanskih pravic in.. svoboščin možna srečnejša bodočnost naše domovine.
Skratka, še vedno gre za dvoje: Ali materialistično pojmovanje življenja, ki naj se razvija pod nasiljem komunistične manjšine, kakor je to danes v domovini, ali v krščanstvu temelječe .vrednotenje življenja, ki naj se razvija v veličini duha svobodne skupnosti, kar je naš ideal.
Svobodni Slovenci v izseljenstvu se j dobro zavedamo, da ne potrebujemo .nobene amnestije; vemo pa, da jo potrebujejo tisti komunistični voditelji' in njihovi pomočniki, ki so odgovorni za grozodejstva in ■ umore m.ed okupacijo 'in revolucijo ter za; strahoten in sramoten pokolj desetih tisočev.
Ob takem stanju ne moremo nobenemu demokratičnemu izseljencu priporočati, da se p-osluži te takozvane amnestije; ne moremo priporočati nikomur, d'a bi tako vsaj posredno priznal, da je kriv zločinov, katere nikdar storil ni. Pa tudi ni potrebno, da bi komu odsvetovali, da ®e posluži takozvane amnestije; dovolj je namreč jasno, da je 'ta le eno izmed propagandnih .^sredstev, s katerimi se hoče jugoslovanski komunizem v svetu prikazat; drugačnega kot v resnici je.
Zagotavljamo Vas pa, da bomo takoj brez oklevanja pozvali vse izseljence, da „uredijo odnose do domovine“, ko se »bo- v našo domovino vrnila
GORIŠKA IN PRIMORSKA
PREB USTANOVITVIJO DEŽELE
Po določilih italijanske ustave bi se morale ustanoviti posamezne samoupravne dežele, toda dejansko obstojata le dve: Sicilija in Aosta. Dalj časa se že govori o ustanovitvi avtonomne d'et žele Furlani ja-Julijska krajina in italijanske politične stranke često obravnavajo problem ustanovitve te dežele. Slovence pod Italijo seveda zelo zanima ustanovitev te dežele, ker bodo pač živeli v tej avtonomni edinici, vendar pa Italijani o tem ne dajo v svojih razglabljanjih nikdar nikake jasnosti. Najraje se omeje na »Izjave, da Slovenci ne bodo 'predstavljali nobene nevarnosti, ker ne bodo tvorili niti 3% -prebivalstva. In vendar je splošno znano, da ustava predvideva poseben statut za-deželo Furlanijo-Julijsko krajino.
Sedanja Fanfanijeva vlada je izjavila, da se bo- dežela Furlanija-Julijska krdjina uzakonila^-še pred. novimi državnozborskimi valitvami,, torej najkasneje ■4 prvi polovici leta 1933. Italijanska krščanska demokracija je tud: predložila dva zakonska osnutka o statutu te dežele, a je v .obeh manjšinsko vprašanje kratkomalo prezrla. Vendar je na enem zadnjih sestankov tajnik tržaških demokristjanov izjavil, da bodo Slovenci v okviru dežele „demokratično zaščiteni“. To je tudj s:oer prva izjava, vendar se Slovenci ne morejo zadovoljiti s takinr.i in podobnimi načelnimi izjavami, ampak je seveda nujno potrebno, da se natančno določbo vsa pravna sredstva, kj morejo „demokratično zaščititi“ slovensko manjšino. -
Slovenska demokratska zveza v Gorici je v zvezi s Fanfanijevo izjavo o skorajšnji ustanovitvi; samoupravne de žeile Furlanija-Julijska krajina, obja-
FURLANIJ A-JULIJSKA KRAJINA
vila posebno izjavo. V njej vodstvo SDZ v Gorici pozdravlja nastanek samoupravne dežele, za katero se bori že cd leta 1947, ter pripominja, da je ustavodajna skupščina priznala tej deželi posebno avtonomijo tudi zaradi Slovencev na tem področju. Vlada in ustavodajna skupščma sta tedaj ugotovili, da je fašizem Slovencem naredil veliko krivico in sta obljubili vrniti jezikovne in droge narodne pravice. V izjavi zahteva SDZ, naj se v okviru statuta za deželo Furlanijb-Julijsko krajino izpolnijo te obljube. To je povsem upravičena zahteva, kajti Slovenci so prepričani, da brez zakonitih dolcčil y statutu ne bodo mogli uveljaviti svoj'h pravic, katfcre jim bodo nasprotne sile v bodočem deželnem zboru vedno odrekale. Prav tako tud: zahtevajo .zastopstvo v deželnem zboru.
O
V Trštu je umri urednik tam.ošnjega lista „Demokracija“, -glasila Slovenske . demokratske zveze dr. Ivan Rudolf. Počakal je starost '64 lot» Po rodu je iz Vrabč v -Vipavski' dolini. Ko je kcn-Čal' študij'' gospodarskih ved, je vstopil v službo v Slovensko kmečko banko v Dorici. V čacn fašizma je živel v Ljubljani ten je poučeval na Trgovski akademiji. Med' II. svet. vojno je deloval y inozemstvu, po vojni .se je pa naselil v Trstu, kjer se je začel aktivno udeleževati tam-ešnjega političnega življenje» in dela v vrstah svobodoljubnih in demokratskih Slovencev, zlasti s svo-jhn ' delovanjem pri Demokraciji.
Pogrebne obrede je opravi g. Zorko, cib c-dprtem grobu so mu pa govorili v slovo. dr. Branko Agneletto, jng. Sosič in dr. S. Bratina. N. p. v m.
IZ TEDNA
V	VenezniEili je prišlo do razkola v Revolucionarnem levičarskem, gibanju, kateremu j-e z zadnjim dekretom predsednika dr. Betanccurta poleg komunistične stranke tudi prepovedano delovanje. Nekaj vidnejših funkcionarjev tega gibanja je izjavilo, da nameravajo ustanoviti narodno stranko. Nekatere politične osebnosti menijo, da je ustanovitev nic-ve politične -stranke samo pretveza, da b: omenjeno levičarsko gibanje' moglo še naprej nastopati' pod narodno masko. 1
V	Mehiki so prejšnjo soboto imeli znova vrsto p-ctresnih sunkov, ki so prizadeli kraje v središču in na jugu države.
V	ZDA so za prejšnji teden napovedani polet drugega severnoameriškega astronavta v vesolje Scott Car.pen-terja odložili zaradi 'tehničnih ovir vsaj
-svoboda, ki si jo tam. želijo prav tako tisti, ki se je še spominjajo, kakor novi rod, ki jo samo sluti in je nad komunizmom razočaran.
Sprejmite naše pozdrave.
Buenos Aires, 16. maja 1962.
Za Svobodno Slovenijo Miloš Stare, 1. r.
V TEDEN
do 24. t. m.	,
V francoski vladi je prišlo prejšnji .teden do resne .politične krize. Izzvali so jo člani francoske krščanske demokracije Ljudskega republikanskega g -banjo, ki so odstopili kot protest- proti izjavi predsednika republike generala De Gaulla, s -katero je odklonil evropsko politično integracijo. Narr.eisto nje je De Gaulle predložil tesno sodelovanje neodvisnih evropskih držav na političnem, gospodarskem, obrambnem in kulturnem področju. Ker is takim načrtom za ustvarjanje Združene Evrope člani Ljudskega rep. gibanja ne soglašajo — saj so bili poleg nemškega kanclerja dr. Adenauerja in belgijskega Spaaka glavni zagovorniki in pcispe-ševatelji vseh akcij, da bi čimprej prišlo do združitve evropskih držav —, so takoj po gornji izjavi De Gaulla odstopili. Med drugimi sta to storila tudi najvidnejša funkcionarja Ljudskega:republikanskega gibanja Maur.ice Schumann in Pflimlin.
Proti najnovejšemu De Gaulloverru načrtu za ustvaritev Združene Evrope je že javno nastopil tudi belgijski zunanji minister Spaak ter predstavnik Danske Per Federspiel.
'DR. FILIP ŽAKELJ
fíridha pomlad pred dvajsetimi leti
17. marca 1942 je zločinska roka na šmartinski cesti podrla na tla mladega in postavnega fanta akademika Župca, ki je pripadal akademskemu ¡klubu Straža. Profesor dr. Lambert Ehrlich ni taikoj zvedel za smrt. Ko pa je zvedel, ga je močno potrlo. Pogreba se je udeležil tudi škof dr. Gregorij Rožman.
19. marca 1942, na praznik sv. Jožefa, je v Streliški ulici obležal v mlaki krvi Jaroslav Kikelj, visok akademik, lepega obraza, črnih las in tako čistih oči, da mi je škof dr. Gregorij Rožman na d'an njegovega pogreba dejal: „Kikljeve oči so bde tako čiste, kot bi gledal 'kristal.“ Še kako uro pred smrtjo je profesorju Ernestu Tomcu trdil, da se smrti nič ne boji, ker upa, da bo šel v nebesa. Bil je medicinec in izvrsten mladec. Škof dr. Gregorij Rožman je čudovito lepo govori na njegovem pogrebu in kljub tolikim bridkostim bil tiste dni ves srečen, da je slovenska dijaška KA dobila prvega m.učenca. Pri pogrebu niso peli žalc-stink, ampak zahvalno pesem. Navdušeni Lojze Grozde, kasneje tudi sam mučeniška žrtev, je kmalu potem zapisal v dnevnik: „Kikljeva smrt nas navdušuje. Mi grem.o naprej, mi -strelci 1 Naša volja mera biti stalno usmerjena k Bogu in zadeti moramo- vsak dan svoj križ in iti za Kristusom. Moramo resnično sodelovati pri ustvarjanju lepše bodočnosti slovenskemu ljudstvu b vse-•m.u svetu. Mi gremo naprej! Priprav-
ljam-o se na katakombe, toda z nami je Bog!“ (Dr. Anton Strle, Lojze Grozde, 2. izdaja, Buenos Aires 1955, str. 78).
17. maja 1942, na nedeljo po Gospodovem vnebohodu, pa so komunisti dobili v roke tam okolj Sv. Urha v Do--brunjah učiteljiščnika Ivana Pavčiča. Bil je mežnarjev ¡iz Bizovika in v mladčevski organizaciji. Osebno ga nisem poznal, pač pa slišal o njem mnogo izredno lepega. Rajni župnik Janez čmilec mi je dejal: „Veliko- vzornih fantov sem srečal v življenju, tako idealnega pa še nobenega-“ Njegova najbDžja sorodnica mi je pripovedovala km,.alu po Ivanovi smrti: „Na dan, ko so ga komunisti odvedli, je imel odprt evangelij, kjer Jezus pravi: Nihče, kdor roko položi na plug in se nazaj ozira, ni pripraven za bc-žje kraljestvo (Lk 9, 62), to je: Pravi učenec gre za Kristusom z vsem -srcem in se odpove vsakemu polovičarstvu in vsaki neodločnosti. — Kadar je bila v Bizoviku sv. maša, je šel prav gotovo tudi k sv. obhajilu. Prav gotovo pa je šel vsak petek zgodaj zjutraj v Ljubljano k sv. maši in sv. obhajilu, čeprav bi prekle letele Izpod neba, ga ne bi zadržalo-Kadar pa ni mogel k obhajilu, ker v Bizoviku ni bilo duhovnika, je pa redno pred odhodom v šolo stopil v cerkev, da je molil pred Jezusom v presv. Rešnjem telesu. Preden je odšel na učitlejišče v šolo, je vedno prosil mamo, r.aj nr.-u naredi križ.“
Prav tam so istega dne komunisti prijeli tudi Franceta Jakoša iz Bizovika, mladega delavskega fanta iz organizacije mladih katoliških delavcev. Na tega fanta m,e vežejo prelepi duhovniški spomini. Ko sem bil kaplan v Sostrem pri Ljubljani, sta me on in Tone Grum, drug velik idealist v organizaciji mladih katoliških -delavcev, kjer jih je vzgajal dr. Franc Mihelčič, prosila, naj bi se pri meni vršil' sestanki mladih katoliških delavcev iz okoliša. Po več kot 25 letih duhovništva moram odkrito priznati, da sem v življenju našel majhno številce - tako nepokvarjenih fantov, kot je bil mladi delavec France Jako-š iz Bizovika. Neki večer je jokal pred menoj, ker je, m,oral med -delom ves- čas poslušati umazane kvante.
Isti dan so komunisti odgnali proti Polici tud' Cankarja Milkota ter dva Franceta Jakoša, očeta in sina, po domače Trnavčeva pod Sv. Urhom- v Do-¡brunjah. Iz kaplanskih let v Sostrem pri Ljubljani -sem. vse tri dobro poznal. Cankar Milko je bil najprej študent, potem pa telovadni učitelj pri fantovskih odsekih, v Sostrem je b:l član fantovskega odseka in Marijine kongregacije. Ker je bil mlad', mi j-e včasih kot dušnemu pastirju malo ponagajal, veren je pa ostal. Tmavčeve otroke sem. skoraj vse učil v šoli; za Franceta so rekli, da je malo pokvarjen, oče pa je bil poštenjak. Večkrat sem se oglašal v njihovi družini. Francetov brat Ježe je b:l tudi pri fantovskem odseku in v Marijini kongregaciji v Sostrem. Kasneje eo ga komunisti -strašno mučili, a 17. maja 1942 ga niso še zgrabili. V
veliko tolažbo- mi je bilo, ko sem zvedel, da so bili 17. maja 1942 vsi trije: Cankar Milko in ob.a Jakoša Franceta: oče- in sin, zjutraj v ¡Sostrem pri sv. obhajilu. , ■
26. aprila 1942 v zgodnjih jutranjih urah je odšel v večnost profesor Ernest Tomec, mladčevski ideolog, načelno izredno jasen in izrazit nasprotnik brezbožnega kom.unizma. Pokopali smo ga
28.	aprila 1942, prav na obletnico, odkar nas je nemški Gestapo pognal iz škofovih zavodov, ki so jih najprej Nemci, ob koncu vojske pa komunisti spremenili v pravo mučilnico.
26. maja 1942, na bimkoštni torek, pa je več komunističnih krogel ubilo duhovnika dr. Lamberta Ehrlicha in njegovega spremljevalca - akademika Viktorja Rojica. S profesorjem Ehrlichom sem od srede julija 1941 stanoval pod isto streho.
France Krištof je pred kratkim zapisal: „Mi -smo se postavili na stališče, da bo vojna dolga, da se bo »zvojevala, predvsem, med' velesilami in da moramo v tej dolgi vojni predvsem -gledati na slovenske koristi, to je, da do konca “-vojne ohranimo čimveč slovenskih življenj in imetja, da si bo cb koncu vojne lahko ž:v in močan slovenski narod krojih svojo u-sodo“ (Vestnik, 1. 13, štev. 5-6, 1962, str. 107-8). Kakor b; profesorju Lsmi-bertu Ehrlichu vzel besedo z jezika! Tako jc Lamibert mislil, govoril in delal, ker je svoj tako mali narod res v Bogu ljubil. Kdor je Lamberta vsaj malo poznal, s-e je kmalu lahko prepričal, da ljubezen do naroda ■pri njem ni bila prazna stvar. Neprestano je ponavljal, da je treba rešiti,
ARGENTINA
strank in polit, gibanj, ki skušajo vzpostaviti totalitaristične vlade ali na kakršen koli način poveličujejo prejšnje in sedanje diktature; d) preprečiti, da bi se skladi in dohodki sindikatov in gremijev ter položaji njihovih funkcionarjev izrabljali kot sredstva za boj v političnem delovanju; 9. splošne volitve za sjK-polnitev poslanske zbornice bodo 31. maja 1963; 10. Dne 27. oktobra 1963 bedo volitve v-o-lilcev predstavnika in podpredsednika republike ter provincijskih in občinskih organov. Te volitve so pa lahko tudi prej, toda v nobenem primeru ne pred 31. majem
1963.
Utemeljitev
Izdanje gornjega polit, programa
vlada podrobno utemeljuje z opisom dogodkov v državi od Peronovega nastopa leta 1943 naprej. Med drugim navaja, da je bilo n. pr. v Italiji in Nemčiji po zrušenju diktatur prepovedano nastopanje fašistom "n nacistom- V Argentini se to ni zgodilo in zato je stanje danes tako, kakršne je, ker se nerealistične m,nežice niso vključile v demokratsko polit, stranke, aitrpak so ostale kompaktne in delajo na obnovitvi svojega režima na,prej.
Izdanje' dekreta o odložitvi zasedanja drž. kc-ngresa do spopolnitve poslanske zbornice, da narekuje dejstvo, ker da se zbornica ne more konstituirati,-ker 'ima samo 96 poslancev, za kvorum jih je pa treba 97. Vlada tudi pravi, da je „vzela na znanje odločitev ene stranke (cpozic. ljudske radikalne stranke dr. Balfcina, op. ur.), ki jc pojsvala svoje poslance, da morajo položiti mandate v primeru, če ne bi bili verificirani mandati dne 17. dec. 1961 in 18. marca 1962 izvoljenih poslancev“. Vlada da mora, držeč se- osnovnega zakona ohranitve države, stvari voditi tako, da bo . pr šlo do končne normalizacije v državi.
D ekret o razpustu vodstev in odborov političnih strank pa določa, da .se bodo morale polit, stranke na novo organizirati v času 120 dni od dneva, ko bo stopil v veljavo statut o polit, strankah. V vsaki stranki bo postavljen komisar iz pristašev te stranke, M' bo pazil na strankino premoženje in ga upavljal. Ti 'bodo pod nadzorstvom, generalne inšpekcije za pravosodje.
Politični načrt vlade so odklonile vse politične stranke. Prav 'tako ga ne odobrava večina poslancev in senatorjev.
Pred kongresno palačo so bili v torek, ko bi se morala vršiti napovedana pripravljalna seja, veliki izgredi. Policija je namreč kongresno palačo močno zastr,azila in vanjo spuščala samo poslance, katerih ni.andati so še v veljavi, ne ,pa peronističnih poslancev, ki so bili izvoljeni 18. marca. Ti so hoteli s podporo svojih pristašev s silo vdreti v kongresno palačo. Pri takem stanju je policija nastopila z vso odločnostjo: pokale so granate s solzivcem, pendreki so padali po hrbtih demonstrantov in v polni akciji je bil velikanski policijski avtomobilski tank, ki je na demonstrante sipal silne curke .pobarvane vode.
kar se da rešiti; da je treba n. pr. obraniti slovensko vseučilišče, ker bo slovenski narod po kc-nčani vojski silno - potrebovali mlladib izobražencev. Akademikom je nekoč govoril, naj njegova kuharica Urša Gabruč moli, da bo dobila zadosti „Špeha“ za zabelo, oni pa naj Boga prosijo za slovensko univerzo. Toliko vem iz njegovih ponovnih izjav, da se je pri Italijanih ponovno pritoževal nad krivicami, ki so jih počenjali; ne vem pa, po kateri poti je skušal priti do njih. Zdelo pa se mi je čudno,, da si je to sploh upal.
Strašno so se ura smilili nedolžni ljudje po kmetih, ki jim okupator mi zavaroval življenja ¡'m so jih komunisti kar nemoteno morili. Ob neki priložnosti mi je dejal, da so Italijani rekli, naj si kmetje kar sami pomagajo s cepci, vilam.i :n sekiro. Lamlbertu je bilo grozno hudo. Mnogo je molil tisti čas za svoj narod in ponovno opravljal sv. mašo za slovenski narod in obstoj slovenskega vseučilišča.
Ko so začele padati nedolžne žrtve tudi na ljubljanskih ulicah, se je najbrž tudi za svoje življenje začel bati. Ko ■sem se neko nedeljo proti večeru vračal z Viča, kjer sem neko novo ustanovljeno družino posvetil presv. Srcu Jezusovemu, se mi je na Kongresnem trgu kar nekako preplašen pridružil.
25. m.aja 1942, na binkoštni ponedeljek, sem imel ob pol št:rih kakor po navadi krščanski nauk v stolnici. Po prihodu iz stolnice sem videl Lamberta, da se je dolgo, dolgo pred stolnim župniščem pogovarjal s kanonikom dr. Janezom- Kraljičem. Precej pozno zvečer mo je klical, da sem z njim skupaj
Qlmwß
Slovenska filharmonija iz Ljubljane je v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo 4. maja gostovala v Celovcu s programom skladb slovanskih skladateljev Tajčeviča, Prokofjeva in Dvoraka. Od Tajčeviča je izvajala Balkanske plese v priredbi Boga Leskovica. Od Prokofjeva je bil na sporedu Koncert za violino, s kafer m je {slovenski violinist Bravničar dosegel prodoren uspeh, prav tako' pa dirigent Bogo Leskovic, ki je 80 članski orkester vodil take spretno, da so vse finese te skladbe prihajale v polni meri do veljave.-Od Dvoraka so pa na koncertu izvajali njegovo 5. ginfonijo „Iz novega sveta“. Ta Dvorakova umetnina je med poslušalci vzbudila vihar odobravanja. Glasbeni poročevalec v „Koroški Kroniki“ je o koncertu, zapisal, da je bil '„to lep večer :’:n novo potrdilo veljavnosti kulturne izmenjave, ki nas more brez ozira na jezik in drugo razlike povezovati v veliko družino v duhu evropskih kulturnih vrednot“.
Na koncertu so bile navzoče sedanje vodilne ljubljanske in celovške vladne osebnosti.
Letošnji mednarodni sejm, gostinske opreme in revije kuharske spretnosti v Mariboru je obiskalo 42.000 ljudi. Raz-stzvljalci -so na njem sklenili pogodb za prodajo gostinske opreme domače in tuje proizvodnje v vrednosti ene milijarde 40u milijonov dinarjev, naročil .pa je bilo v vrednosti ene milijarde in S00 milijonov dinarjev.
V	Ljubljani .je začel izhajati štirinajstdnevnik „Občan“. Je priročnik za tiste, ki delajo v krajevni samoupravi.
V	Vidmu-Krškem bodo v kratkem začeli! graditi tovarno krmilnega kvasa, ki bo prVa te vrste v Jugoslaviji. Krmilni kvas bodo izdelovali iz sulfidne lužine, ki ostaja od proizvodnje papirja in je doslej odtekala v Savo.
V	Novi Gorici ¡se je lani zastrupilo a pokvarjeno hrano nad 100 ljudi.
Proizvodnja cementa v Jugoslaviji je lani znašala 2,371.000 ten ter je bila lani manjša kakor v letu 1960. Ker so 6e sed. rdeči oblastniki doma. predlani ■bali, da jim bo zmanjkalo cementa, so ga hitro naročili 150.000 ton v državah komunističnega bloka- So se pa tudi to pot vračunali ter jim je ves 'ta cement ostal neprodan in ga imajo še danes po skladiščih v Srbiji in Makedoniji. Letos sedijo, da se bo proizvodnja cementa dvignila na 2,700.000 ton. K povečanju proizvodnje cementa bosta prispevali znaten delež tudi tovarni za izdelovanje cementa v Sloveniji, t. j. tovarni v Trbovljah in Anhovem, ki bosta dvignili proizvodnjo cementa v tem letu od lanskih 210.000 ton na 300.000.
Na devetem festivalu jugoslovanskega. dokumentarnega in kratkometraž-nega filma v Beogradu so - dobili nagrade naslednji Slovenci: France Kosmač 100.000 din za „kreativen odnos do aktualne teme v filmu ‘Deset minut pred dvanajsto’, Aleš Kunaver diplomo za „nenavadne snemalne napore in za-
beleženi dokument o planinskem podvj-g-a, prikazanem v filmu ‘Vzpon na Tri-suT,“ Ježa Pogačnik pa javno pohvalo za „impresivno ustvarjeno atmosfero v filmu ‘Kako to boli’-“
V Ljubljani jc umrl Joso Goreč. V Ljubljani je imel trgovino s kolesi in motorji ter drugimi športnimi potreb, ščinami. P& ni bil znan samo po tej svoj' trgovini, ampak zlasti kot zimski športnik, ki ima velike zasluge za razvoj zimskega športa pri .Slovencih. Krona vseh njegovih uspehov je bila planiška skakalnica in nova smučarska .panoga: Smuški poleti. Poleg že pok. ing. Bloudeka je bil namreč glavni borec za priznanje 'in uvedbo smuških poletov.
Umrli co. V Ljubljani: Marija Oz-vaid, Ema Gč.brenja, roj. Stare, Anton Hac-Ier, urok., Alojz -Sporne, Antonija Omota, roj. Debeljak, Lc-jzka Lisec, roj. Nemec, Marija Janežič,' upok., Vladi-
SLOVENCI V
Kitoma večera Slovenske kult. akcije
Prvi kultnini večer Slov. kult. ak--: eije v leti letu je bil 5. maja zvečer; v, dvorani pri Bullrichu.' Na s Voredu je b'!o predavabje dr. Vinka Brumna o. „važnih novostih v sodobni pedagogiki“.!
Predavatelj je naštel nekatere važ-} nejše pedagoško težnje našega časa, med { njimi zlasti težnjo po podaljšanju šolsko dbvcsr.ogti in težnj.o po vedno močnejšem iskanju- tehnične izobrazbe.. Nar to- le .¡pokazal novejši poskus preosnove srednje šole, ki naj bi bila „šola za J vse!1 in zato ne more biti enaka za j ¡vsfi; danes se zlasti v Nemčiji poleg | srednje šole občeizebražen-ega tipa \ (gimnazije)' govori ■ mnogo o tehničnih > siodnjih šolah in takoimenovani, „drugi j izobrazbeni potil“, ki stavijo sodobni j pedagog ki celo* vrsto novih problemov, j Nikakor ni najmanjša med' njimi pri-1 prava učiteljev in profesorjev za vse j te šele in tudi tej zadevi je predava-'! telj 'poskrbel podrobno analizo, ki -.se je dotekala celo vprašanja univerzitetne reforme.
Predavatelj je žel za svoja tehtna izvajanja zasluženo priznanje in odobravanje.
Drugi kulturni večer Slov. kult. akcije je 'bil v soboto, 19. t. m. .pri Bullrichu. Predaval je akademik dr. Tine, Debeljak o Puškinu — folkloristu.' Znanstveni elaborat je kazal, kako je, velik' ruski rtmantik prišel iz- klasiei- ; stičnih osnov do ljudske folklore, naj-1 prej z občevanjem s svojo bivšo pestunjo, potom pa ob življenju na . kmetih z druženjem z le-temi. Spoznavanje domače folklore je pa pesnika napotilo, da se je začel zanimati tudi za tuje podobne izsledke in plod teh štud j so tudi njegove pravljice, ¡katerih dvoje je pred kratkim v knjižnih izdajah objavil predavatelj. H koncu je ¡predavatelj načel vprašanje Puškinovih odnosov do
mol'l jutranjice in hvalnice za binkošt-ni torek. Bil je zelo utrujen in zaspan. Zdelo se mi je, da težko misli. Vprašal me je, ali se smejo na binkoštni ponedeljek opravljati hlapčevska dela, kar bi mu moralo biti jasno, saj vendar ni bil zapovedan prazn k. Pozno v noč je potem z dr. Cirilom Žebo-tom spravljal nekatere stvari iz delovne sobe v olbed-nico, ker je drugi dan pričakoval pleskarja. Zgodaj zjutraj sem ga cul, da je bil že pokonci. Vstajal je navadno že ob tričetrt na pet, da je m.o-lil in premišljeval ter se pripravil na sv. mašo v Cirilovem domu. Tako je bilo tudi tisto jutro.
Sam'sem bil na binkoštni torek od šeste do pol devete ure v stolnici, največ v spovednici. Ko sem se vrnil v zakristijo, so mi povedali, da so komunisti okoli osmih zjutraj umorili profesorja Lamberta Ehrlicha in akademika Viktorja Rojica, ki ga je spremljal iz Cirilovega doma na pet proti stolnemu župnišču. Brž sem. cdšel čez Krekov trg v Streliško ulico proti Ljudskemu domu. Tam, kjer pred Ljudskim domom zavije rc.ala pot na Ljubljanski grad, sem našel malo gručo ljudi okoli dveh mrtvih nedolžnih žrtev. Profesor Lambert je ležal na tleh malo obrnjen, eno nogo je im.el nekoklto skrivljeno, zavit je bil v svojo skromno pelerino; videl sem, d'a je ena krogla šla v glavo blizu oči; morda je ista krogla prišla ven na sencih, ker so od tam polzeli možgani. Akademik Rojic pa je ležal vznak, pod njim pa je b:la mlaka krvi, da -sem- se kar čudil. Obe žrtvi sta padli tamo nekaj korakov od kraja, kjer je 19. marca 1942 obležal akademik Jaro-
slav Kikelj. Treba je bilo stopiti samo na drugo stran Streliške ulice.
Vrnil -sem se v stolnico. Ob četrt na deset sem. moral opraviti tako imenovano korarsko sv. mašo. Smrt profesorja Lamberta me je silno pretresla, zato sem takoj sv. mašo daroval za pokoj njegove, zgledne duhovniške duše. Mislim, da je bila to prva sv. maša za. pokojnim Lambertom. V ljubljanski stolnici smo tist' čas — hvala Bogu — že začeli odločno pridigati proti brezbožnemu komunističnemu nasilju. Zato mi je menda še tisto dopoldne prošt in general n i vikar Igna-c:j Nadrah, eden od' najbolj značajnih duhovniških osebnosti, ki sem. jih srečal v življenju, dejal-> Zdaj bodo pa še Vas! Pa je smrt toliko nedolžnih žrtev, zlasti neustrašenega Lamberta Ehrlicha vzbudila v nas tol1?k pogum, da bi si šteli v čast, če bi smeli žrtvovati življenje za slovenstvo in katolištvo.
Škof dr. Gregorij Rožman je tiste dni šel v spremstvu dr Janeza Araej-ca v Rim k sv. ,očetu. Ob škofov' šestdesetletnici je dr. Arnejc v stolnici med slovesno pridigo povedal, da mu je škof na itej poti dejal: „Rad gram vselej domov, še rajši pa grem v Rim.“ Prav iz te zvestobe 'Rimu je padlo največ slovenskih žrtev. Nismo dokazovali svoje zvestobe ‘n ljubezni do Kristusovega namestnika na zemlji s ču-tve-nimi izrazi, marveč,'v dejanju izpričali s krvjo tolikih nedolžnih žrtev, med katerimi je bil tudi Lambert Ehrlich.
(Konec v prihodnji številki.)
mira Cevc, roj. Južina, fizioterapevtka na infekcijski kliniki, Metod' Tomc, pomorski strojni častnik, Luče Karitzky, ravn. Narodne banke v p., Marija Oman» roj.* 1 Drobnič, Amalija Dekval, roj. Klinci Ivan Ozebek, žel. v. p„ Franc Huir..ar, upok., Vladimir Grosar, ravnatelj, Franc Kahne uslužbenec podjetja Slovenijales, Marija Kogoj, Marija Ravnikar, Marija Levstik, učit. v p., Karolina Žerovnik, roj. Koren, Jože Kumar in Vera Lestan, roj. Marmol v Mirnu, Ana Novak, poštna upok. v Kamniku, Emil Skok, računovodja podjetja OPLI v Čepovanu, Ivan Panter, brivski mojster v Št Vidu, Karolina Birt'č, roj. Podm.enik v Hrastniku, Ivan Frece, biv. trgovec na Bizeljskem, Ivan Grčman, upok. v Kranju, Francka Marolt v Dobrepolju, Avgust Čuk, prof. na gimnaziji v Brežicah, An- • toni ja Poček, roj. Grailan.d v Novem mestu, Margherita Gerden, roj., Marušič v "Novem mestu,, Ivan Zobavnik, gozdni delavec v Županjih njivah, Kristina Satler, učit. v p., v Št. Vidu, Jože .Marolt, gest. v Dvorski vabi, Ignacij Dolenc v šmarei in Amalija Čuki ati v št. Gotardu.
ARGENTINI
Slovencev. Dcčim Prešeren ruskega sodobnika nikjer rte omenja, kar bi kazalo; da ga ni vsaj podrobneje poznal, je pa Puškin imel v svoji knjižnici vsaj dve slovenski knjigi. Tesnejši so bili njegovi stiki s Srbi. Poslušalci, ki jih ie bilo precej, so predavatelja nagta-dili z odkritosrčnim aplavzbm.'
Proslava 25-letnice prihoda slovenskih 1 šolskih sester na Patemal v Bs. Airesu in ustanovitve prve slovenske ,
Paternalu v Bs. Airesu ob lepi udeležbi starih slovenskih naseljencev. O prireditvi, ki je lepo uspela, bomo' objavili poročilo v prihodnji številki
Osebne novicia
Poroka.-V soboto, 19. maja, sta se poročila v San Jus tu Ivan Zupanc in gdč. Ivanka Modic. Mladi par je poročil s poročno mašo g. Janko Mern'k, za priči sta pa bila: ženinu njegova sestra Anica Zupanc, nevesti ¡pa njen 'brat Lojze Modic. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo- in obilo božjega blagoslova.
Družinska sreča. V družini Albina Kočarja in ge. Francke roj. Kopač šo v nedeljo-,: 20. t. m„ dobili sina; v družini Staneta Jemca in ge. Rezi, roj. Zajc ¡v Slovenski vasi .se je pa prav tako rodil sin. Srečnima družinama naše čestitke.
t J°že Drenšek. Dne 16. maja t. 1. je umrl na posledicah težke operacije v bolnišnici" Argerich v Bs. Airesu Jože Drenšek, doma iz Mačkovca pri Žužemberku. K zadnjemu počitku sta ga spre. mila gg< njegov faran Stanko Škrbe in Janko Mernik -ob lepi udeležbi rojakov dne 17. ir,aja na novo pokopališče v San Justu Villegas."
Rajni Jože Drenšek je bil po ¡poklicu mizar. 0'b nastopu komunistov, v domovini se je proti njihovim zločinom, ki ¡so jih izvajali nad trpec'm neoboroženim, narodom boril v vrstah vaške straže ter je med' drugim branil Žužemberk pred komunističnimi napadi. Leta 1945 se je pred komunist' urrak-nil na Koroško, odkoder je leta 1949 prišel v Argentino- ter tu nadaljeval svoj mizarske-tesarski poklic. Pred petimi leti je zbolel, toda si zdravje zopet utrdil, pred poldrugim letom ga je pa bolezen znova napadla. Moral je na operacijo, ter je na njenih posledicah tudi umrl.
_ V Argentini zapušča ženo go-. Marijo, roj. Ilinčič, brata Štefana in bratranca Jožeta Zunanca, v domovini pa mater :n sestre. Vsem ob bridkem življenjskem udarcu izrekamo sožalje, rajn' pa naj v miru' počiva v argentinski zemlji.
MORON-CASTELAR
Blagoslovitev slovenske zastave slovenskega tečaja dr. France Prešeren v Moronu
V nedeljo, 20. t. m., je b'l na Pristavi v Mc-rcnu občni zbor šolskega odbora Slovenskega šolskega tečaja dr. France Prešeren. Istočasno je bil tam tudi roditeljski sestanek, nato pa blagoslovitev slovenske zastave.
Na roditeljskem sestanku je predsednik šolskega odbora Ježe Škulj izčrpno poročal o delovanju odbora šolskega ¡tečaja ,dr. France Prešeren v preteklem letu. Lansko leto je prihajalo ra.ta tečaj 86 otrok, 44 deklic in 42 dečkov, iz 42 slovenskih družin, ki žive v okolišu Morón-Castelar. Poučeval' so: g. župnik Lamovšek Matija verouk, gdč. -Mija Markeževa splošne .predmete, ga. Angela Škofičeva petje in Rant Pavle zgodovino in zemljepis c d maja 1961 dalje.
Šolski odbor je skozi vse leto podpiral delo naših vzgojiteljev. Cilj odboru je bil: sodelovanje med šc-Io in domom. Ker ss jfc štev lo otrok, zlasti v tem. letu precej dvignile, so poleg učnih nujnosti nastale za šolski odbor še druge potrebe materialnega značaja. Odbor je zato izvedel m.ad drugim tildi
srečelov, katerega uspeh je bil večji od predvidenega. Odbor je megel kriti stroške za vse nujno- potrebne zadeve, napravil je tlak pred šolskimi prostori1 in spravil v življenje predlog gdč. učiteljice Mije Markeževe za ustanovitev-mladinske knjižnice,, kjer bodo vsi otroci tečaja dobivali brezplačno- sebi primerno slovensko- čtivo. G. katehetu Lamovšku je šolski odbor oskrbel -svetopisemske slike za lažjo predočtev svetopisemskih zgcdib, za večji uspeh učenja zemljepisa in zgodovine pa je c-dbor nabavil nov velik globus, dcčim je stenski zemljevid Slovenije daroval g. Ivan Brecelj.
Na občnem zboru je bil izvoljen nov .šolski odbor, -sestavljen takole: predsednik Ježe Škulj, ¡podpredsednik in tajnik Mirko Kopač, blagajnik Albin. Kočar, gospodar Polde Golob in kulturni referent Pavle Rant.
Sledila je blagoslovitev slovenske zastave-prapora. Načrt zanj in za drog jo naprgv'1 Franc Pernišek ml. Grb na zastavi in drog pa izdelal Ježe Žerovnik' in ju podaril slovenskemu, tečaju. Botrovala sta ga. Marija Klemenčič in Mirko Kopač. Obred blagoslovitve je opravil g. župnik Matija Lamovšek.
Pred blagoslovitvijo je ¡pevski zbor tečaja pod vodstvom ge. Angelé Ško-| čeve zapel pesem Lipa, po blagoslovitvi pa pesem „Tam, kjer teče bistra Nila“ in za konec .prireditve- „Na,prej, zastava slave“.
Skupina dečkov in deklic v narodnih nošah je prinesla slovenski prapor na c/Ier, okrašen s Prešernovo sliko in slovenskimi zastavami!. G. župnik Matija Lamovšek je imel pomemben govor, v katerem je prikazal pomen treh barv slovenske zastave. Bela barva pomeni vse kreposti naroda, kateremu je zastava simbol- pred drugimi narodi: krepost čistosti, resnico, jasnost, odločnost, neomadeževanost, napredek, duhovni in materialni! sploh vse pozitivno in dobro. Nasproti beli barvi visi rdeča, ki predstavlja ljubezen, ljubezen do Boga in naroda, ljubezen do naših dedov in tradicij, ljubezen do trpečih bratov, v domovini. Pomeni pa tudi borbenost in odločnost za zmago pravice. Sredi med njima se razpenja modra barva, barva neiba, kamer se ozira naše oko- po varstvo Očeta, ki je ustvaril vse narode in kj jim je vsem Oče. Ta belo-modro-rdeža zastava bo odslej -naprej visela na častnem mestu v šolskih prostorih tečaja dr. France Prešeren, da bo vedno pred očmi naših otrok, ki naj' j-o ohranijo kot svoj sirc„ bol, zase in za potomce.
Zatem je povzel besedo kulturni referent tečaja Pavle Rant ter je prikazal kratko zgodovino nastanka in doživetij slovenske zastave do današnjih dni. Kot nec-madeževana se je prebijala skozi zatirano zgodovino slovenskega naroda vsa desetletja. V stari Avstro-0'grski se je morala skrivati1, v predvojni Jugoslaviji nekaj let (-med diktaturo kralja Aleksandra, op. ur.) tudi ni mogla neovirano vihrati s pročelij slovenskih hiš. Brezbožni kom.unizem jo je omadeževal z rdečo zvezdo. Toda pc-d svojo zastavo se je slovenski narod preb'jal skozi -zatiranje, ponižanja, poraze, pa tudi dosegel zmage , pod njo. Zastava mu je kazala po-t v svobodo, pot, katere višek je dosege! pod njo, ko j-e skupina slovenskih fantov domobrancev na dravskem mostu pod njenimi neomadeževanimi barvami bila prvo bitko tretje svetovne vojne, proti komunizmu, in odprla pot v svobodo tisočem Slovencev. Ta zastava naj ne-omadeževana stoji na častnem mestu v prostorih ¡tečaja in naj bi se nikdar ne zgodilo, da bi jo kdaj nosil Slovenec praporščak, ki ne bi znal govoriti slovensko.
Po prireditvi, na kateri so društvo Zedinjena Slovenija zastopali predsednik prof. Lojze Horvat, podpredsednik Franc Pernišek in mladinski referent Aleksander Majhen, , slovensko dušno pastistvo pa g. Stanko škrbe, je bila pogostitev otrok, za vse o-stale pa prigrizek, ki ga je pripravil šolski odbor šolskega tečaja dr. France Prešeren.
RAMOS ME.TIA
V	Slomškovem domu je bil v soboto, 12. maja, prvi prosvetni večer v letošnji sezoni. Večer je vodil v imenu kulturnega odseka organizacijski referent Marijan Šušteršič. Prijetno razpoloženje je ustvarilo ubran,o petje raraoškega zbora, ki je za tri občuteno podane pesmi žel zasluženo priznanje lepega štev'la udeležencev, ki so napolnili dvoranico in sosednje prostore. Predavanje, ki g.a je imel sanmartinski dušni pastir g. Jože Jurak, je b'lo zanimivo. Na prije-ten način je poslušalce sezna-nil z vtisi svojega potova- 1 nj'a v Evropo.
V	nedeljo-, 20. maja, pa so fantje iz ■ Ram .os Mejfe. in okolice ustanovili svoj i,
Vsah teden ena
PRIDI, DEKICA...
France Balantič
Pridi, deklica,, to noč, pod cvetočo jablano tjakaj, veš, kjer sva nekoč pela pesem radostno.
Sonce je takrat ležalo na svetlo kipečih tleh, j sonce, sonce v meni rastlo je z omamo mladih let.
Pridi, in čeprav tema, • vse cvetove bo razvila, nama rosa žalostna ne bo ustnic omočila.
Ti svetilko, si srebrna, jaz sem plamen, ki medli, ko spomin bo spet zagorel, bova dom sred večnosti.
lasten odselč SFZ- Ustanovni obč. zbor, ki se je vršil v društveni sobi Slomškovega dorn.a, je vodil v imenu pripravljalnega odbora Franci Tomazin. Pozdravil je vse navzoče, ¿lasti zastopnike Slomškovega doma, Zveznega odbora ter odsekov iz San Justa in San Martina. Pri živahni debati je bil dopolnjen in sprejet osnutek odsek,ovnih pravil. Pri' volitvah je bil izvoljen prvi odsekovni odbor, ki ga sestavljajo: predsednik Javoršek Tone; podpredsednik Vester Franc; 'tajnik Čeč Janez; blagajni1^ Žakelj Janko; gospodar Maček Jože; športni referent Tomazin Franci. V nadzornem odboru sta Tine Javoršek in Košir Jakob. Novoizvoljeni predsednik, ki je prevzel vodstvo cbč. zbora, se je zahvalil za izkazano zaupanje in prosil za čim večje sodelovanje. Bodrilne besede so novem.u odseku izrekli ¡še predsednik Slomškovega doma BruLa Janez; predsednik SFZ Tomazin Jernej, zastopnik odseka SFZ ‘Našega doma v San Justo Indihar Marijan in Možina Jože v imenu sanmart-tinskega odseli^ SFZ. Fantje so se razšli v trdnem« prepričanju skupnega cilja: v organizaciji sta' moč ter možnost rasti in življenja za bodočnost.
SAN JUSTO
V Našem domu v San Justu je bila v nedeljo družabna prireditev: vinska trgatev. Kulturni referent Našega doma Ivan Ovpn je letos po opisu Rudija Mahniča v dramskem' nastopu fantov in d'eklet prikazal običaje, ki so ob vinski trgatvi v Brdih pri Gorici. Ob prikazu teh običajev nas je povedel v ta prelepi del slovenske domovine.
Prireditev je bila na ¡prostranem prostoru Našega doma in je po-tekala v veselem razpoloženju v večerne ure, k čemer je zlasti mnogo pripomogel po-jačani domači orkester Sanhuščanov “Donau Melody”, ki se je na prirditvi odlično uveljavil.
Obiskovalri nedeljske družabne prireditve v Našem domu so ob vstopu v ta skupni slovenski" dom presenečeni ugotovili velik napredek v graditvi novih prostorov Našega doma. Sedaj, ko je železobe-tonska konstrukcija že postavljena vse do uličnega pločnika v izmeri nad 700 m2, je že mogoče ugotoviti, da bo to resnično mogočem slovenski d'om, ko bo v celoti dograjen. Sedaj je v zadnjem delu železobetonske konstrukcije zgrajebo že tudi prvo nadstropje. V njem je dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami za hišnika in velika soba za šolski tečaj Franceta Balantiča. Odbor Našega d'oma bo sedaj najprej nadaljeval z dovrševanjeip. vseh spodnjih prostorov v vsej dolžini železobetonske konstrukcije, tako zlasti trgovskega lokala v sprednjem delu -poslopja, notranjega bara, čitalnice in ostalih prostorov, ki so potrebni za slovenske kulturne, družabne in športne nastope. Zgornje prostore bod-o- dovrše-vali pozneje. Načrt je ta, da naj bi spodnji dograjeni prostori postavili zgornje prostore. Dosedaj -so vsa dela pri razširitvi Našega d'oma stala nad
900.000	pesov. Pri tem znesku je dolga še ¡okoli 294.000 pesov. Prj ¡tem ,pa seveda ni računano delo, k! so ga člani Našega doma opravili brezplačno za ureditev skupnih slovenskih ¡prostorov v San Justu.
Delniška družba KORENINA S. A. T. Y F.
sporoča, da po sklepu uprave poteče z 31. majem 1962 rek za po-
1 polno vplačilo priviligiranih delnic. Interesenti naj se zato zglasijo v
pisarni družbe PROMET S.R.L., 25 de Mayo 533 — 3. p. vsak dan, razen sobote in nedelje od 11,30 do 13 in od 15,30 d’o 18,30.
SLOVENCI PO SVETU
BRASIL
Naslov župnika č. g. Alojzija Ilca v Brasilu je tale: Padre Luiz Ilc, Igreja Santa Filomena, Rua Tutoia 1125, Vi-1 la Marina, Sao Paulo, S. P., Brasil. KANADA
Člani Zveze slovenskih protikomunističnih borcev v Torontu so na zadnjem sestanku sklenili, da bo spominska proslava za vse žrtve komunističnega nasilja in okupatorjev v nedeljo, 3. junija, popoldne v cerkveni dvorani župnije Marije Pomagaj na avenidi Manninig.
Na zadnjem občnem zboru Društva najsvetejšega imena Jezusovega je bil izvoljen nov odbor s prejšnjim predsednikom Al. Ponikvarjem na čelu. Društvo skrbi za katoliško ideološko vzgojo slovenskih mož in fantov. Med drugim je društvo v pretekli poslovni dobi organiziralo duhovne vaje za može in fante ter oboje zbiralo tudi na rednih sestankih s predavanji.
PO ŠPORTNEM SVETU
V	prvi četrtfinalni tekmi za evropski košarkarski pokal je v Antwerpenu v Belgiji ljubljanska Olimpija podlegla belgijskemu prvaku Antwepse z majhno razliko 4 košev (83:87). Ljubljančani upajo, da bodo v Ljubljani premagali Belgijce z vsaj petimi koši in1 se 'tako uvrstili v finale. Tekma 'v Ant-werpnu je bila zelo razburljiva, na koncu so gledalci celo napadli oba sodnika in nekaj igralcev 1 Olimpije. Pri Olimpiji1 je bil najboljši Daneu, ki je sam dosegel 42 košev.
V	Švici je bilo mednarodno smučarsko prvenstvo novinarjev v alpski kombinaciji, ki so se ga udeležili novinarji Jugoslavije, Avstrije, Poljske, Zahodne Nemčije, Italije, Francije, ZDA, ZSSR, Nizozemske, Belgije, Anglije, Luksemburga, ČSSR in Japonske. Ekipno so zmagali Jugoslovani, med posamezniki pa Preobraženskij (ZSSR).
ŠAH
Fantovski odsek Našega doma v' San Justu je pripravil veliki kvalifika-| cijski šahovski turnir, na katerem igra | 20 šahistovl iz San Justa in okolice. I Igralci so razdeljeni po kvaliteti v dve enakoštevilni skupini. Doslej so odigrali dva koli. Turnir poteka zelo zanimivo z marsikaterimi presenečenji. Po odigranem tretjem kolu bomo objavili lestvico točk posameznih igralcev in sku-pin.
OBVESTILA
Sestanek članov Slovenske fantovske' zveze bo v nedeljo po mladinski sv. maši v Slovenski hiši. Na programu je predavanje Avgusta Horvata o problemu narodnostno mešanih zakonov med našo mladino. Vsekakor aktualna tema. Slovenski fant, ali si že kdaj pomislil na ta problem Vabljen si, da se sestanka udeležiš, in še prijatelje povabi!
V	Slomškovem domu bo drugi prosvetni večer v letošnji sezoni, posvečen 45-letnici Maske deklaracije. Ob tej priliki bo govoril g. Miloš Stare o „Majski deklaraciji v luči sedanjosti“, fantovski zborček pa bo zapel venček narodnih pesmi. Večer se bo vršil v soboto, 26. maja ob sedmih zvečer. Toplo vabimo vse rojake, zlasti fante in dekleta, k čim, lepši udeležbi!
Društvo slovenskih protikomunističnih borcev bo imelo v nedeljo, 27. maja v Slovenskem domu v Slovenski vasi v Lanusu članski sestanek s predavanjem. Na želj-o članstva bo predaval g. Krištof.
JAVNINOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
PORAVNAJTE NAROČNINO!
NAJNOVEJSE HLADILNIK*
BLED
ter vse ostalo za hišo in dom Vam nudi vedno po najugodnejših cenah
ŽENINI
NEVESTE!
Z novim pohištvom, v novo življenje!
“Los Andes’” — Radovan Soban Blanco Encalaldla 261 Villa Madero
”p^UBLHm’pOčiTi5išK"*’
KRAJI
♦	Rariloche — Mendoza
♦	Mar del Plata — Iguazú
♦	Rio Hondo — Córdoba
♦	Severna Amerika
♦	in sosedne dežele Zanimive kombinacije!
VIAJES GLOBUS
ALSINA 1418 — Buenos Aires 37-2660/9142 in 38-1447/5860
ESL8VENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airee,
	T. E. 69-9503
	Argentina
o OzO ¡"r-5	FRANQUEO PAGADO
	Concesión N» 5775
gšš 9o »	TARIFA REDUCIDA
<	Concesión N 3824
Registro	Nacional de la Propiedad
Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije za lat» 1962: za Argentino $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, ca pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Cerrito 2245 Lomas del Mirador
f
Proslava 45-letnice Majske deklaracije in 500-letnice ljubljanske škofije
bo v Slovenskem domu v San Martinu v soboto, 26. maja, ob pol 9. zvečer. Govorila bosta Marijan Marolt in Rudolf Smersu.
Seja mladinskega odseka „Zedinjene Slovenije“, pri' kateri bo govoril tudi dri Vinko Brumen, bo v sredo, 30. maja, v Slovenski hiši. Vse učiteljstvo vabljeno!
III. kulturni! večer SKA bo v soboto, 2. junija t. 1., Ob 7 pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Nadaljeval bo svoja izvajanja s 1. kulturnega večera g. dr. Vinko Brumen in sicer bo tokrat predaval o Novih pogledih na univerzitetne študije.
Nogometna tekma med moštvoma SFZ Morón in SFZ San Martin bo v nedeljo, 27. maja na športnem, igrišču v Don Boscovem zavodu v R. Mejii ob 16,30. Ljubitelji nogometa vabljeni:
Dr. česnikovo veseloigro Pogodba bo v režiji Marijana Marolta igral na Ciudadelskem odru odsek SFZ iz San Martina. S to igro želi odsek proslaviti prvo obletnico svojega obstoja. Prireditev bo v nedeljo, 10. junija, ob 5 popoldne. Poleg te izredno posrečene komedije bo na programu še nekaj zanimivih točk. Kdor se hoče nasmejati, naj pride na igro in podpre kulturno delo naše mladine.
3. junija 1962
SPOMINSKA PROSLAVA
v počastitev paldlih domobrancev in vseh žrtev komunistične revolucije
Ob 16. uri:
Govor dr. Tineta Debeljaka.
Zborna deklamacija: Jeremija Kalin — „Junaška pesem, mladcev pred prebujajočo se zoro“.
Izvajajo člani igralske družine „Društva Slovenska vas v Lanusu“ pod vodstvom g. Ludvika Štancerja.
Ob 17;. uri:
Sv. maša zadušnica.
Reši me.
Med fcv. mašo poje „Slovenski pevski zbor Gallus“ pod vodstvom g. dr. Julija Savellija.
Vstopnine ni. Hvaležno se bo-do sprejeli prostovoljni prispevki za kritje stroškov.
Dvorana zavoda Marije Pomočnice, Yapeyu 132, Capital.
Vljudno vabi Društvo
ZEDINJENA SLOVENIJA
Vsem prijateljem.: in znafncem sporočamo, da je dne 16. maja t. 1. umrl na posledicah težke operacije dragi mož, sin in brat, gospod
JOŽE DRENŠEK
doma iz Žužemberka na Dolenjskem. K zadnjem.u počitku so ga položili dne 17. maja na novem sanjuškem pokopališču v Villegas.
Za njim, žalujejo:
v Argentini: žena Marija, brat Štefan z družino, bratranec Zupančič Jože z družino; v domovoni pa: mati Marija, sestre: Marija, Antonija, Julijana, Zofija in Ana in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem., ki so mojega rajnega brata v težki bolezni obiskovali, mu pomagali in ga spremili np zadnji poti, posebej še č. g. St. škrbetu za podelitev svetih zakramentov, . vodstvo pogreba in tople besede ob odprtem grobu, č. g. Janku Merniku za asistenco, rojakom, ki so dali na razpolago avtomobile za veličastnejši pogreb, iskren Bog plačaj.
Štefan Drenšek, brat
f
Dne 28. aprila t. 1. je po dolgi bolezni mimo v Gospodu zaspala naša draga mama, tašča in stara maima, gospa
MARIJ a. G B E R ž A N f
V domovini žalujejo za njo sinovi in hčerka, v Argentini pa sin Stanko z družino.
f
Društvo Zedinjena Slovenija obvešča slovensko, organizirano skupnost v Argentini, da je dne 21. maja 1962 umrla v San Justu njena zvesta članica, gospa
MARIJANA LIKOZAR
Njeno od bolezni izmučeno telo je dobilo zadnje zemsko počivališče na pokopališču v San Justu dne 22. maja 1962.
Naj počiva v miru, njena blaga duša pa uživa večno plačilo pri Bogu!
Maša zadušnica za rajno bo v soboto, dne 16. junija t. L, ob 8 zjutraj v slovenski kapeli v Buenos Airesu. ■
Zedinjena Slovenija
IVAN PREGELJ
Otroci sonca
„Žlice!“ opomni slovesno in pritajeno obenem Jože. Teta Katra je stopila v vežo. Zdaj je odprla vrata in iznenajeno molči nekaj trenotkov. Vedro jo obstopijo dijaki, se smehljajo, čakajo molče in poredno. Kakor čakajo, tako jim je.
„Beštje!“ se razveže ženi jezik! „Tak vi ste? So vas spet pošteno izla-kotili po šolah pa na pašo dali? Jej,, jej! Le kam vam bom usula, da bo dosti, in kje bom žlice vzela. Kakor sol-datje pa holcarji jih menda ne nosite s seboj.“
„Letos pa,“ pove Jože. Zdajci salutirajo vsi štirje vsak z veliko leseno zajemačo, ki so jih potegnili izpod suknjičev.
„Trape,“ vzklikne žena. „Tako se norčujejo iz starih ljudi-“
Pa prevzame njo samo mlada objest; kar vanje, kakor da se hoče po dekliško rvati z njimi. Unese se, stoji močna in bahata pred njimi, se obrača od prvega do četrtega, kakor oblastniki, ki sprejemajo poklone.
„Tak, Matija! Kaj se res že briješ? Saj je greh pa grdo! Pa Lojze. Bog pomagaj, kam se pa ženeš, prekla. Uh, Jože. Kod se je spet valjal pa kako se drži!“
Da ga je pastir z ocepkom. po hrbtu pa črešnje brez pečka, se spoveduje togo Jože. Botra Katra ne ume, ne posluša. Gleda na svojega varovanca
Franceta. Kar mlado ji je vse obličje in toplo. Glas se ji hripavi, ko hoče biti spričo drugih tudi z njim po svoje, igravo gorjanska.
„Ti si pa naš! Kako, kak6 je kaj šlo v šolah?“
„Dobro, botra,“ pove dijak.
.„Galjot,“ govori in se toži žena, „če se ne lažeš, ki .si ves navit. Nu, Boga zahvali pa Mater božjo. Boš spet le tako dolgo ostal, da se dobro naješ, pa hajdi po svetu in po gorah.“
Pa je stegnila obe roki in ujela Francetovo in je ne more izpustiti. A da ne bi videli drugi, jih ogovarja in vprašuje:
„Kako bomo šteli letos? še šest let.“
„Sedem, teta.“
In k Francetu:
„Pa ti?“
„Tudi, botra.“
„Če bo res!“
Tako bridko trd je namah njen glas. Mladi je ne umejo, ne vedo, da je iz neke žalosti v njej; neka nejevernost, ki je ne mara, se je otresa in kesa, a se vedno spet zgrinja nad njo, kadar vprašuje prav svojega študenta, kdaj bo pel novo mašo...
Sopoti. .. pridušeni šum potokov v teh krajih, še kjer bi morali šumeti, lijoč se v strmcih, nimajo glasu, gasno v „nemcih“, dušeč se na bohotnem mahu, ki je prerastel skale. Komaj ob
najhujših nevihtah se oglase divje in nezadržano. Takrat trgajo svet, da se usedajo vanje njive in lazovi, in zasipajo in poplavljajo dolinsko polje. Sopoti... nepoznana lepota naše prav posebne žalosti, skrivnost tisočerih naših življenj... Teko, kakor da jih ni, pojo pridušeno, preglašeni od! šumov velikega sveta...
Nekaj časa so dijaki sami v sobi. Ogledujejo se o pohištvu. Prav tisto je, kot povsod, še stoji prav tam, kakor drugod. Posebnost te sobe pri botri Katri so le staroverske slike, pritrjene po vrsti ob tram, ki nosi strop. Zgodbe egiptovskega Jožefa kažejo. Z mešanimi občutji so se zagledali Lojze, Matija in France v okvir, ki kaže pohotno Putifarko, kako lovi Jožefa za plašč-
„Čandra“, se jim vzame hkrati na ustnicah, ki poznajo besede in navade botre Katre in jim je v veselje. Le čemu ženica ne sname slike, ki se ji graja, da jo mora vedno zopet na glas psovati, kadarkoli se ozre nanjo: „Čandra, fej te bodi!“ In pljune. Pa jo je začela Polonica posnemati. Ta trenotek je vstopila in ponovila tetino kretnjo, in besedo.
Togi Jože, ki ga najbrže še vedno ukilajo črešnje, zija mrko skozi okno. Pa se fantu počenja obličje vedriti, govori sam s seboj
„Le lezi, ©dritek, v veje pa se na-žri. Jih boš gotovo s peškami, da te bo napelo, kakor je mene. Boš videl, malic, kako boš kmalu bežal s hlačami v rokah v koruzo.“
Jože vidi namreč pastirja, ki se je
potuhnjeno spel v črešnjo, in mu po svoje privošči. Ta čas se je stegnil Matija na polico in potegnil z nje zaprašeno orodje, citre.
„Spravi nazaj,“ je zaklicala pridušeno deklica. „Stričeve so. Pa jih teta ne mara videti. Že ve, čemu ne.“
Pa hiti pripovedovati in brbljati:
„Saj, če je pa ta dedec potep eni, odkar je na svetu, vsej hiši samó v sramoto. Kdo neki? Stric Peter, ki nima obstanka. Ves godčevski je, zdaj ga res že od velike noči ni hiló nič blizu. Nu, pa se ne bo izgubil ne, saj ni groš. Že grem, že grem, nikar ne vpijte, teta!“
Botra Katra jo je poklicala v kuhinjo, kjer šari in hiti s kosilom. Ves zaverovan skozi clkno pozablja dijak Jože samega sebe in se spet pogovarja sam s seboj:
„Zdaj boš stopil na tisto vejo, ki se je pod menoj nalomila. Pazi, fantič; drži se, da se ne bo pod teboj do kraja. Aha! Rrremember! Kaj sem rekel?“
In se obme vedro k 'tovarišem:
„Ježeš, Matiček!“ je zavpila tedaj tudi Polonica v veži, ko je videla ih slišala, kako leti pastir s črešnje. Za prvim strahom vpije1 ogorčeno pred hišo v lazu:
„Potuhnjenec ti tak! Prav, prav! Nogó si spahnil ? še zlomil bi jo bil. Kar obe.“
„Pa jih nisem,“ slišijo dijaki junačiti fanta. Stopili so preči hišo. Vidijo, da je pastir ves bled in da so - mu znojne kaplje pokrile čelo.
„Kar za lase te bom,“ vpije zaradi
lepšega Polonica. „Pa vstani in hodi, če se nisi pobil.“ Dijaki hite pastirju na pomoč. Otipajo mu nogo. Vidijo, da si jo je nekoliko izvil. Teta Katra stopi iz hiše. Dopovedo ji, da ni nič hudega, pa je vendar vsa pokoncu, da bo dala pastirju in Polonici. Kar pri priči naj hlapec drevo požaga, ga kliče in k sreči ne prikliče pa se vrne h kuhi.
,/Te boli, te?“ pika Polonica pastirja, ki molči trmasto in se je zadel, kolikor gre. „Na.j te le,“ viče dekle. „Pa si tudi jezik zvil, je-li? Misliš, jeli, da boš zdaj teden dni sam© polegal? Kaj pa da! Ne boš ne. In kosila ti tudi ne bom nosila.“
In nekoliko mehkeje:
„Pa tak-le požeruh! Pa siromaka Jožeta s polenom udari po hrbtu in bi ga bil skoraj ubil.“
Morda je hotela povedati nekoliko drugače in nekaj drugega. Pa je še vsa otročja in ne zna. Tudi pastir je še močno brljav. Ko mu je zdajci dijaka omenila, z:ne trmasto:.
„Le k njemu pojdi Pa mu z oljem klobaso namaži.“
„Kreta pasja,“ bevskne dekle zares nejevoljno pa se obrne .v stran. „Saj me boš še rad klical.“
Molče šepa pastir proti staji. Tam. Se vrže na steljo in otipuje razbolelo nogo. S solzami v epeh in z jezo se pokori sam in zapuščen
„Pika-Polona, saj! Pa jim strezi, vnanjim! Pridejo pa pojdejo. Matiček pa bo ostal, Pika-Polona!“
(Nadaljevanje prihodnjič)