Poštnina plačana v gotovini wJU„ NI VEST NIK *ovo xo :raja novo mesto | V Nbvem mestu, dne 15. julija 1960 j Štev. 13 VSEBINA OKRAJNI LJUDSKI ODBOR: 333. Odlok OLO Novo mesto o določitvi uradnih dni in ur za sprejemanje strank pri upravnih organih OLO; 334. Odlok OLO Novo mesto o odškodnini za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča v okraju za leto 1960; 335. Odlok OLO Novo mesto o družbenem planu okraja za leto 1960. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI: 336. Odlok ObLO Črnomelj o višini potnih in drugih stroškov za uslužbence upravnih organov in zavodov; 337. Odlok ObLO Novo mesto o spremembi odloka o uporabi družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš na območju občine; 338. Odlok ObLO Novo mesto o družbenem planu občine za leto 1960; 339. Odlok ObLO Senovo o stopnji občinske doklade od kmetijstva in na dohodek od samostojnih poklicev in od premoženja za leto 1960; 340. Odlok ObLO Sevnica o proračunu občine za leto 1960; 341. Odlok ObLO Trebnje o razglasitvi krajevnega praznika v Šentrupertu; 342. Odlok ObLO Trebnje o povračilu potnih in drugih stroškov za uslužbence upravnih organov in zavodov ObLO; 343. Odlok ObLO Žužemberk o proračunu občine za leto 1960; 344. Odlok ObLO Žužemberk o ustanovitvi sklada za komunalne potrebe družbenega standarda • na območju občine; 345. Odločba ObLO Metlika o imenovanju upravnika Zavoda za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb. 333. Na podlagi 71. člena Zakona o organizaciji upra-Ve Stiskih odborov (Uradni list LRS št. 22-119/59), J° Okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okraj-ncga zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. Junija 1960 sprejel ODLOK u določitvi uradnih dni in ur za sprejemanje strank , pr' upravnih organih Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto 1. člen Ta odlok določa uradne dneve in ure, v katerih e pri upravnih organih Okrajnega ljudskega od-°ra Novo mesto sprejemajo stranke in način pozvanja s strankami. 3. člen Stranke se sprejemajo v sprejemni pisarni, ki je poleg vhoda. Ako stranka ne more opraviti v sprejemni pisarni, je uslužbenec sprejemne pisarne napoti k pristojnemu referentu. Neposredno s strankami poslujejo v svojih uradnih prostorih predsednik okrajnega ljudskega odbora, podpredsednik OLO, tajnik in starešine upravnih organov. 4. člen Stranke smejo sprejemati referenti, ki so za to pooblaščeni od starešine upravnih organov. Sprejem strank se vrši po naprej določenem redu, da ni nepotrebnega čakanja. Če je veliko strank, je treba referentom, h katerim prihajajo stranke, dodeliti pomoč. V pomoč dodeljeni referenti morajo poznati zadeve, zaradi katerih stranke prihajajo. 2. člen in urac*n* dnevi se določajo: ponedeljek, sreda Petek. V teh dneh se stranke sprejemajo od 8. do ure. , V glavni in sprejemni pisarni se stranke spre-ertla5° vsak dan ves delovni čas. d katastrski uradi poslujejo s strankami v tistih te urinski ljudski odbori, na področju ka- imajo posamezni katastrski uradi svoj sedež. 5. člen V uradnih dnevih (1. odstavek 2. člena) morajo biti praviloma vsi referenti, ki so pooblaščeni sprejemati stranke, v pisarni na delovnih mestih. Če je referent, ki sprejema stranke, začasno odsoten (bolezen, dopust ali vsled nujnih poslov, ki jih ni mogoče odlagati), mora poskrbeti, da starešina upravnega organa, določi drugega referenta, da ga v času njegove odsotnosti nadomestuje. 6. člen Obvestila in informacije predstavnikom družbenih organizacij, tiska, radia in podobno, daje tajnik ali uslužbenec, ki ga za to pismeno pooblasti. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 02-03-31/1-60. Novo mesto, dne 7. junija 1960. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Niko Belopavlovič 1. r. 134. Na podlagi 35., in 47. člena zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ št. 12-140/57) in 26. člena statuta okraja Novo mesto, je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. junija 1960 sprejel ODLOK o odškodnini za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča v okraju Novo mesto za leto 1960 1. člen Odškodnina za popolno razlastitev kmetijskega zemljišča v okraju Novo mesto znaša za travnike 8-kratni, za njive in ostale kulture pa po 5-kratni znesek enoletnega katastrskega dohodka tega zemljišča. 2. člen Odškodnina za razlaščena nerodovitna zemljišča, za katera se ne ugotavlja katastrski dohodek, znaša 2 dinarja za kvadratni meter. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Objavi se tudi v »Uradnem listu LRS«. Številka: 02-33-9/1-60. Novo mesto, 7. junija 1960. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Niko Belopavlovič 1. r. 335. Na podlagi 1. odstavka 16. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) ter 3. točke 26. člena statuta okraja Novo mesto, je okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. februarja 1960 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Novo mesto za leto 1960 Prvi del SMERNICE ZA RAZVOJ V LETU 1960 1. poglavje Osnovne smernice in naloge Na podlagi določb, postavljenih v družbenem planu razvoja okraja Novo mesto za razdobje 1957 do 1961 ter v družbenem planu LR Slovenije za leto 1960 in v zveznem družbenem planu za leto 1960, izhajajoč iz dosedaj doseženih rezultatov ih gospodarskega gibanja, postavlja družbeni P'lan okraja Novo mesto za leto 1960 tele osnovne smernice in naloge: 1. Letna dinamika razvoja gospodarskih panog se mora v letu 1960 močneje povečati kot v dosedanjih letih, zlasti v industriji, kmetijstvu in obrti, tako da bomo dosegli raven celotne letne proizvodnje in storitev, ki je predvidena v zadnjem letu družbenega plana razvoja okraja Novo mesto za razdobje 1957 do 1961, že v letu 1960. V ta namen je treba ukreniti predvsem tole: — poleg obsega proizvodnje in storitev je treba povečati tudi njihovo kakovost v vseh panogah g°' spodarstva; — doseči visoko stopnjo v izrabi proizvodnih ih storitvenih zmogljivosti; — v zvezi s prednjim uvajati več delovnih iz* men v tistih gospodarskih organizacijah, kjer so za to dani pogoji; — organizacijsko izboljšati in učvrstiti gosp0' darske organizacije v splošnem, še'posebej pa na področju kmetijstva in trgovine; — razširiti proizvodnjo kooperacijo v vseh g°' spodarskih panogah, kjer je to mogoče. 2. Investicijska vlaganja je treba, zlasti gled® razpoložljivih investicijskih sredstev iz lokalnih družbenih investicijskih skladov in iz skladov g°' spodarskih organizacij, usmerjati predvsem v tiste objekte, ki bodo zagotovili družbeno koristnost v čimkrajšem roku in ki bomo čimveč prispevali K razvoju našega gospodarstva. To načelo naj velja tako za neposredne g°sP°' darske investicije kakor tudi za investicije v družbeni standard. Da se pospešeno poveča gospodarska zmogljivost, je treba predvsem: — da je težišče investiranja v letu 1960 še ha dalje na rekonstrukcijah, zlasti industrijskih P° jetij ter izpopolnitvi opreme obrtnih obratov delavnic; — pospeševati dovršitev že začetih gospoda1^ skih in negospodarskih objektov in jih tako č'hj prej usposobiti za njihov namen ter tako aktivira njihove zmogljivosti; — nove investicijske naložbe usmerjati Pr^ vsem v že obstoječe obrate, in sicer zlasti tja, ti bodo omogočile uvedbo več delovnih izmen ali VP 1 vale na racionalno zaposlovanje delovne moči; — v nove obrate oziroma objekte naj se vlagajo investicije predvsem v primerih ugodne surovin-ske osnove, zelo visoke rentabilnosti ali izredne splošne družbene važnosti. 3. Da bi dosegli bolj smotrno izrabo investicijskih sredstev gospodarskih organizacij, je nujno v 'irnvečji meri združevati njihova razpoložljiva sred-sfVa> tako za gospodarske, kakor tudi negospodar-s e investicijske objekte po zakonitih možnostih. . Tudi z združevanjem sredstev je treba zagotovi tako strukturo investicij, kot izhaja iz smernic eSa družbenega plana. Pri razporejanju okrajnih in družbenih investi-'Jskih sredstev je treba v okviru možnosti upošte-ati potrebe tistih področij okraja, ki zaradi nezadostne gospodarske razvitosti ne ustvarjajo toliko odstev, da bi si sama zagotovila ustrezen gospodki napredek. in ** Potrebno je posvetiti vso pozornost pravilni n varčni uporabi vseh razpoložljivih sredstev zno-raJ gospodarskih organizacij. no r3 podlagi večJe proizvodnje in delovne storil-s stl ter sprememb v sistemu delitve dohodka go-Podarskih organizacij se v letu 1960 še nadalje s nori 6 Čisti dohodek, s katerim razpolagajo go- eni- koiv’ katerih osebni dohodki morajo biti vedno l0vJ odvisni od razvoja proizvodnje in večanja de-kotn,e storilnosti, tako posameznih proizvajalcev tudi celotnih delovnih kolektivov. ^ skladu s prednjim je treba zlasti: Poseb posvečati v mestih in industrijskih središčih si .. 3no pozornost preskrbi s kmetijskimi in indu-SeFllfkimi izdelki ter krepiti storitvene obrti in vise za nudenje storitev gospodinjstvom; — nadalje je treba razvijati vlaganja za družbeni standard, zlasti v mestih in industrijskih središčih; — na razvijanje družbenega standarda je treba vplivati tudi s primerno politiko razporejanja proračunskih sredstev, da se zagotovijo večja sredstva za komunalo, šolstvo in kulturo, zdravstvo ter socialno varstvo. 7. V skladu s povečanjem proizvodnje je treba zagotoviti večji izvoz kmetijskih in industrijskih izdelkov. V zvezi s tem je treba iskati novih možnosti za plasman navedenih izdelkov na mednarodnem tržišču, kateremu je treba prilagajati- njihov sortiment in kakovost. Izkoristiti je treba vse možnosti za povečanje tranzitnega prometa in inozemskega turizma tudi na našem območju. 2. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek 1. Po navedenih osnovnih smernicah in nalogah tega družbenega plana se v letu 1960 predvideva tole povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: v milijonih dinarjev tekoče cene 1958 1959 indeksi 1959 1960 1958 1958 Druž. bruto proizvod 35.556 39.561 47.589 111,2 133,8 Narodni dohodek 15.971 17.783 20.529 111,3 128,5 1960 1959 120,2 115,4 Predvideno močnejše povečanje družbenega bruto proizvoda kakor narodnega dohodka izhaja predvsem iz višanja cen nekaterim surovinam in pomožnemu materialu, zvišanja nekaterim surovinam in pomožnemu materialu, zvišanja nekaterih železniških tarif za prevoz blaga, povečanih materialnih stroškov v zvezi z uvajanjem proizvodnje novih izdelkov, v kmetijstvu pa še posebej zaradi celotnega zajemanja lastnega reprodukcijskega materiala, povečanja materialnih stroškov v zvezi z intenzivnejšo proizvodnjo, v gozdarstvu pa glede na povečanje eksploatacijskih oziroma materialnih stroškov, zvišanje gozdne takse itd. Z navedenim povečanjem se pričakuje, da bo v letu 1960 dosežen skupni letni obseg družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka, ki je predviden s perspektivnim družbenim planom za leto 1961 in sicer: družbeni bruto proizvod 100,1 % — narodni dohodek pa 105,4 %. 2. Po posameznih panogah se predvideva tole gibanje gospodarske aktivnosti, izraženo v povečanju družbenega bruto proizvoda: v milijonih dinarjev tekoče cene indeksi 1958 1959 Industrija 15.392 17.877 Kmetijstvo 10.313 10.461 Gozdar. 1.094 1.108 Gradb. 2.005 2.334 Promet 1.025 1.120 Trgovina 860 1.009 Gostinstvo 770 806 Obrt 2.903 3.830 KZ in PZ 1.194 1.016 1959 1960 1960 1953 1958 1959 22.552 116,1 146,5 126,1 11.996 101,4 116,3 114,6 1.281 101,2 117,0 115,6 2.773 116,3 138,2 118,8 1.243 109,2 121,2 110,9 1.158 117,3 134,5 114,6 882 104,7 114,6 109,4 4.561 131,9 157,1 119,0 1.143 85,1 95,7 112,4 3. Ustrezno povečanju družbenega bruto proizvoda se bo gibal narodni dohodek po posameznih gospodarskih panogah takole: — uvajati je treba več delovnih izmen, če to omogoča tehnološki proces in rentabilnost poslovanja; — če je za uvedbo novih delovnih izmen mogoče potrebna nabava dopolnilne opreme, je tej v razporejanju investicijskih sredstev treba dati prednost; — še nadalje je treba povezovati proste zmogljivosti v industriji in proizvodni obrti z drugim1 proizvodnimi obrati; — vztrajno je treba nadalje razširjevati zadružno kooperacijo z zasebnim kmetijstvom, kjer so dane znatne možnosti povečanja proizvodnje gledo na splošno nizko izrabo zmogljivosti v individualm kmetijski proizvodnji. 4. poglavje v milijon dinarjev tekoče cene indeksi 1960 1959 1960 1960 1958 1959 1958 1958 1959 Industrija 6.238 7.353 9.136 117,8 146,4 124,2 Kmetijstvo 5.556 5.589 5.760 100,6 103,6 103,0 Gozdarstvo 579 606 649 104,6 112,0 107,0 Gradbeništvo 668 890 1.095 133,3 164,0 123,0 Promet 355 454 506 127,7 142,3 111,4 Trgovina 635 768 884 120,9 139,1 115,0 Gostinstvo 223 238 267 106,4 119,7 112,4 Obrt 1.092 1.355 1.628 124,0 149,0 120,1 KZ in PZ 625 530 604 84,9 96,6 113,8 Planirano povečanje proizvodnje in storitev v letu 1960 temelji na stvarnih možnostih, vendar s tem, da bodo gospodarske organizacije izkoriščale vse možnosti za pospešen razvoj gospodarskih organizacij in da bodo pri tem nudili ustrezno pomoč tudi drugi činitelji, ki lahko na to pozitivno vplivajo 3. poglavje Izraba proizvodnih in storitvenih zmogljivosti Znatno povečanje izrabe proizvodnih in storitvenih zmogljivosti predstavlja v letošnjem družbenem planu našega okraja enega glavnih faktorjev za dosego predvidene ravni proizvodnje. Zato je treba da zlasti na področju industrije, kmetijstva in obrtništva temu vprašanju posvetijo posebno pozornost poleg gospodarskih organizacij tudi vsi drugi odločujoči organi. Pri tem naj se upošteva predvsem tole: — izrabiti je treba vse razpoložljive naprave in stroje, kot je to največ mogoče, bodisi v redni tekoči proizvodnji, bodisi z uvajanjem dopolnilne proizvodnje novih izdelkov; — v zvezi s tem je treba aktivirati tudi tista že opuščena proizvodna sredstva oziroma naprave, ^ ki bi mogoče z majhnimi dopolnitvami ali spremembami omogočila vsaj minimalno rentabilno proizvodnjo; 1. V skladu s predvidenim razvojem gospodarstva in splošnih družbenih delavnosti se v letu 19” pričakuje v primerjavi z letom 1959 povečanje investicijskih naložb za 1.962 milijonov ali za 45 /»■ V zvezi s tem bodo na podlagi predvidenih sredstev ljudskih odborov, gospodarskih organiza-cij, finančno samostojnih zavodov ter zveznih, republiških in drugih posojil znašala investicijska vlaganja v osnovna sredstva v letu 1960 predvidoma 6.291 milijonov dinarjev, od tega gospodarske investicije 4.995 milijonov din ali 79 %, investicij6 splošno družbenih delavnosti pa 1.296 milijonov din ali 21 %. 2. V letu 1960 je predvideno v primerjavi z le' tom 1959 tole gibanje in struktura investicijskih vlaganj v osnovna sredstva po virih sredstev: v milijonih dinarjev Znesek Struktura Indeks 1959 1960 1959 1960 iyou 1959 % % % Lastna sredstva gosp. org. in fin. ,„Q samost, zavodov 1.316 1.835 30,4 29,2 Sredstva zveze in LRS 1.313 2.250 30,3 35,8 1 194 Inv. skladi občin 112 217 2,6 3,4 Inv. skladi OLO 190 202 4,4 3,2 lOJ Stan. skladi občin 555 577 12,8 2,2 101 Gozdni sklad OLO 49 63 1,1 1,0 130 30 Cestni skladi občin 20 6 0,5 0,1 Cestni sklad OLO — 5 — 0,1 144 Sklad za kadre OLO 26 37 0,6 0,6 Posebni skladi občin — 5 — 0,1 438 Prorač. sredstva LO 3 14 0,1 0,2 Druga sredstva (bančna in druga ter združena sredstva) 744 1.080 17,2 17,1 145 Skupaj .... 4.328 6.291 100 100 145 Od tega se predvidevajo združena sredstva 8° spodarskih organizacij . . — za investicije v gospodar. 120 milijonov — za investicije družb, stand. 50 milijonov din. Zaradi povečane obremenitve gospodarskih organizacij z odplačevanjem novih kreditnih obveznosti v letu 1960 ni mogoče predvidevati večjega zneska za združevanje sredstev v skupna vlaganja. 3. Razpoložljiva sredstva okrajnega investicijskega sklada znašajo v letu 1960 269,132.000 din tcr bodo uporabljena predvidoma za tele namene: — za plačilo anuitet 3,186.000 din — za obratna sredstva 64,096.000 din ~~ za osnovna sredstva 201,850.000 din Navedeni znesek za osnovna sredstva naj se uPorabi predvsem ~~ za dovoljevanje posojil za udeležbo gospodarskih organizacij na zveznih in republiških na-‘ečajih in — za izvršitev obveznosti po tranšah že dovodnih posojil. 4- V skladu s smernicami petletnega perspektivnega plana razvoja okraja Novo mesto za razdobje —1961 je s sredstvi, navedenimi v 2. točki tega Poglavja predvidena v letu 1960 tale struktura in-Vesticijskih naložb: v milijonih dinarjev Znesek Struktura Indeks 1959 1960 1959 1960 19CU 1959 industrija 1.648 2.577 51,1 51,6 168 Kmetijstvo 600 866 18,6 17,3 144 Gozdarstvo 86 179 2,7 3,6 210 Gradbeništvo' 167 95 5,2 1,9 57 Promet 232 160 7,2 3,2 69 trgovina 147 187 4,5 3,7 127 Gostinstvo 73 282 2,3 5,7 388 Obrt 73 342 2,3 6,9 468 y°dno gospodar. 165 260 5,1 5,2 157 lovstvo 4 5 0,1 0,1 127 Ribištvo 11 16 0,4 0,3 139 Gnnar. zavodi 18 26 0,5 0,5 144 ^upaj invest. v gospodarstvu 3.224 4.995 100 74 100 79 155 |tan- kom. delav. 359 794 77,8 61,3 93 s0lstvo in kult. 209 6,1 P°tneniško varstvo 14 1,1 o r' m soc. var. 185 210 16,8 16,2 270 zavarovanje 46 3,5 iJXavna uprava n drugo 60 23 5,4 1,8 38 ^kupaj invest. sPb dr. dej. 1.104 1.296 100 26 100 21 117 ^kupaj invest osnov, sredstva 4.328 6.291 100 100 145 jTa predlog nam v strukturi investicij kaže ne-jj.,’k° manjšo udeležbo investicij splošnih družbe-delavnosti v letu 1960 v primerjavi z letom 1959, v dar se investicije splošno-d ružbenih delavnosti etu 1960 v primeri z letom 1959 v absolutnem e$ku povečujejo. 5. V letu 1960 se predvideva, da bodo po posameznih gospodarskih panogah oz. splošnih družbenih delavnosti investicijska sredstva vložena predvsem v tele namene: a) Industrija: — za nadaljevanje investicijskih del za postavitev II. agregata elektrarne Brestanica; — za izgraditev transformatorskega polja in montažo transformatorja 110/35/20 kV v Novem mestu ter enega polja 110 kV v Brestanici; — za nadaljno graditev daljnovoda 35 kV Dv Roto-Brežice-Bregana; — za izdelavo investicijskega programa in za pripravljalna dela v zvezi z zgraditvijo daljnovoda Novo mesto-Črnomelj 35 kV; — za zgraditev 17 transformatorskih postaj z ustreznimi priključki; — za nadaljevanje in dovršitev sedanje faze graditve in opreme rudnika Kanižarica; — za jamske investicije, montažo kotlov in kompresorjev in opremo rudnika Senovo; — za zgraditev in opremo objekta »Majcen II« v rudniku Krmelj; — za rekonstrukcijo separacije Mokro polje in premestitev pralnice v rudniku kremenčevega peska »Kremen« Novo mesto; — za nadaljnjo graditev »IMV« Novo mesto; — za nadaljnjo graditev tovarne šivalnih strojev Mirna; — za graditev obrata »IEV« v Žužemberku; — za prvo fazo graditve obrata Iskra Kranj v Novem mestu; — za graditev obrata rentgenskih jod-kontrast-nih sredstev in strojne opreme pri tovarni zdravil »Krka« Novo mesto; — za nadaljevanje rekonstrukcije in opremo Opekarne Brežice; — za razširitev in prestavitev obrata »Novoles« iz Novega mesta v Stražo; — za razširitev proizvodnje oz. rekonstrukcije v Kopitarni Sevnica; — za nabavo mešalca za ekstrakt in za nabavo opreme laboratorija v tovarni Jugotanin v Sevnici; — za začetek graditve Roto II v tovarni celuloz«; in papirja »D j uro Salaj« v Vidmu-Krškem; — za izpopolnitev strojne opreme tekstilne tovarne »Novoteks« Novo mesto; — za strojno opremo Industrije perila v Novem mestu in njenega obrata v Kostanjevici; — za rekonstrukcijo Pletilnice Dobova; — za ureditev novih prostorov in strojno opremo »Beti« v Metliki; — za graditev skladišča polnilnice za pivo in hladilnice v tovarni »Dana« Mirna. Zaradi še vedno sorazmerno nizke razvitosti industrije v našem okraju, kljub ugodnim surovinskim razmeram, se investicijske naložbe v industrijo predvidevajo še vedno visoko v primeri z drugimi gospodarskimi panogami. b) Kmetijstvo: — v poljedelstvu: v prvoletne stroške agromelioracij na površini 910 ha; za ureditev 10 ha hmeljišč; za graditev 4 in adaptacijo 1 hmeljske sušilnice; za nabavo 25 traktorjev, 17 kombanjev in • opreme za 4 izmolzišča; — v sadjarstvu: za začetna dela oz. nadaljevanje obnove 100 ha sadovnjakov; za graditev 1 sadne sušilnice; — v vinogradništvu: za obnovo 8,5 ha vinograda; — v živinoreji: za graditev hlevov in pitališč za nakup 920 krav, 100 telic in 60 plemenskih svinj; — za graditev 3 skladišč za umetna gnojila in kmetijske pridelke, rernize za stroje, upravne zgradbe in drugo opremo pri KZ; c) Gozdarstvo: — za nadaljnjo graditev oziroma rekonstrukcijo 8 gozdnih cest v dolžini 28 km; — za postavitev 5 logarnic; — za postavitev 7 barak za delavce na posameznih deloviščih; — za plantaže hitro rastočih vrst listavcev in iglavcev; č) Gradbeništvo: — za izpopolnitev mehanizacije v gradbenih podjetjih; — za izpopolnitev oz. ureditev obrtnih delavnic pri gradbenih podjetjih; — za nabavo prevoznega parka; d) Promet: — za nabavo novega kamionskega in avtobusnega parka; — za modernizacijo ceste Novo mesto — prelaz na Gorjancih; — za zgraditev avtobusne postaje v Novem mestu; — za nadaljnjo graditev PTT poslopja in novo opremo telefonske centrale v Novem mestu; — za začetek zidave novega poslopja PTT v Črnomlju; e) Trgovina: — za preureditev oz. modernizacijo 22 trgovin raznih trgovskih strok, od tega za ureditev 3 samopostrežnih trgovin; — za nadaljnjo graditev javnega skladišča in skladišča »Žito« v Novem mestu; — za graditev skladišča »Petrol« v Novem mestu; — za graditev skladišča za kože v Novem mestu; — za nabavo strojev, prevoznih sredstev in velike opreme za trgovska podjetja; f) Turizem in gostinstvo: — za rekonstrukcijo hotela »Metropol« v N°' vem mestu; — za dovršitev hotela in motela na Otočcu; — za rekonstrukcijo hotela v Črnomlju; — za nadaljnjo graditev Dolenjskih in Šmarjeških Toplic; — za pripravljalna dela v zvezi z graditvij0 Čateških Toplic; — za graditev gostišča pri bencinski črpalki nad Čatežem; — dovršitev 3-letnih gostišč s kopališči; — za ureditev obratov družbene prehrane; — za pripravljalna dela v zvezi z graditvij0 plavalnega bazena v Senovem; g) Obrt: — za ustanovitev 3 servisov za čiščenje, pran]'-in likanje; — za ustanovitev obrtnega centra v Novem mestu; — za ureditev konfekcije papirja v Vidmu-Krškem; — za graditev nove pekarne v Metliki; — za razširitev obratov kovinske stroke v čini Brežice z ustanovitvijo 2 novih podjetij; — za manjše rekonstrukcije in izpopolnit°v opreme; h) Vodno gospodarstvo: — za regulacije hudournikov Sušica v Dol. T° plicah, Sevniščica, v Senovem itd.; — za regulacijo Mirne, Gabcrnicc, Temenic0’ Podturščice- v Dragatušu, Šmarjeških Toplic, Kr pri Otočcu; — za melioracijo Krškega polja, Mestnega l°Sa v Metliki; — za vzdrževanje spodnje Save; — za graditev nasipa Brežice-Čateške Top|lcC.’ — za dotacije pri graditvi vodovoda v Mir Dolenjskih Toplicah in Šentrupertu; — za nabavo mehanizacije, za študije vodu gospodarske ureditve doline Krke in drugo; i) Lovstvo: — za graditev voliere v Ragovem; — za graditev in ureditev lovskih koč; — za nabavo opreme; j) Ribištvo: — za nadaljevanje in dovršitev ribogojnic0 Prečni; k) Denarni Zavodi: — za ureditev upravnega poslopja komun0*11 banke v Sevnici; ^ — za pripravljalna dela za graditev upravn^ poslopja okrajne komunalne banke v Novem m v zvezi z graditvijo gospodarskega doma; l) Stanovanjsko-komunalna dejavnost: — za zidavo cca 550 stanovanj, od katerih naj ni bilo v letu 1960 dozidanih cca 400 stanovanj; — za nadaljnjo graditev skupinskih in drugih vodovodov: Črnomelj, Trebnje, Metlika, Žužemberk, Senovo, Krško itd., — za nadaljnjo graditev oz. ureditev kanaliza-c'je v Črnomlju, Metliki, Krškem in Sevnici; —• za modernizacijo ulic in trgov v mestih in večjih naseljih; — za nadaljevanje elektrifikacije podeželja in zamenjavo neustreznega omrežja; — za urejanje gospodinjskih centrov in pod.; m) Šolstvo in kultura ter s p o me-n i š k o varstvo: —- za prvo fazo zidave osnovne šole v Draganu in Šentjerneju; —■ za nadaljnjo graditev osnovne šole v Zaloškem in Šentjanžu; — za nadaljnjo ureditev oz. razširitev osnovne sole v Novem mestu in Šmihelu; — za srednjo tehnično šolo v Vidmu-Krškem; — za nadaljnjo ureditev internata v Brežicah; — za pričetek zidave internata vajeniške šole v Novem mestu; — za tehnično opremo vajenske šole v Novem mestu; — za nadaljevanje del pri ureditvi sedanjega 'n za ureditev novega športnega stadiona v Novem mestu; — za objekte spomeniškega varstva: za nadaljnje urejanje spomenikov NOB (Baza 20, bolnišnica Jelendol, bolnišnica Zg. Hrastnik, bolnišnica Pendirjevka); za ureditev partizanskih grobišč; za konsolidacijo razvalin in zavarovalna dela ter restavracijo spomeniških objektov kot: Hmeljnik, Stari grad. Žužemberk, Opatija v Kostanjevici, Pleterje, Gracarjev turn, viteška dvorana v Brežicah; n) Zdravstveno in socialno varstvo: •— za pričetek zidave novega objekta splošne bolnišnice Novo mesto; — za razširitev in adaptacijo bolnišnice v Brežicah; ■— za razširitev zdravstvenega doma v črnom-Ju in zdravstvenih postaj v Trebnjem, Vinici in Semiču; — za dovršitev zdravstvenega doma v Metliki, zdravstvene postaje v Krmelju in ambulante v D°l. Toplicah; za adaptacije zdravstvene postaje v Šentjer-n°.iu in Brežicah, zdravstvenega doma v Novem ^estu in prostorov za ambulanto na Mirni; — za manjše adaptacije zdravstvenih postaj, e*arn in nabavo opreme; adaptacijo doma onemoglih v ~~ za nadaljnjo IniPolci in Loki; o) Državna uprava in drugo: — za pripravljalna dela za zidavo upravnega poslopja ObLO v Črnomlju. 6. Ljudski odbori, gospodarske in druge zainteresirane organizacije naj poleg investicijskih vlaganj, navedenih v 6. točki tega poglavja pripravljajo in iščejo možnosti za investiranje predvsem še v tele namene: a) Industrija: — za graditev obrata za proizvodnjo CO v Brežicah; — za rekonstrukcijo »Belokranjke« v Črnomlju; — za nadaljnjo graditev Prehrambene industrije Črnomelj; — za graditev tovarne ravnega stekla, kremenčevih zidakov in siporeks betona; — za graditev tovarne viskoze; — za obrat za izdelovanje lahkih gradbenih elementov v Senovem; — za graditev opekarne v Sevnici; — za graditev obrata za izdelovanje krmilnega kvasa v Vidmu-Krškem; b) Kmetijstvo: — za izdelavo ureditvenih načrtov; — za arondacijo neurejenih posestev; — za ureditev in ustanavljanje zadružnih ekonomij na nerazporejenih zemljiščih SLP oz. z nakupom zemljišč; — za nadaljnje povečanje staleža živine v socialističnem sektorju kmetijske proizvodnje; — za nadaljnjo obnovo sadovnjakov in vinogradov; c) Promet: — za ureditev avtobusnih postajališč v krajih z večjim avtobusnim prometom; — za zidavo garaž podjetja »Gorjanci«; — za nadaljnjo modernizacijo cestnega omrežja; č) Trgovina: — za graditev novega trgovskega paviljona in tržnice v Črnomlju; — za graditev tržnice v Brežicah; — za graditev blagovnice v Novem mestu; — za postopno urejevanje tudi drugih še neurejenih trgovskih lokalov; d) Obrt: — za nadaljnjo ureditev tiskarskega in knjigo-vezniškega obrata v Novem mestu; e) Gostinstvo in turizem: — za zidavo novega hotela v Novem mestu, Sevnici in Metliki; — za graditev Čateških Toplic; — za zidavo gostišča na Gorjancih, na Hmelj-niku in pod Trško goro; — za urejevanje osrednjih objektov za taborjenje ob Krki in Kolpi; — za nadaljnje urejevanje in modernizacije gostišč in urejanje raznih turističnih privlačnosti; 5. poglavje Sredstva in združevanje sredstev za skupna vlaganja f) SI o š ne družbene delavnosti: — za dovršitev rekonstrukcije vodovoda v Dol. Toplicah in dr.; — za pripravo načrta za zidavo javne zobne poliklinike v Novem mestu, za adaptacijo sedanjih prostorov ter nabavo opreme; — za prvo fazo zidave osnovne šole v Trebnjem. Za uresničenje nalog investicijske graditve v letu 1960 je treba upoštevati predvsem tole: — občinski ljudski odbori naj pri razdelitvi investicijskih sredstev upoštevajo načela, ki so določena s tem družbenim planom, in naj z občinskimi družbenimi plani v tem smislu tudi razporejajo svoja razpoložljiva investicijska sredstva; — neposredni investitorji ter ustrezni organi okrajnega in občinskih ljudskih odborov naj skrbno spremljajo razvoj investicijskih del tako glede smo-terne uporabe sredstev, kot tudi glede pravočasne dovršitve objektov v rokih, ki so predvideni v investicijskih programih; — občinski ljudski odbori naj v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi organi oz. organizacijami analizirajo oz. prouče možnosti za razvoj gospodarstva in drugih panog na svojem območju ter da na tej podlagi ukrenejo kar je potrebno za sistematično pripravo investicijskih elaboratov; — občinski ljudski odbori naj z delavskimi sveti podjetij na svojem območju spravijo v sklad gospodarske in negospodarske investicije ter združena sredstva za skupna vlaganja s postavljenimi načeli tega družbenega plana; — investitorji, ki predvidevajo posojila iz družbenih skladov, naj pravočasno pripravijo invest. programe z ustrezno dokumentacijo za udeležbo na natečajih; — vsi investitorji naj ukrenejo vse potrebno za čim večje varčevanje z investicijskimi sredstvi; — pri investitorju se naj doseže večja disciplina tako pri postopku za potrjevanje investicijskih programov, kakor tudi pri uporabi investicijskih sredstev; — pospeši se naj izvajanje čim bolj ekonomične graditve, zlasti na področju zidave stanovanj; To naj se doseže predvsem z izbiro najekono-mičnejših investicijskih izvedb in dr.; — izboljšati je treba organizacijo priprave ustreznih načrtov in drugih elaboratov, zboljšati smotrnost projektiranja in v okviru možnosti tipizirati objekte; — v zvezi s prednjim je treba organizacijsko učvrstiti in razširiti delo projektivnih birojev in investicijskega biroja na našem območju ter jih usposobiti za kakovostno in pravočasno izdelavo programov in objektov. 1. Sredstva skladov gospodarskih organizacij in finančno samostojnih zavodov. Gospodarske organizacije in finančno samostojni zavodi bodo v letu 1960 razpolagali s sredstvi lastnih skladov v višini 4,305.894 tisoč dinarjev, od tega blokirana mortizacija 800.699 tisoč din. Ta sredstva naj bi se uporabila za tele namene: v tisoč din .— za obratna sredstva 261.035 — za odplačevanje posojil 1,042.273 od tega iz blok. amortizacije 248.907 — za investicije v lastna osnovna sredstva 1,835.107 — za druge izdatke 321.112 — nerazporejena sredstva z blokirano amortizacijo 846.367 brez blokirane amortizacije 294.575 2. Združevanje sredstev gospodarskih organizacij. Da bi se v letu 1960 dosegel planirani nivo investicijskih del je neobhodno potrebno združiti sredstva gospodarskih organizacij v višini okoli 170 milijonov din, kar predstavlja približno 10 % od predvidenih denarnih sredstev sklada osnovnih sredstev in sklada skupne porabe. Tako se predvideva: — za skupna vlaganja v gospodarstvo 120 mili' jonov din, kar pomeni približno 7 % od predvidenih denarnih sredstev obeh navedenih skladov; — za skupna vlaganja v splošno družbene delavnosti pa približno 50 milijonov din ali okoli 10 % od sredstev sklada skupne porabe; V skupnih vlaganjih z obvezo vračanja naj se zajamejo tudi sredstva s kratkimi posojilnimi roki- Z doslednim izvajanjem postavljenega načela bi bilo mogoče na ta način doseči maksimalno in racionalno uporabo vseh za investicije razpoložljivih finančnih sredstev gospodarskih organizacij v našem okraju. Ker je združevanje sredstev ena temeljnih nalog v zvezi z vsem intenzivnejšim in hitrejšim razvojem našega gospodarstva, je potrebno, da temu posvetijo vso pozornost tako ljudski odbori kot tudi same gospodarske organizacije in njihovi organi samoupravljanja, prav tako pa tudi družbene in politične organizacije. Pristojni organ OLO naj izdela o načinu skuP' nih vlaganj ustrezna podrobna navodila po določbah zakonskih predpisov. 3. Vlaganje sredstev ljudskih odborov v gospo- darske in splošno družbene delavnosti bodo znašalo v letu 1960 skupaj (v tisoč din)- od tega: — za osnovna sredstva v gospodarstvu — za osnovna sredstva izven 3,620.271 492.913 gospodarstva 633.167 Skupaj za osnovna sredstva - 1,126.080 ■— za obratna sredstva 136.496 — za odplačilo anuitet 3.186 — za pospeševanje kmetijstva 20.243 — za vzdrževanje cest 106.926 — za pospeševanje drugih panog 11.853 — za stroške državne uprave 2,215.487 4. Skupna sredstva gospodarskih organizacij in finančno samostojnih zavodov, ljudskih odborov, ^publike in zveze, ki bodo v letu 1960 lahko vložna v osnovna sredstva, bodo predvidoma tale: > v milijonih dinarjev Viri sredstev u ■§! II O .s > Ti 'o -O <1) >N > D C £ l—i T> 351 162 Lastna sredstva gosp. org. in finančno samost, zavodov 1,484 Sredstva zveze in LRS 2,088 fnvestcijski skladi občin 217 — investicijski sklad OLO — 577 G°zdni sklad OLO 63 Gestni skladi občin 6 — Cestni skladi OLO 5 Sklad za kadre OLO — Posebni skladi občin — Proračunska sredstva — Gl'uga sredstva (bančna, druga ln združena sredstva) 930 Skupaj 37 5 14 150 a 3 -M cn 1,835 2,250 217 577 63 6 5 37 5 14 1,080 4,995 1,296 6,291 Struktura 79 % 21 % 100 % Poleg tega bodo predvidoma v °žili v obratna sredstva gosp. 0rganizacije in LO 397 od tega: — sredstva gospodarskih org. 261 sredstva LO 136 Pa bi se usmerjala investicijska poraba v skladu smernicami zveznega in družbenega republiškega F ^na tako glede sredstev gospodarskih organizacij akor tudi sredstev ljudskih odborov, naj se zagona še nadalje kombinirana uporaba vseh razpo-zljivih virov sredstev, da se na ta način omogoči '*na večja učinkovitost investicijskih naložb. 6. poglavje Zaposlenost in delovna storilnost 1. V letu 1960 se predvideva v družbenem sek-Pu gospodarstva (vštevši z 2TP in PTT) povpreč-2 ZaPoslitev 19.987 oseb. To pomeni v primerjavi etom 1959 povečanje za 9,2 %. Obseg celotne proizvodnje in storitev pa se predvidoma povečal precej močneje kot zaposle- jq Tako predvidevamo v letu 1960 povečanje de-u V['e st°rilnosti izražene na podlagi narodnega do-ka na enega zaposknega z 11,3 %. Posebno pozornost pri ukrepih za povečanje delovne storilnosti je treba posvetiti v letu 1960 predvsem industriji, kmetijstvu in gradbeništvu, kjer je predvideno povečanje za 12,2 %, 27,6 % oziroma 13,3 %. Od predvidenega razvoja delovne storilnosti bo odvisen tudi razvoj osebne porabe. Vzporedno s tem, se bodo v mestih in industrijskih središčih večala razpoložljiva sredstva za investicije v družbeni standard. Poleg organov delavskega upravljanja bodo morali razvoju delovne storilnosti posvečati posebno pozornost tako pristojni organi LO kakor tudi družbene in politične organizacije. 3. Da bi se v letu 1960 tudi na tem področju čim ugodneje izvršil plan, bi bilo potrebno zlasti tole: — gospodarske organizacije, zlasti tiste, ki ne bodo znatno povečavale obsega proizvodnje in storitev, naj proučijo možnosti za zmanjšanje števila zaposlenih; pri tem naj se presežek delovne moči premešča predvsem v okviru podjetij določenega okoliša; — občinski ljudski odbori naj s sindikalnimi organizacijami stalno spremljajo gibanje zaposlenih po posameznih podjetjih v svoji občini, ter preprečijo nepotrebno vključevanje nove delov, moči; — stari borci in invalidi NOB naj se zaposlujejo na ustrezna delovna mesta, a v skladu s sistematizacijo delovnih mest; — ženske je treba usmerjati v take stroke in na taka delovna mesta, ki so po delovnem procesu primerna za njih zaposlitev; — gospodarske organizacije naj storijo vse, kar je potrebno, da se poveča delovna disciplina in zmanjšajo izostanki ter fluktuacija delovne moči; — še nadalje je treba izboljšati življenjske in delovne razmere zaposlenih; — izboljševati se mora higiensko in tehnično varstvo ter s preventivno zdravstv. službo zmanjševati število bolezenskih izostankov; — dosledno naj se uveljavlja način nagrajevanja, ki bo prejemke delavcev postavljal v položaj čimvečje odvisnosti od njihovega uspeha pri delu in od uspešnosti poslovanja podjetja kot celote; — pri nagrajevanju po uspehu dela naj ne bodo norme vezane samo na količino, temveč tudi na kakovost; — organi delavskega upravljanja in uprave podjetij naj stalno spremljajo učinkovitost sistema nagrajevanja s tem, da prilagajajo način razdeljevanja sredstev za osebne dohodke organizaciji dela in poslovanja; — povečanje posebnega deleža pri dohodku gospodarskih organizacij, ki ga zagotavljajo zvezni predpisi za leto 1960, naj podjetja uporabljajo za to, da se izboljša učinkovitost nagrajevanja; — v okviru celotnih osebnih dohodkov naj se povečuje del, ki se izplačuje na podlagi doseženih učinkov. Na povečanje delovne storilnosti vpliva tudi višja raven splošne in strokovne izobrazbe — izboljšani kvalifikacijski sestav zaposlenih: — zato naj gospodarske organizacije v sodelovanju z ustreznimi organi LO in sindikata zagoto- vij o zaposlenim strokovno usposabljanje na delovnem mestu; — za tiste gospodarske organizacije, ki zaradi svojega obsega ali načina dela ne morejo organizirati lastnega centra za izobraževanje, naj se organizirajo taki centri za širše območje; — gospodarske organizacije naj na podlagi izdelanega programa uporabljajo sredstva za gospodarske kadre predvsem za izobraževanje delavcev na delovnem mestu. Za uresničenje vseh navedenih nalog morajo ObLO zagotoviti vse potrebno za smotrno politiko zaposlovanja na svojem območju; to naj predvidijo v svojih družbenih planih, upoštevajoč načela, ki so postavljena v tem družbenem planu. 7. poglavje Osebna poraba in družbeni standard 1. Osebna poraba Povečanje proizvodnje, dvig zaposlenosti v gospodarstvu in zlasti še povečanje delovne storilnosti bodo vplivali na povečanje osebnih dohodkov prebivalstva za okoli 16 %. Ob upoštevanju prehoda na ekonomske najemnine za stanovanja in postopnega prehoda na ekonomske cene raznih storitev (električna energija, vodarina itd.) ter kmetijskih pridelkov, se bo realna osebna poraba prebivalstva povečala za okoli 8 %. Poraba pri kmetovalcih se bo povečala v odvisnosti od povečanja kmetijske proizvodnje in tržnih presežkov. Pogoj za dvig osebne porabe je skladno izpolnjevanje nalog družbenega plana, zlasti istočasni in skladni razvoj vseh tistih gospodarskih in splošno družbenih strok, ki najhitreje vplivajo na dvig družbenega standarda. Občinski ljudski odbori naj s svojimi družbenimi plani konkretizirajo in zagotove izvajanje smernic višjih teritorialnih enot. S kontrolo in pravilno politiko cen ter z ustrezno politiko lokalnih davščin naj zagotovijo trajno dviganje osebne porabe in s tem življenjske ravni prebivalstva. V teh naporih pa naj sodelujejo predvsem tudi sindikalne organizacije, SZDL in druge množične ter politične organizacije. 2. Družbeni standard V letu 1960 se predvideva nadaljnje povečanje del na področju splošnih družbenih delavnosti. Vendar to še ne bo zadoščalo povečanju potreb, zlasti glede na naglo spremembo strukture prebivalstva in močno migracijo s podeželja v mesta. Osnovna naloga vseh odločujočih činiteljev je čimbolj smotrno razporejati sredstva. Posebno pozornost je posvetiti kompleksni graditvi rastočih mest ter industrijskih naselij. Nadalje se v letu 1960 pričakuje povečanje proračunskih izdatkov za šolstvo, kulturo, zdravstvo in socialno varstvo. Poleg tega bodo povečani skladi socialnega zavarovanja, vpeljano bo obvezno zdravstveno zava- rovanje kmetov. Z novimi ekonomskimi najemninami in ustreznimi organizacijskimi ukrepi občinskih ljudskih odborov pa se predvideva izboljšanje gospodarjenja s stanovanjskim skladom. 8. poglavje Gospodarski odnosi z inozemstvom 1. Izvoz Na podlagi planiranega povečanja proizvodnje in možnosti plasmana proizvodov na inozemskem trgu se za leto 1960 predvideva povečanje izvoda za 45,9 %, in sicer: — v industriji za 56,1 % — v kmetijstvu in gozdarstvu pa za 12,0 % Izvažale bodo predvsem tele gospodarske organizacije: »Kremen«, Novo mesto, Tovarna pohištva, Brežice, »Jugotanin«, Sevnica, »Zora«, lesna industrija Črnomelj, »Novoles«, Novo mesto, Kopitarna, Sevnica, Tovarna celuloze in papirja, Videm-Krško, KGP Novo mesto, PZ Novo mesto, GG, Brežice, GPZ Sevnica in »Vino« Brežice. V letu 1960 se predvideva tudi povečanje priliva neblagovnih deviznih sredstev iz tranzitnega in turističnega prometa, in sicer za 30 %. Da bi se zagotovilo povečanje izvoza v navedenem obsegu, je treba storiti vse potrebne ukrepe za ustrezni sortiment v smislu večvrednih končnih izdelkov. 2. Uvoz Da bi se pripomoglo k izboljšanju plačilne bilance, je potrebno še nadalje skrbeti za čim racionalnejšo uporabo uvoznih surovin in materiala ter jih, kjerkoli in kolikorkoli je mogoče, postopoma nadomeščati z uporabo domačih ali cenejših. Drugi del RAZVOJ POSAMEZNIH GOSPODARSKIH PANOG 9. poglavje INDUSTRIJA 1. Industrijska proizvodnja, izražena v fizičnem obsegu, se bo v letu 1960 nasproti letu 1959 povečala predvidoma za 25,3 %. S tem bo dosežena raven proizvodnje, ki je bila v perspektivnem družbenem planu predvidena za leto 1961. Predvideni obseg industrijske proizvodnje te' melji predvsem: — na že doseženi proizvodnji v preteklem leta’ — na boljši in intenzivnejši izrabi proizvodni zmogljivosti oz. proizvodnih sredstev; — na uvedbi več delovnih izmen, kjer so za to pogoji; — na razširitvi in izboljšanju proizvodnega sodelovanja; — na že izvršenih in planira jah, zlasti v rudarstvu, kovinski industriji, industriji gradbenega industriji ter tekstilni industriji; nih rekonstrukci industriji, elektro materiala, lesrt — na zagotovitvi zadostne preskrbe s surovina-reprodukcijskim materialom in pogonsko energijo; — na nadaljnjem zboljševanju organizacije dela ifi tehnološkega procesa; —- na širšem osvajanju tržišča. 2. Po posameznih strokah se v razdobju 1958 do 1960 giblje fizični obseg industrijske proizvodnje takole: Stroka Ul — Proizvodnja električ. energije 112 ■— Proizvod, premoga 116 •— Proizvod, in predel, nekovin *1? — Kovin, industrija 119 — Elektroindustrija 120 — Kemična industrija 121 — Industr. gradb. materiala *22 — Lesna industrija *23 —• Industrija celuloze in papirja 124 — Tekstilna industrija 125 — Industrija usnja in obutve *27 — Živilska industrija Indeksi 1959 1960 1959 1958 1958 1960 97,6 98,1 100,5 101.0 104,5 103,4 124,7 120,2 96,4 126,9 252,9 199,2 183.1 256,5 140,1 172.6 221,4 128,2 108.7 135,6 124,7 117.2 149,8 127,8 106,0 120,0 113,2 151.8 199,3 131,3 110,7 129,7 117,1 74,3 87,1 117,2 Skupaj 117,2 147,0 125,3 3. V zvezi s predvidenim gibanjem industrijske Proizvodnje se po posameznih strokah predvideva Predvsem tole: Ul — V proizvodnji električne energije: Plan predvideva le minimalno povečanje 0,5 %, ker je proizvodnja električne energije v termoelektrarni Brestanica odvisna od obratovanja hi-uroelektričnih central z ozirom na stanje voda, drugi agregat navedene elektrarne pa bo začel obratovati šele s 1. junijem 1961; sama turbina, ki bo Načela obratovati maja 1960, pa bo zamenjala dose-tianjo turbino, ki bo dana v generalno popravilo. . V zvezi z izboljšavo preskrbe z električno cner-S'jo se v letu 1960 predvideva predvsem: — dovršite v daljnovoda Brestanlca-Novo mesto a Postavitvijo transformatorskega polja in montažo ransformatorja 110/35/20 kV v Novem mestu ter enega polja 110 kV v Brestanici; „ ~~ pripravljalna dela za graditev daljnovoda o kV Novo mesto-Črnomelj in postavitev razdelil-transformator, postaje v Črnomlju 35/20/10 kV; j. "7" nadaljevanje graditve daljnovoda Dv »Roto«-režice-Bregana v izvedbi 35 kV; postavitev 17 transformatorskih postaj, da bi tako nadaljevalo izboljšavanje prenosa električ-ne energije. Poleg tega je treba pospešeno odpravljati pav-*n* odjem električne energije. 112 — V proizvodnji premoga: Plan predvideva v celotni proizvodnji soraz-ern° majhno povečanje, in sicer 3,4 %. Močnejše povečanje proizvodnje predvidevata rudnik Globoko v proizvodnji lignita, in sicer 45 %, ter rudnik Kanižarica v proizvodnji rjavega premoga 34,5 %, predvsem kot posledico že deloma izvršene rekonstrukcije; rudnika Senovo in Krmelj pa malenkostno znižujeta proizvodnjo 2 oz. 5 %. Rudnik Senovo zmanjšuje proizvodnjo zaradi nizkih premogovnih zalog, rudnik Kremen pa zaradi zmanjšanih odkopnih možnosti v tem letu. V zvezi s pospeševanjem proizvodnje premoga je treba intenzivirati geološko raziskovalna dela pri naših rudnikih. 116 — V proizvodnji in predelavi nekovin: Načrt celotne proizvodnje nekovin izkazuje sicer znižanje za 3,6 %, ker del proizvodnje kremenovih peskov ni zajet v tej stroki, temveč v kemični proizvodnji čistilnih sredstev. Če bi pa upoštevali del proizvodnje, ki je zajet v kemični stroki, bi bila skupna proizvodnja in predelava nekovin povečana za 5,7 %. V zvezi s tem se predvideva: — pri »Keramiki« Novo mesto povečanje za 36 %, — pri »Kremen« Novo mesto in rudniku Globoko pa manjši padec proizvodnje, in sicer za 3,5 oziroma 5,3 %. V letu 1960 naj »Kremen« Novo mesto poveča eksploatacijo kremenovega peska v kooperaciji s podjetjem Rudnik Globoko. Da bi ,se zagotovil nadaljnji uspešen razvoj proizvodnje kremenovega peska, je treba pospešiti geološke raziskave, v zvezi s predelavo nekovin pa je treba hitreje spreminjati strukturo izdelkov v skladu s potrebami tržišča. 117 — V kovinski industriji: Predvideva se najmočnejše povečanje med vsemi industrijskimi strokami, in sicer za 99,2 %. To povečanje izhaja predvsem iz predvidevanega povečanja proizvodnje v podjetju IMV Novo mesto, ki naj bi v letu 1960 izdelala 900 avtomobilov poleg končnih izdelkov, kar predstavlja povečanje proizvodnje za 150 %. Izpolnitev tako visokega povečanja proizvodnje pa je odvisno od izvršitve predvidenih investicij in osvojitve tehnološkega procesa. Predvsem v kooperacijski proizvodnji je treba pospešiti osvajanje raznih avtomobilskih sestavnih delov, ki se za sedaj uvažajo. Močno povečanje proizvodnje predvideva tudi »Belt« Črnomelj, in to za 68 %; tu je treba v proizvodnjo vključiti tudi staro livarno, ki je bila sicer že opuščena, in Tovarna šivalnih strojev Mirna — za 36,5 %, kjer je v letu 1960 treba zgraditi primerne prostore za namestitev novega proizvodnega parka in osvojiti vsaj večji del tehnološkega procesa proizvodnje šivalnih strojev. Poleg tega je treba v tovarni šivalnih strojev nadalje uvajati proizvodnjo tudi drugih postranskih končnih izdelkov. Pri Podjetju za popravilo železniških voz pa se predvideva povečanje proizvodnje le za 0,5 %. Zlasti kovinsko industrijsko stroko je treba notranje organizacijsko in poslovno učvrstiti, to je glavni pogoj za nadaljni uspešni razvoj. 119 — V elektroindustriji: Povečanje se predvideva v višini 40,1 % in izhaja predvsem iz proizvodnje novih izdelkov. IEV Ljubljana — obrat »Kondenzatorji«, Semič predvideva povečanje proizvodnje za 47,1 % kar bo doseženo zlasti s spremembo sortimenta izdelkov, in to z uvedbo proizvodnje cos fi kondenzatorjev in fluorescenčnih kondenzatorjev. IEV Ljubljana — obrat »Upori«, Šentjernej pa predvideva povečanje proizvodnje za 25 % in to predvsem na podlagi izvršene rekonstrukcije. Telekomunikacije Mokronog imajo v programu le minimalno povečanje proizvodnje, in sicer za 1,7 %. V letu 1960 se pričakuje ustanovitev še enega obrata te stroke v Žužemberku, za kar je potrebno skupno z IEV Ljubljana storiti vse ustrezne ukrepe. Zaradi važnosti te stroke za nadaljni razvoj našega gospodarstva, predvsem industrije, je treba v letu 1960 zlasti na tem področju pospešiti pripravo elaboratov za njen nagli razvoj tudi v bodočih letih. 120 — V kemični industriji: Načrt predvideva povečanje proizvodnje za 28,2 %. V Tovarni zdravil »Krka« se povečanje proizvodnje predvideva v višini 25 %, kar bo doseženo s povečanjem obsega proizvodnje v okviru dejanskih zmogljivosti. Nova industrijska vlaganja v letošnjem letu še ne bodo imela vpliva na predvideno povečanje. Pri »Kremenu« Novo mesto pa se bo po predvidenem programu proizvodnja čistilnih sredstev povečala od 40 na 2000 ton, t. j. za 5000 %, kar je omogočeno z že izvršeno nabavo novih strojev. Če se upoštevajo doseženi uspehi v kemični industriji, možnosti za zagotovitev surovin in dr. ter že pripravljeni investicijski elaborat za nadaljnji sistematični razvoj te industrije na našem področju, bi bilo treba tudi v bodoče storiti vse, da bi se zagotovila ustrezna investicijska sredstva, predvsem za proizvodnjo farmacevtskih in viskoznih izdelkov. 121 — V industriji gradbenega materiala: V letu 1960 se predvideva povečanje za 24,7 %. Najmočnejše povečanje se predvideva v opekarni Brežice, ki povečuje proizvodnjo za 77,2 %, in to predvsem na podlagi deloma že izvršene rekonstrukcije. Opekarni Zalog in Prelesje predvidevata povečanje proizvodnje za 5 %. Pri opekarni Prečna pa se predvideva zmanjšanje za 4 %, kar je bilo preteklo leto za njihovo proizvodnjo zaradi vremenskih razmer, izredno ugodno, s tem pa v letu 1960 ne morejo računati. V zvezi s pospešeno investicijsko graditvijo in, da bi se zagotovilo rednejše oskrbovanje gradbišč z gradbenim materialom, je treba storiti vse za čim hitrejšo dovršitev rekonstruiranih obratov, kakor tudi za zgraditev novih obratov za proizvodnjo sodobnih gradbenih elementov. 122 — V lesni industriji: Predvideno povečanje proizvodnje v višini 27,8 odstotkov bo doseženo zlasti: — s povečano proizvodnjo v tovarni »Novoles« Novo mesto in sicer za 66,6 %, kar izhaja predvsem iz razširitve podjetja z novim obratom v Straži in v tovarni »Opremales«, Novo mesto, ki predvideva povečanje proizvodnje za 28 %. Pri drugih podjetjih te stroke se predvideva povečanje proizvodnje v manjšem obsegu, in sicer: Kopitarna, Sevnica za 9,2 %, Zora, Črnomelj za 8 %, Tovarna pohištva, Brežice za 5 % in Jugota-nin, Sevnica za 0,2 %. Poleg dela kemične industrije ter industrije celuloze in papirja ima v surovinskem pogledu vsekakor najugodnejše pogoje za nadaljnji razvoj lesna industrija. Zato naj se v letu 1960 nadaljuje priprava ustreznih investicijskih elaboratov, da bi se lahko v primeru možnosti zagotovila ustrezna kreditna sredstva predvsem: — za nadaljnjo razširitev in premestitev obrata lesne galanterije Novoles iz Novega mesta v Stražo; — za razširitev proizvodnje Kopitarne Sevnica; — za ureditev novega obrata za proizvodnjo lesonitnih plošč tovarne Jugotanin Sevnica, v zvezi z nujnostjo pravilne izrabe surovin; — za rekonstrukcijo oz. razširitev proizvodnje Tovarne pohištva v Brežicah; Opremales, Novo mesto naj v letu 1960 razširja svojo proizvodnjo v okviru sedanjih zmogljivosti; Zora, Črnomelj naj v tem letu organizacijsko uredi in učvrsti svojo proizvodnjo. 123 — V proizvodnji celuloze in papirja: Tovarna celuloze in papirja ima v programu povečanje proizvodnje za 13,2 %, od katerih naj bi izhajalo 6 % povečanje delovne storilnosti, ostanek pa iz na novo vloženih investicij. Če pa bo dana možnost, da se izvedejo ukrepi še za nadaljnje povečanje proizvodnje (da bo znatno zmanjšan čas remonta, in sicer v obratu proizvodnje celuloze od 22 na 8 dni, v obratu proizvodnje papirja pa od 22 na 10 dni itd.), bi se lahko obseg proizvodnje močneje povečal. 124 — V tekstilni industriji: Povečanje proizvodnje v višini 31,3 % bo predvidoma doseženo takole: — v tovarni Novoteks — s 34,4 %, kar bo doseženo v okviru že instaliranih zmogljivosti z uvedbo več delovnih izmen itd. ter v okviru omogočene nabave večjih količin uvozne preje; — v Industriji perila, Novo mesto s 17,1 %> t0 povečanje bo doseženo predvsem v obratu Kostanjevica na podlagi nabavljenih novih specialo' šivalnih strojev in obratu Tkalnica na podlagi na' bavljenih 6 avtomatskih tkalskih strojev; — v »Belokranjki« Črnomelj s 17 %>, kar te-ptP'lji predvsem na intenzivni izr"bi sedanjih proizvodnih sredstev; *— v »Beti« Metlika s 6,8 %, kar temelji na delni izpopolnitvi strojne opreme in boljši izrabi zmogljivosti; — Pletilnica, Dobova predvideva v letu 1960 obseg proizvodnje v višini lanske izvršitve plana z ozirom na še neurejene proizvajalne razmere. Zato bi bilo v letu 1960 potrebno za predilnico Dobova zgraditi nove delovne prostore. Poleg tega naj se v letu 1960 pripravijo posebni elaborati; — za ureditev prve faze tehnološkega postopka Za proizvodnjo česanca ter za povečanje števila Vreten in tkalnih strojev v tovarni Novoteks, Novo toesto; — za rekonstrukcijo oz. preselitev Industrije Perila Novo mesto, kakor tudi »Beti« Metlika in »Belokranjke« Črnomelj v nove poslovne prostore. 125 — V industriji usnja in obutve: Povečanje obsega proizvodnje se predvideva s ^>1 %, in sicer: — v Industriji obutve, Novo mesto s 17,5 %; — v »Boru« Dolenjske Toplice pa s 6,9 %. V obeh tovarnah bo doseženo navedeno pove-canje proizvodnje z boljšo izrabo proizvodnih naprav. 127 — V živilski industriji: Planirano povečanje v višini 17,2 % se predvideva p0 posameznih podjetjih takole: — v Prehranbeni industriji Črnomelj za 56,6 %, *ar bo omogočeno predvsem s spremembo struk-ture proizvodnje in z boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti; — v tovarni Imperial, Videm-Krško za 17,5 %, Predvsem na podlagi izpolnjene proizvodne opreme; —-pri »Dani« Mirna pa se predvideva v letu 1960 $ti nivo proizvodnje kot v preteklem letu, pred-Vs°m z ozirom na težkoče v plasmanu izdelkov. V Prehranbeni industriji, Črnomelj je treba P°sPešiti že potrjena investicijska dela ter pravo-‘asno storiti vse potrebno, da se bodo nove kakor udi stare zmogljivosti čimbolje izkoriščale. . V zvezi s predvideno rekonstrukcijo tovarne ‘Pperial, Videm-Krško pa je treba čimprej izdelati Ustrezen investicijski elaborat. 4. Na podlagi predvidenega fizičnega obsega Proizvodnje se bo v letu 1960 zvišal v primeri z iz-ršitvijo v letu 1959 tudi družbeni bruto proizvod ža 26,1 %. Prav tako se bo v tem razdobju povečal tudi na-°oni dohodek in sicer za 24,2 %. Št 5 predvidenem povečanju proizvodnje se ovi]° zaposlenih v industriji ne bi smelo povečati voČ kot 10,8 % oziroma za 906 zaposlenih. ^ zvezi s prednjim lahko predvidevamo poveča- k ed(" h°dkv P je l delovne storilnosti — izraženo v narodnem do- no kmetijstvo; — uporaba sortnega semena in pravočasno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev; — pospešeno izvajanje asanacij sadovnjakov, rednega gnojenja in čiščenja sadnega drevja; — širši obnova vinogradov; — povečanje staleža proizvodne živine predvsem na družbenih kmetijskih gospodarstvih ter s tem v zvezi znatne investicijske naložbe za nabavo živine, zidanje hlevov in agromelioracije, poleg tega pa tudi širše proizvodno sodelovanje v pitanju živine; — izboljšanje in večja izraba kmetijske mehanizacije oz. stroje, katerih število je v zadnjih dveh letih v okraju precej naraslo, v letu 1960 pa se bo predvidoma povečalo še za 25 traktorjev in 17 kombajnov. Da bodo sodobni agrotehnični ukrepi pri glavnih posevkih — koruza, krompir, pšenica in krmne rastline — izvršeni, naj občinski ljudski odbori predpišejo za določena območja minimalne agrotehnične mere na podlagi zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Proizvodnja bo predvidoma zajela tele površine važnejših poljščin po osnovnih skupinah proizvajalcev: 'o 2 2 ti m -Ž, % c c* "« a 3 ■M St-s >3 "S | 2 E 8 >Š E 3 O t- a 'S o j* J s 11 (8 Tl 60 $ •O o 2 cc P M M N a> N n. O n, a Pšenica 10.919 100 27 10.792 3.000 Koruza 9.713 42 18 9.653 2.290 Krompir 8.100 50 8 8.042 1.300 Detelje 7.600 169 — 7.431 2.020 Pitnik 467 55 12 400 400 Travniki 20.600 1.100 108 19.392 4.210 Sadovnjaki 2.614 185 54 2.375 400 Vinogradi 6.965 60 40 6.865 1.020 Hmelj 157 68 89 — — B. Kmetijske stroke 1. Poljedelstvo s travništvom V poljedelstvu se predvideva povečanje proizvodnje v primeri z letom 1959 za 15,7 %. V letu 1960 predvidevamo tele hektarske pridelke važnejših poljščin v primerjavi z letom 1958 in 1959: -vq- Indeksi 1958 1959 1960 1959 1958 1960 1958 1960 1959 Pšenica 15,5 15,6 20,3 100 131 130 Ječmen 13,9 14,2 16,0 102 114 112 Koruza 19,9 23,8 28,0 119 140 117 Hmelj 1,5 11,8 12,5 — — 106 Detelje 42,0 60,9 63,5 145 151 105 Travniki 24,3 36,6 41,0 151 168 112 Vzporedno s povečanjem spredaj navedenih hektarskih pridelkov naj bi se povečala proizvodnja žit za 15,4 %, industrijskih rastlin za 74,2 %, vrtnin za 31,4 % in krmnih rastlin za 2,7 %. Spomladi leta 1960 se predvideva zasaditev novih 10 ha hmelja. Poleg tega se predvideva zgraditev še 4 novih sušilnic za hmelj, ena pa bo pridobljena z adaptacijo. Tako bo mogoče ves pridelek pravočasno posušiti. Ker je od povečanja proizvodnje krmnih rastlin odvisno povečanje živinorejske proizvodnje, je potrebno, da družbena kmetijska gospodarstva izvedejo načrtne agromelioracije. V Beli krajini bo z melioracijo usposobljenih za kmetijske namene 325 ha zaokrožene površine steljnikov in zgrajen specializiran živinorejski obrat, predvsem za pitanje živine. Poraba umetnih gnojil naj bi znašala 14.500 ton ali povprečno 180 kg/ha obdelovalne zemlje. Poleg tega naj se zagotovi potrebna količina kakovostnega semena, deloma s pridelovanjem na družbenih kmetijskih gospodarstvih, deloma od drugod. Občinski ljudski odbori bodo morali bolj skrbeti za pravočasno in obvezno zatiranje karantenskih škodljivcev in bolezni. 2. Sadjarstvo V letu 1960 predvidevamo povečanje sadjarske proizvodnje v primerjavi z letom 1959 za 34 %. Zaradi slabega stanja v sadovnjakih naj se začne redno gnojenje in čiščenje sadnega drevja. V ta namen predvidevamo vključitev 400 ha sadovnjakov v proizvodno sodelovanje. Število rednih oskrbovanih sadovnjakov se bo s tem povečalo in v poznejših letih lahko pričakujemo stalnejšo rodnost sadnega drevja. V akciji za izboljšanje stanja sadovnjakov bodo morali sodelovati vsi ustrezni organi ljudskih odborov in zadružni organi. Obnova sadovnjakov: nadaljevanje, intenziviranje in začetek del pri obnovi je predvidena pri posestvih Graben, Leskovec, Šentjernej, KZ Videm in KZ Brestanica na površini cca 100 ha. V nadaljnji obnovi sadovnjakov naj se upošteva rajonizacija po perspektivnem družbenem pla-nu. Za obnovo bodo sadne sadike vzgojene v domačih drevesnicah, ki bodo poleg tega pridelale tudi sadni material za druge okraje. 3. Vinogradništvo V letu 1960 se predvideva za 63,3 % večji pridelek grozdja kot v letu 1959. V proizvodno sodelovanje bo predvidoma vključeno 1020 ha vinogradov. Z uvedbo popolne agrotehnike na teh površinah se bo rodnost vinogradov povečala predvsem v naslednjih letih, ker se P°' godbena proizvodnja v vinogradih in sadovnjakih sklepa za več let. Obnova vinogradov je mogoče samo v zaokroženih površinah nad 20 ha. V zvezi s tem se predvideva izdelava investicijskih programov za obnovo v treh skupnostih t. j. v Metliki, na Bizeljskem in Sremiču. Pri obnovi vinogradov bo treba tako kot v sadjarstvu upoštevati rajonizacijo vinogradništva P° perspektivnem družbenem planu. Za območje Bizeljskega naj se izdelajo načrti za proizvodno vinsko klet z zmogljivostjo 200 vagonov. 4. Živinoreja V živinoreji se predvideva povečanje proizvodnje v primerjavi z letom 1959 za 21,6 %, kar temelji: — na povečanju staleža živine z lastno vzrejo in z nakupom; — na večji prireji v pitanju prašičev; — na ureditvi pitališč za teleta in pitališč za prašiče na družbenih kmetijskih obratih; — na večji proizvodnji mleka; — na boljši vzreji v pogodbeni proizvodnji. Tako se v letu 1960 predvideva: — da se bo številčno stanje govedi povečalo od 64.200 na ca. 70.000 glav; — da se bo povečalo številčno stanje krav na družbenih kmetijskih gospodarstvih za 970 glav, od tega na ekonomijah KZ 250 krav, število plemenskih svinj pa za 100 glav; ■— da bodo družbena kmetijska gospodarstva spitala 1700 glav mlade živine, 2000 mesnatih prašičev in 40.000 pohancev; — da bo v pogodbeni proizvodnji spitanih 7500 glav mlade živine, 1925 glav odrasle govedi in 20.500 mesnatih in mastnih prašičev; — da se bo letna molznost povečala povprečno na 1600 litrov mleka na kravo molznico; — da bo umetno osemenjevanje zajelo 77 % Plemenic; ■— da bodo družbena kmetijska gospodarstva znatno povečala proizvodnjo krme na njivah in travnikih. Za izvršitev teh nalog bo treba ukreniti predvsem tole: —- dosledno je treba izvajati uredbo o prepovedi klanja telet, kar bo omogočilo privezovanje telet k večjem odstotku; to bo vplivalo na povečanje staleža govedi in večjo prirejo v živi teži; — v skladu s povečanjem črede je treba zagotoviti sredstva za zidanje hlevov na družbenih kmetijskih gospodarstvih za ca. 1600 stojišč in za ureditev pitališč telet pri KGP Novo mesto ter pi-tališča prašičev in pitališča telet pri PZ Novo mesto; — zagotovitev zadostne količine mleka v mlekarnah bo dosežena s povečanjem proizvodnje mleka na družbenih kmetijskih gospodarstvih, vštevši zadružne ekonomije, ter z vključevanjem individualnih proizvajalcev v mlečno proizvodnjo, kot Predvideva rajonizacija po perspektivnem družbe-nem planu; — kmetijske zadruge bodo morale pravilno organizirati pogodbeno pitanje govedi in prašičev ter skrbeti za pravočasen odkup; — za zdravstveno varstvo živine bo skrbela veterinarska služba s svojimi prever/ivnimi in ku-rativnimi ukrepi. C. Družbena kmetijska gospodarstva Na družbenih kmetijskih gospodarstvih naj bi Se v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 povečal družbeni bruto proizvod za 61,6 %. Pri tem predvidevamo tele hektarske pridelke važnejših poljšin v primerjavi z letom 1958 in 1958 1959 1960 Indeksi 1959 1960 1960 1958 1958 1959 ženica 25,8 28,8 40,0 112 155 139 Koruza 27,5 41,7 70,0 152 250 146 Krompir 201,7 130,0 250,0 65 124 192 Krnelj 1,2 10,0 14,0 — — 140 detelje 41,0 62,0 85,0 151 208 137 Travniki 26,6 40,0 60,0 150 225 150 Navedeno povečanje družbenega bruto proizvoda bo doseženo: — v poljedelstvu s povečanjem ha pridelkov, kar temelji predvsem na izdatnem gnojenju in na uporabi kakovostnega semena; — z izrabo vseh razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti kmetijskih površin in kmetijskih objektov; — v sadjarstvu na podlagi začetka rodnosti obnovljenih nasadov, poleg tega bodo družbena kmetijska gospodarstva obnovila 46 ha sadovnjakov in 8 hektarov vinogradov; — na povečanju staleža živine bodisi z nakupom plemenskih krav, bodisi s privezovanjem lastnih telet ter z nabavo telet za pitališča; v okviru tega predvidevajo družbena kmetijska gospodarstva nabavo ca. 720 plemenskih krav in zidavo ter adaptacijo hlevov za ca. 1000 stojišč. To bo vplivalo na povečanje živinorejske proizvodnje predvsem v letu 1960 in pozneje; — z dvigom molznosti na 2550 litrov mleka na kravo letno; — na podlagi povečanja reje in pitanja prašičev. V skladu s povečanjem staleža živine se bodo družbena kmetijska gospodarstva lotila izboljšanja svojih travišč s tem, da bodo v okviru zveznega natečaja pričela izvajati agromelioracije na površini 141 ha njiv, 196 ha travnikov in 173 ha pašnikov, kolikor bodo dovoljena ustrezna kreditna sredstva. Za izboljšanje mehanizacije bodo gospodarstva nabavila opremo za 4 izmolzišča in 4 traktorje s priključki. Da se bodo sredstva bolje uporabljala in da se bo proizvodnja bolje organizirala, naj se v letu 1960 združijo manjša družbena kmetijska gospodarstva — KG Klevevč, KG Šentjernej, KG Trška gora in KG Struga s KGP Novo mesto. Č. Zadružništvo V letu 1960 bo poslovalo v okraju 50 kmetijskih zadrug in 3 kmetijske poslovne zveze. Zadruge bodo kot nosilec pogodbene proizvodnje in uvajanja sodobnih agrotehničnih ukrepov močneje neposredno sodelovale v kmetijski proizvodnji bodisi na svojih ekonomijah, bodisi v proizvodnem sodelovanju z zadružniki. Poleg tega se bodo intenzivneje bavile z odkupom kmetijskih pridelkov in z nabavo oz. prodajo potrebnega reprodukcijskega materiala. S tem v zvezi naj še preostale zadruge čimprej oddajo splošne trgovske prodajalne, razen 3: Adle-šiči, Suhor in Uršna sela; pri teh naj bi se ločitev izvršila kasneje, ko bodo za to primerne razmere. Poslovna zveza Črnomelj bo meliorirala nadaljnih 325 ha steljnikov, že meliorirane površine pa bo obdelovala po obstoječem programu. Da se poveča sadjarska proizvodnja, se bo v okviru zadrug pričela obnova 54 % sadovnjakov in 60—80 ha vinogradov. Na svojih ekonomijah predvidevajo zadruge povečanje števila krav za 100 glav, poslovna zveza Črnomelj pa za 150. Predvidene so tudi zidave in adaptacije hlevov, da se doseže njihova ustrezna zmogljivost. Poslovna zveza Novo mesto bo zgradila pita-lišči za 500 mesnatih prašičev in 200 telet. Za izpopolnitev mehanizacije bodo zadruge nabavile v letu 1960 še 21 traktorjev s priključki in 71 kombanjev, tako da bodo zadovoljene najnujnejše potrebe po mehanizaciji. V zvezi s tem bodo kmetijske zadruge zgradile ustrezno število remiz. Nadalje naj se zgradijo še 4 nove hmeljske in 1 sadna sušilnica. Za odkup in trgovino z reprodukcijskim materialom naj poslovne zveze in kmetijske zadruge grade in adaptirajo 3 skladišča. Ena osnovnih nalog nadaljnjega razvoja kmetijskih zadrug mora biti v letu 1960 in v nadaljnjih letih ustanavljanje in razvijanje zadružnih ekonomij na zemljiščih SLP in na zemljiščih, ki so ponudena v zakup ali prodajo. D. Proizvodno sodelovanje Predvideno povečanje kmetijske proizvodnje bo doseženo predvsem na podlagi proizvodnega sodelovanja, v katerega bo v gospodarskem letu 1959/1960 vključenih skupaj 14.729 ha površin, in sicer 9010 ha njiv, 4210 ha travnikov, 1020 ha vinogradov in 400 ha sadovnjakov. Na teh površinah predvidevamo tele hektarske pridelke: Površina ha Pridelek q/ha % na skupno površino Pšenica 3000 35 27,5 Koruza 2900 55 23,5 Krompir 1300 280 16,0 Pitnik 400 300 85,6 Detelje 2020 75 26,5 Travniki 4210 55 20,4 Sadovnjaki 400 — 15,3 Vinogradi 1020 — 13,6 V živinorejski proizvodnji je predvideno pogodbeno pitanje 7500 glav mlade goveje živine, 1.925 glav odraslih goved in 20.500 mesnatih in mastnih prašičev. Predvideni hektarski pridelki in predvideno pitanje živine bo doseženo predvsem: — na podlagi pravočasno in pravilno obdelanih površin pred setvijo; — z uporabo predpisanih količin umetnih gnojil z večkratnim dognojevanjem na vseh predvidenih površinah; — z uporabo sortnega semena domačih in italijanskih sort pšenice, hibridne koruze in krompirja; — s pravočasnim zatiranjem rastlinskih škodljivcev in bolezni z večkratnim škropljenjem; — v živinoreji na podlagi intenzivnejšega sklepanja pogodb ob sodobnem načinu pitanja in s pomočjo veterinarskega varstva; — na podlagi stimulativnih odkupnih cen. Za izvršitev vseh predvidenih nalog v okviru pogodbene proizvodnje so odgovorni poleg kmetijskih zadrug tudi pristojni organi LO in družbeno- politične organizacije. Vsi ti naj bi nudili svojo pomoč kmetijskim zadrugam pri sklepanju pogodb, kmetijski kader pa bo moral zlasti s strokovnimi nasveti sodelovati pri pravilnem izvrševanju agrotehničnih ukrepov. Kmetijska proizvodnja v letu 1961 bo odvisna od setve, izvršene v jeseni 1960, zato prikazujemo plan proizvodnega sodelovanja za gospodarsko leto 1960/1960 po perspektivnem družbenem planu: Površina Pridelek Pridelek ha q/ha skupaj ton Pšenica 6.800 33,5 22,791 Koruza 5.000 59,3 29,671 Krompir 3.140 262,7 82,480 Detelje 5.855 85,3 49,950 Travniki 12.368 64,9 80,248 Sadovnjaki 900 — — Vinogradi 2.050 70 hi 143.500 V živinoreji bo v letu 1961 predvidoma spitanih 8500 glav mlade živine, 3000 glav odraslih goved in 34.100 prašičev. E. Kadri Pomanjkanje strokovnih kadrov je občutno v celotnem kmetijstvu našega okraja. Za izboljšanje tega stanja je bil v okviru srednje kmetijske šole v Mariboru ustanovljen oddelek za odrasle na Kmetijski šoli Grm z zmogljivostjo ca. 100 gojencev. Dosedanja nižja kmetijska šola na Grmu naj deluje kot živinorejska-poljedelska šola na kmetijski šoli Mala Loka. Prav tako bo kmetijska šola Radna pri Sevnici še nadalje sprejemala učenec za živi-norejsko-sadjarsko stroko. Zaradi navedenega pomanjkanja kmetijskega strokovnega kadra je potrebno, da skrbe predvsem vse kmetijske gospodarske organizacije za štipendiranje zadostnega števila strokovnega kadra z višjo, srednjo in nižjo kmetijsko izobrazbo. F. Promet s kmetijskimi pridelki V zvezi s prometom kmetijskih pridelkov je treba izboljšati odkup, pri čemer se naj vsaj PrC“ prosto usposobijo zbirna oziroma sortirna skladišč3 pri vseh kmetijskih zadrugah, da se izboljša pri' prava blaga za trg in povzdigne nivo strokovnega kadra, ki je zaposlen s tem delom. Močnejše zadružne organizacije naj odpirajo na mestnih tržnicah svoja prodajna mesta. Za izvršitev postavljenih nalog in zagotovitev pričakovanega razvoja je treba zlasti: — da občinski ljudski odbori skrbijo za vsestransko uravnavo gospodarskih načrtov družbenih kmetijskih gospodarstev, zadružnih ekonomij, kmetijskih zadrug in poslovnih zvez s splošnimi interesi razvoja kmetijstva; — da LO usmerjajo tarifno politiko navedenih organizacij in skrbe za kmetijsko izobraževanje; — da se doseže čim popolnejša izraba vseh razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti družbeni kmetijskih gospodarstev in zadružnih ekonomij, K naj se v bodoče pospešno ustanavljajo in razvijaj0’ — da okrajna zadružna zveza usmerja politiko zadružnih organizacij v tesni povezavi z ljudskimi odbori in množičnimi organizacijami ter da da smotrno uporabo sredstev, s katerimi bo v letu 1960 razpolagal zadružni sektor kmetijstva, skrbi za vskladitev investicijskih planov zadružnih ekonomij, kmetijskih zadrug in poslovnih zvez z osnovami smernicami predvidenega razvoja kmetijstva; — da kmetijske zadruge s skrbnim gospodarjenjem krepijo svoje sklade in smotrno aktivirajo sredstva akumulirana pri individualnih kmetijskih Proizvajalcih; — da se za smotrnejše investiranje teži v zadružnem sektorju k čim širšemu skupnemu vlaganju sredstev; — da se v proizvodnem sodelovanju organizirajo večji proizvodni kompleksi, na katerih bodo ustvarjeni pogoji za rentabilno izrabo kmetijske mehanizacije. 11. poglavje GOZDARSTVO 1- V planu za leto 1960 se predvidevajo nadaljnje povečanje proizvodne zmogljivosti gozdov, ki naj bi zagotovila vedno večje potrebe po lesni masi. V ta namen je v letu 1960 v primerjavi z letom 1958 in 1959 predvidena uporaba tehle sredstev: v 000 din Indeksi 1958 1959 1960 1959 1960 1960 1958 1958 1959 Skupna sred. 2a gojitev in reprodukcijo gozdov 106.334 173.300 172.900 163,0 162,9 99,7 Pri uporabi teh sredstev bo treba skrbeti za čimvečji gospodarski učinek. Eden glavnih ukrepov za pospeševanje gozdne Proizvodnje naj bo nega mlajših obstoječih gozdov, Predvsem iglavcev, ter odpiranje podstojnih jelk in smrek v prebiralnih gozdovih. S tem v zvezi se Predvideva v letu 1960 zmanjšanje pogozdovanja v klasičnem pomenu: Urejanje gozdov na območju KGP Novo mesto v letu 1960 predvidoma končano. V večji meri se bodo dela na urejanju nadaljevala v gozdovih GG Brežice. V letu 1960 se predvideva izdelava gospodarskih načrtov za ureditev gozdov SLP izven GG. Da bi se čim hitreje povečala lesna masa, se Predvidevajo v letu 1960 začetna dela za urejanje Plantažnih nasadov hitro rastočih vrst iglavcev in listavcev. Dela na plantažnih nasadih topole so v Zasavju v teku, tako da bo v letu 1960 zasajeno predvidoma 20 ha, na nadaljnjih 60 ha pa bodo izvedena 2ačetna dela — krčitve, rigolanje itd. Tudi na območju Bele krajine se predvidevajo v letu 1960 začetna dela na površini c ca 100 ha ftorov 28. poglavje PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 1 V letu 1960 se oprostijo plačevanja tistega dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka de- lavcev, ki pripada okraju, tele gospodarske organizacije: — časopisna in založniška podjetja — delavsko-uslužbenske restavracije in menze — planinski domovi. Navedene gospodarske organizacije vlagajo odstopljeni del tega prispevka v svoj sklad osnovnih sredstev, rezervni sklad, ali pa ga uporabijo za kritje poslovnih stroškov. 29. poglavje SKLADI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA 1 skupnega zneska splošnega prispevka, ki ga morajo plačati kmetijski proizvajalci na območju posameznih občin. 4 Drugi skladi okrajnega ljudskega odbora Sredstva drugih okrajnih skladov, ki jih je po zveznih predpisih dovoljeno uporabiti v letu 1960, bodo tale: v 000 din — okrajni kmetijski sklad 20.243 — okrajni cestni sklad 88.600 — okrajni gasilski sklad 5.853 — okrajni sklad za gospodarske kadre 41.208 Okrajni investicijski sklad 30. poglavje Skupna sredstva okrajnega investicijskega sklada, ki se ustvarjajo po zveznih in republiških predpisih in določbah tega družbenega plana in jih je v letu 1960 dovoljeno uporabljati, bodo znašala 269.132 tisoč din. Ta sredstva bodo uporabljena za tele namene: — za odplačilo anuitet — za obratna sredstva — za osnovna sredstva 3,186.000 din 64,096.000 din 201,850.000 din Od tega: — za industrijo in obrt do 64 % — za kmetijstvo do 18 % — za promet do 11 % — za trgovino in gostinstvo do 7 % Upravni odbor tega sklada naj pri razdeljevanju teh investicijskih sredstev upošteva gornjo osnovno delitev. 2 Okrajni gozdni sklad V okrajni gozdni sklad se stekajo tale sredstva: — od gozdov splošnega ljudskega premoženja del cene stoječega lesa, del dohodkov od postranskih gozdnih proizvodov in del dohodkov od plačanih gozdnih taks; — od zasebnih in zadružnih gozdov del prispevka od sečnje lesa v teh gozdovih. Sredstva po prejšnjem odstavku se vplačujejo: — od gozdov, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva po stopnji 30 % — od drugih gozdov splošnega ljudskega pre- moženja ter zadružnih in zasebnih gozdov po stopnji 5 % Razpoložljiva sredstva okrajnega gozdnega sklada bodo v letu 1960 znašala 63.611 tisoč dinarjev. 3 Okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev plačajo v letu 1960 občine z območja okraja 123 % prispevka, računano od PRORAČUN OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA Proračunski dohodki Okrajni ljudski odbor Novo mesto bo v letu 1960 razpolagal s skupnimi proračunskimi sredstvi v višini 691,859.000 din, v tem znesku je vključena tudi dotacija občinam v višini 21,794.000 din. Ta sredstva so zagotovljena iz tehle virov: Z— del proračunskega prispevka v 000 din iz osebnega dohodka iz gospodarstva 227.532 — del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka izven gospodarstva 112.122 — del proračunskega prispevka iz sklada skupne porabe 6.231 — del dohodnine od kmetijstva 85.112 — del dohodnine od samostojnih poklicev in premoženja 33.000 — del občinskih doklad od kmetijstva — obveznih 72.526 — del zemljarine za proračune 4.276 — del državnih taks — upravnih 10.560 — del prometnega davka zasebnikov (brez prevozov) 25.490 — del prometnega davka od davčnih vrednotnic 350 — del občinskega prometnega davka od 5 in 10 % — del občinskega prometnega davka od prodaje na drobno do 3 % — del prometnega davka od piva in žganja — 60 % sodnih taks za proračune Del skupnih proračunskih dohodkov 8.705 43.098 6.565 16.980 652.527 — dohodki okrajnih državnih organov in zavodov — drugi proračunski dohodki — presežek dohodkov iz leta 1959 Lastni dohodki OLO Proračunski dohodki OLO — skupaj 700 25.711 12.921 ' 89-332 691.859 Proračunski izdatki Sredstva za financiranje proračunskih izdatkov OLO Novo mesto se bodo uporabila za tele namene: v 000 din I. del — Prosveta in kultura 28.740 II. del — Socialno varstvo 650 III. del — Zdravstveno varstvo 22.900 V. del — Državna uprava 324.489 VI. del — Komunalna dejavnost 93.500 VII. del — Negospodarske investicije — VIII. del — Dotacije 179.794 od tega: družbenim organizacijam 56.000 samostojnim zavodom 13.000 skladom 89.000 ljudskim odborom 21.794 XI. del — Garancije 20.400 X. del — Proračunska rezerva 21.386 Proračunski izdatki OLO — skupaj 691.859 31. poglavje Sečnja gozdov 1 V letu 1960 so previdene za posek tele količine lesa: Skupaj v m3 Iglavci Listavci 81.300 257.000 Skupaj 338.300 Od tega: a) SLP gozdovi 40.000 67.000 107.000 — KGP Novo mesto 34.900 49.100 84.000 — GG Brežice 5.100 17.900 23.000 k) Drugi gozdovi 41.300 190.000 231.300 — GLPZ Novo mesto 31.500 116.000 147.500 — GPZ Sevnica 9.800 74.000 83.800 Pod točko b) je zajeto 23.000 m3 lesne mase, ki bo predvidoma posekana na negozdnih tleh. 2 Po posameznih občinah so predvidene tele koli- lesa za posek v drugih gozdovih SLP in za- Sebnih gozdovih: v m3 Iglavci Listavci Skupaj Brežice 800 15.300 16.100 Črnomelj 5.965 13.200 19.165 Metlika 1.550 4.650 6.200 Novo mesto 12.150 38.800 50.950 Senovo 1.100 5.800 6.900 Sevnica 7.950 30.200 38.150 Trebnje 6.835 25.300 32.135 ^dem-Krško 1.550 22.150 23.700 Žužemberk 1.000 14.000 15.000 Skupaj 38.900 169.400 208.300 3 V letu 1960 se predvideva tale proizvodnja lesnih sortimentov po posameznih gozdarskih organi- zacijah v okraju: Lesni sortimenti k g O o »j W £ g GG Brežice GLPZ Novo mesto GPZ Sevnica Skupaj Skupna sečnja" 84,0 23,0 147,5 83,8 338,3 Gozdna proizvodnja 73,0 20,0 129,2 73,0 295,2 A. Blagovna proizv. 72,3 19,9 67,4 36,2 195,8 1. Les za mehanično obdelavo 34,5 8,1 26,8 15,0 84,4 a) za luščenje in furnir 2,5 1,0 4,6 2,7 10,8 b) za drugo hlodovino 32,0 7,1 22,2 12,3 73,6 2. Les za kemično predelavo 9,3 2,3 13,8 7,5 32,9 a) celulozni les 4,4 0,8 3,5 — 8,5 b) drugo ■4,9 1,5 10,5 7,5 24,4 3. Tehnični les za neposredno uporabo 6,0 1,4 10,6 5,8 23,8 a) jamski les iglavcev 4,0 0.5 2,4 1,5 8,4 b) drugo 2,0 0,9 8,2 4,3 15,4 4. Drva 22,5 8,1 15,8 8,3 54,7 B. Neblagovna proizv. 0,7 0,1 62,0 36,6 99,4 1. Tehnični les 0,5 0,1 14,7 9,3 24,6 2. Drva 0,2 47,3 27,3 74,8 Od skupne sečnje odpade na: iglavce 34,9 5,1 31,5 9,8 81,3 listavce 49,1 17,9 116,0 74,0 257,0 Od skupne gozd. proizvodnje odpade na: 37,4 tehnični les 50,4 11,8 66,1 165,7 drva 22,6 8,2 63,1 35,6 129,5 P e t i del 32. poglavje Splošni ukrepi za zagotovitev skladnega razvoja gospodarstva in splošnih družbenih delavnosti po predvidevanjih družbenega plana okraja Novo mesto za leto 1960 1. Pristojni upravni organi OLO morajo skrbeti, da bodo občinski družbeni plani glede temeljnih razmerij na posameznih gospodarskih področjih v skladu z okrajnim družbenim planom in morajo stalno spremljati izvajanje tega družbenega plana. Okrajnemu ljudskemu odboru morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni za uskladitev občinskih družbenih planov z okrajnim družbenim planom ali za njegovo izpopolnitev. 2. Na enak način morajo tudi občinski ljudski odbori zagotoviti v občinskih družbenih planih, da bodo plani gospodarskih organizacij v skladu s temeljnimi proporci občinskih družbenih planov, kjer naj bodo naloge čimbolj določene. 3. Politične organizacije in organi družbenega ter delavskega samoupravljanja naj organizirajo posvetovanja o tem družbenem planu, razlagajo njegovo vsebino in sprejemajo tudi ustrezne akcijske programe. 4. Dq se zagotovi izvršitev nalog zveznega, republiškega, okrajnega in občinskih družbenih planov kot celote, je treba koordinirati delo gospodarskih organizacij preko zborov proizvajalcev okrajnega in občinskih ljudskih odborov, zbornic, okrajne zadružne zveze in drugih organizacij. 5. Da bi se zagotovilo razporejanje sredstev, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije in ustanove s samostojnim finansiranjem, v skladu s smernicami tega družbenega plana, je potrebno, da zbori proizvajalcev ObLO občasno razpravljajo c tej delitvi sredstev. Če opazijo, da gospodarske organizacije ne uporabljajo teh sredstev kot dobri gospodarji in v skladu s smernicami tega družbenega plana, naj flajo gospodarskim organizacijam priporočila za smotrnejšo uporabo njihovih sredstev. 6. Za zagotovitev koordinirane in smotrne uporabe sredstev okrajnega in občinskih cestnih skladov je treba programe za uporabo sredstev občinskih cestnih skladov in njihove predračune pred njihovo potrditvijo predložiti v mnenje svetu, pristojnemu za urbanizem, gradnje in komunalne zadeve OLO Novo mesto. 7. Da se zagotovijo s planom predvidena razmerja med povečanjem števila zaposlenih ter povečanjem proizvodnje in storitev, morajo pristojni upravni organi okrajnega in občinskih ljudskih odborov stalno spremljati izvajanje smernic tega plana in sproti poročati za delo pristojnemu svetu LO o vseh primerih pretiranega zaposlovanja delavcev. Če se ugotovi, da zaradi tega gospodarska organizacija ne dosega predvidene delovne storilnosti, naj o tem razpravlja zbor proizvajalcev ObLO in da gospodarski organizaciji ustrezna priporočila. 8. Prav tako naj razpravljajo pristojni sveti LO o primerih investicijske nediscipline. Če zaradi tega zaostaja investicijska izgraditev, naj o tem razpravlja zbor proizvajalcev ObLO ter priporoča investitorjem in izvajalcem primerne ukrepe. Sesti del 33. poglavje Končne določbe Svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora Novo mesto je pooblaščen dajati po potrebi pojasnila k temu družbenemu planu. Ta odlok velja od 1. januarja 1960 ter se objavi v »Uradnem vestniku LRS« in v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 00-30-7/1-60. Novo mesto, 26. februarja 1960. Predsednik ObLO: Niko Belopavlovič 1. r. 336. Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) in 5. člena Uredbe o povračilu potnih in drugih stro- škov javnih uslužbencev (Uradni list FLRJ številka 19-113/60) izdaja Občinski ljudski odbor Črnomelj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. maja 1960 ODLOK o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in 0 kilometrini I. VELJAVNOST ODLOKA 1. člen Določbe tega odloka veljajo za uslužbence občinskega ljudskega odbora Črnomelj in za uslužbence občinskih zavodov ter organizacij, za katere velja zakon o javnih uslužbencih. II. DOLOČBE O VIŠINI DNEVNIC, NADOMESTILA ZA LOČENO ŽIVLJENJE IN KILOMETRINE 1. Dnevnice 2. člen Dnevnice za uslužbence občinskih organov in zavodov (1. člen) značijo: 1. za uslužbence, razvrščene od XX. do vštevši XI. plačilnega razreda in za tehnično osebje, razen za osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca — 1.300 dinarjev; 2. za uslužbence, razvrščene od X. do vštevši V. plačilnega razreda in za tehnično osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca — 1.500 dinarjev; 3. za uslužbence, razvrščene od IV. plačilnega razreda navzgor — 1.700 dinarjev. Honorarnim uslužbencem se določa dnevnica p° honorarju v skladu z določbami, ki veljajo za redne uslužbence. Honorarnim uslužbencem, ki jim honorarna služba ni edini poklic, se določa dnevnica po glavnem poklicu, če je to zanj ugodnejše. 2. Nadomestilo za ločeno življenje 3. člen Nadomestilo za ločeno življenje znaša za'uslužbence občinskih organov, zavodov in organizacij od 6.000 do 10.000 din. 3. Kilometrina 4. člen Uslužbenci občinskih organov, zavodov in °r" ganizacij imajo pravico do kilometrine, ki znaša- 1. za prevoz z osebnim avtomobilom 25 din prevoženega kilometra; 2. za prevoz z motornim kolesom 16 din od pl"6' voženega kilometra; 3. za prevoz z mopedom 13 din od prevoženega kilometra; 4. za prevoz s kolesom 10 din od prevoženega kilometra; 5. 10 din za vsak prehojeni kilometer. III. KONČNE DOLOČBE 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 01/1-04-20/1. Črnomelj, 31. maja 1960. Predsednik ObLO: Janez Žunič 1. r. 337. Na podlagi 1. člena uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in 0 družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ št. 15/58) v zvezi z resolucijo Ljudske skupščine LRS o usmerjanju stanovanjske izgradnje (Uradni list LRS št. 22/58) in 26. člena statuta občine Novo mesto, je občinski ljudski odbor Novo mesto na ločenih sejah obeh zborov dne 29. aprila sprejel ODLOK 0 spremembi odloka o uporabi družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš na območju občine Novo mesto 1. člen V odloku o uporabi družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš na območju občine Novo mesto (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 4-111/60) se 4. člen spremeni in se glasi: »Posojila za stroške za komunalne objekte in naprave iz 2. in 3. člena tega odloka smejo biti najeta samo v višini komunalnega prispevka, ki je določen v 3. členu odloka Občinskega ljudskega odbora Novo mesto o začasnem komunalnem prispevku (Uradni vestnik okraja Novo mesto številka 6-165/60).« 2. člen T odlok začne veljati osmi dan po objavi v “Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 01-04-21/1-60. Novo mesto, 29. aprila 1960. Predsednik ObLO Vale Maks 1. r. 338. Na podlagi 4. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih orga-n°v (Uradni list FLRJ št. 52-644/57) in 3" točke "6. Člena statuta občine Novo mesto je občinski ljudski odbor Novo mesto na seji občinskega Ijud-skega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 'U. marca 1960 sprejel ODLOK 0 družbenem planu občine Novo mesto za leto 1960 Prvi del Usnovne naloge in smernice za gospodarski razvoj v letu 1960 1. poglavje Smernice gospodarskega razvoja v letu 1960 V skladu s splošnimi nalogami in smernicami, postavljenimi v Zveznem, Republiškem in Okrajnem družbenem planu za leto 1960 ter v skladu z realnimi možnostmi, da se doseže obseg celotne proizvodnje, ki je predviden v petletnem planu okraja Novo mesto do leta 1961, že v letu 1960, daje ta družbeni plan sledeče osnovne naloge in smernice: 1. V primerjavi z realizacijo v letu 1959 naj se dvigne obseg celotne proizvodnje in storitev tako, da se poveča družbeni bruto proizvod za 24 % in narodni dohodek za 27 %. Zlasti se naj poveča proizvodnja: v industriji za 41 %, v kmetijstvu družbenega sektorja za 61 % in v obrti družbenega sektorja za 20 %. 2. Da se doseže predvideno povečanje obsega proizvodnje in storitev, morajo gospodarske organizacije predvsem: • — pričeti z maksimalno proizvodnjo že v prvih mesecih leta, da se s tem nadoknadi eventuelne izpade proizvodnje v sušnih mesecih vsled pomanjkanja električne energije in odpravijo pretirani napori delavcev za izpolnitev plana v zadnjih mesecih leta; — uvesti delo v dveh in kjer je to možno tudi v treh izmenah, da se s tem izkoristi do skrajnih možnosti že obstoječe kapacitete, s katerimi razpolagajo, zlasti v proizvodnih podjetjih: Industriji motornih vozil, Novolesu in Industriji obutve; — povečati delovno storilnost za 8 % v primerjavi z letom 1959, ker je dvig osebne potrošnje in s tem družbenega standarda odvisen v prvi vrsti od povečanja storilnosti dela. Zato naj uvedejo dosledno vsa proizvodna in storitvena podjetja nagrajevanje po učinku dela, kjer je to mogoče; — skrbeti za izboljšanje organizacije dela, za racionalno zaposlovanje delovne sile, za razširitev izbora proizvodnih artiklov, skratka, odpravljati še vse preostale rezerve v podjetju; — posvetiti vso skrb strokovni vzgoji kadrov; — z združevanjem sredstev za gospodarske investicije, zlasti v trgovini in obrti, doseči čim večji gospodarski efekt vlaganja. 3. Z nadaljnjim razvijanjem proizvodnega sodelovanja med individualnimi kmetijskimi proizv -jalci ter kmetijskimi zadrugami in z uvedbo najsodobnejših agrotehničnih mer, se bo na eni strani dvignila proizvodnja kmetijskih pridelkov, na drugi strani pa razvijalo socialistično preobraževanje vasi. 4. Nadaljuje naj se z izgradnjo glavnih turističnih objektov: Otočec, Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice. 5. V letu 1960 naj se vlagajo večja sredstva v objekte družbenega standarda in komunalne dejavnosti, zlasti v gradnjo novih stanovanj, modernizacijo cestnega omrežja in dokončno elektrifikacijo naše občine. 3. poglavje Družbeni bruto nroizvod in narodni dohodek V skladu s postavljenimi smernicami razvoja v letu 1959 ter na temelju doseženih rezultatov v letu 1958 je predvideno, da se bo obseg proizvodnje in storitev ter narodni dohodek dvignil v primerjavi s prejšnjimi leti kot sledi: narodni doh. družb. 1958 1959 195919601960 195819581959 4,627.190 5,357.865 6,571.297 115 141 127 bruto proizv. 11,190.450 12,582.219 15,596.982 112 139 124 V družbenem bruto proizvodu za leto 1960 je zajeta dejavnost gospodarskih organizacij v mejah naše občine, torej po teritorialnem principu. V letu 1960 bo presežen predvideni narodni dohodek za leto 1961 za 5 %, dočim bo predvideni družbeni bruto proizvod nekoliko manjši, kot ga predvideva petletni perspektivni plan okraja Novo mesto. Močnejša izvršitev narodnega dohodka od družbenega bruto proizvoda se predvideva na osnovi: — povečanega obsega proizvodnje, ki naj re-zultira predvsem iz boljšega izkoriščanja proizvodnih sredstev, povečane delovne storilnosti in iz ustreznih ukrepov vsestranske štednje; — izvršenih rekonstrukcij obratov oziroma podjetij; — smotrnejše uporabe surovin in energije ter — spremembe strukture proizvodnje v korist kvalitetnejših in na trgu iskanejših proizvodov Za leto 1960 predvideni porast celotne proizvodnje temelji sicer na realnih možnostih, vendar ga bo mogoče doseči le z vsestranskim naporom gospodarskih organizacij ter popolnim izkoriščanjem vseh pogojev za maksimalen razvoj proizvodnje. Po posameznih gospodarskih panogah je predviden sledeči porast vrednosti družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: 1. Družbeni bruto proizvod a) družbeni sektor v 000 din 1959 19601960 Panoga 1958 1969 1960 1958 1958 1959 Industrija 4,617.478 5,430,083 7,668.105 116 158 141 Kmetijstvo 84.049 113.852 182.383 135 217 161 Gozdarstvo 559.807 533.532 547.282 95 98 103 Gradbeništvo 929.239 984.000 936.000 106 101 95 Promet 751.065 816.605 924.581 108 123 113 Trgovina 309.128 348.378 408.578 113 132 117 Gostinstvo 250.778 278.815 311.400 111 124 111 Obrt 777.207 1,138.318 1,365.159 146 176 120 KZ in PZ 283.033 200.262 225.750 Tl 79 113 Skupaj: 8,561.784 9,843.846 12,559.238 115 147 126 b) zasebni sektor Panoga 1958 1959 1960 1959 1960 1960 1958 1958 1959 Kmetijstvo 2,401.666 2,508.374 2,807.744 104 117 113 Gostinstvo 41.000 45.000 45.000 110 110 100 Obrt 186.000 186.000' 185.000 99 99 100 Skupaj: 2,628.666 2,738.374 3,037.744 104 115 111 Skupaj a/b: 11,190.450 12,582.219 15,586.982 112 139 124 2. Narodni dohodek a) družbeni sektor Industrija 1,696.632 2,118.205 3,171.039 124 187 150 Kmetijstvo 37.584 43.358 43.449 115 115 100 Gozdarstvo 318.314 302.137 284,120 95 89 94 Gradbeništvo 373.203 379.850 363.116 102 98 96 Promet 282.285 350.873 398.854 124 141 114 Trgovina 239.477 2:75.938 323.475 115 135 117 Gostinstvo 71.426 84.375 101.400 118 142 108 Obrt 198.122 262.286 312.159 132 160 121 KZ in PZ 172.117 123.612 146.335 72 85 119 Skupaj: 3,389.160 3,940.634 6,149.947 117 153 131 b) zasebni sektor Kmetijstvo 1,138.330 1,316.131 1,320.350 116 116 100 Gostinstvo 10.300 12.200 12.200 115 115 100 Obrt 89.400 88.900 88.800 99 99 100 Skupaj: 1,238.030 1,417.231 1,421.350 115 115 100 Skupaj a/b: 4,627.190 5,357.865 6,571.297 115 141 127 Tako odpade na enega prebivalca v povprečju: 1958 1959 1960 a) družbeni bruto proizv. 282.530 314.124 384.162 indeks 100 111 I36 b) narodnega dohodka 116.824 133.869 161.854 indeks 100 114 I3' 3. poglavje Investicije a) Gospodarske investicije V letu 1960 se predvideva, da bo vloženo v spodarske investicije okoli 1.326 milijonov novi investicij, kar je za okoli 49 % več kot v letu 195 in sicer: iz žveznih sredstev iz republiških sredstev iz okrajnih sredstev iz občinskih sredstev iz sredstev podjetij iz ostalih sredstev 385 milijonov din 256 milijonov dm 122 milijonov dm 42 milijonov dm 469 milijonov dm 52 milijonov din V posamezne gospodarske panoge bodo predvi doma vložena sledeča sredstva v višini: v industrijo v kmetijstvo v gozdarstvo v gradbeništvo 408 milijonov dm 372 milijonov dm 77 milijonov dm 95 milijonov dm v promet v trgovino v gostinstvo v obrt 240 milijonov din 18 milijonov din 80 milijonov din 36 milijonov din Ta sredstva bodo predvidoma porabljena predvsem za sledeče investicije: V industriji: — nabavo merilnih instrumentov v podjetju Elektro, — za rekonstrukcijo pralnih naprav in zgraditev krogličnega mlina v Kremenu, ■— za nabavo kamiona FAP 7 ton za Kremen, •— za premestitev separacije Kremena iz Novega fnesta v Ravno, — za nabavo vakuum preše v kooperaciji Kera-mika-Opekarna Prečna, — za dograditev trafo postaje in naprav za kisik in dissus plin v Industriji motornih vozil, •— za dograditev obrata rentgenskih jod kontrastnih sredstev v podjetje Krka, — za opremo strojev v podjetju »Krka«, — za opremo, ureditev sanitarij ter izgradnjo Sušilnih naprav v Opekarni Zalog, — za dograditev centralne orevalne naprave v n'trolakirnici Opremales, — za nabavo strojev in izdelavo načrta za rekonstrukcijo Opremales, — za prenos obrata lesne galanterije iz Novega rueeta v Stražo v Novolesu, — za nabavo serijske opreme in statev v Novo-teksu, —■ za nabavo dveh garnitur likalnih strojev in faznih šivalnih strojev v Industriji perila, — za novo strojno opremo v Industriji obutve, — za nabavo strojne opreme v Industriji čev-Ijev v Bor v Dolenjskih Toplicah. V kmetijstvu: — hlev na Ribniku za 200 glav mlade živine, — 2 hleva v Zalogu in na Trški gori za po 100 Slav molznic, — hlev na Grobeljski gmajni za 200 telet, — sušilnica hmelja na Klevevžu, — gradnja strojnih izmolzišč, — gradnja dveh rezervoarjev za vodo, — gradnja 6 mostovnih tehtnic, — gradnja stavbe za shranjevanje sena, — elektrifikacija v lastni režiji KGP, — skladišče za hmelj v Šentjerneju, — prispevek KGP za gradnjo mostu v Zalogu, 7- za gradnjo gospodarskega poslopja v Birčni asi ter garaže za poljske stroje v Straži, — za vzdrževanje gospodarskih stavb KGP, p. za izpopolnitev strojne opreme po obratih 'ju, ~ za razne melioracije na Šentjernejskem po-za razširitev sadovnjaka v Brezovici, za agro-elioracije na Trški gori in za nakup krav za novo-8rajene hleve, "—za ureditev čredinskih pašnikov, dopolnitev T ^ Vnjaka v Birčni vasi, ureditev vinogradov na r®ki gori in v Birčni vasi, — agromelioracijska dela na 54 ha v Pogancih za Kmetijsko šolo Grm, — nabava 60 krav ter zgraditev hleva na Kmetijski šoli Grm, — nabava plemenskih svinj za šolo Hrm, — agromelioracijska dela na 54 ha na območju KZ Dol. Toplice, — gradnja montažnega skladišča pri KZ Šmar-jeta, — gradnja sušilnice za hmelj pri KZ Straža, — nabava treh kombajnov pri KZ Novo mesto, KZ Dol. Toplice in KZ Šentjernej, — za skladišče, ureditev pitališča Graben, za gradnjo mlina za močna krmila ter za ureditev 4 ha nasada hrušk. V kolikor pa bodo sredstva na razpolago, naj bi se izvršilo še: — gradnja skladišča pri KZ Dol. Toplice, — gradnja upravno-poslovne stavbe pri KZ Šentjernej, — gradnja upravno-poslovne stavbe pri KZ Novo mesto, — gradnja remiz za stroje pri KZ Novo mesto, KZ Mirna peč in KZ Škocjan. V gozdarstvu: — gradnja barak v gozdovih za delavce, — gradnja 4 logarnic, — gradnja cest na Gorjancih, Brezovi rebri, Ravni gori in na Rogu, — gradnja garaž KGP ter kanalizacije. V gradbeništvu: — gradbena oprema (mešalci, bagri, dvigala, ki-perji itd.) za SGP »Pionir«, V prometu: — nabava strojne opreme za Podjetje za vzdrževanje prog, — nabava 6 avtobusov FAP — 40 sedežev za Avtopromet Gorjanci v Straži, — nabava 9 tovornih 10-tonskih kamionov za Avtopromet Gorjanci v Straži, — nabava 5 prikolic — 18 ton za Avtopromet Gorjanci v Straži, — gradnja garaže v Bršljinu za Avtopromet Gorjanci, — gradnja avtobusne postaje v Novem mestu za Gorjance v Straži, — nadaljevanje gradnje novega poslopja PTT v Novem mestu. V trgovini: — adaptacija trgovin v Šentjerneju, Škocjanu, Šmarjeti, Mimi peči, Dol. Toplicah in Stopičah, ki jih je prevzelo trgovsko podjetje »Rog« Novo mesto, — adaptacija prodajalne Avtodell v Novem mestu za trgovski podjetje Železnina, — izpopolnitev opreme v trgovskem podjetju »Zarja«, — razširitev prodajnega lokala v trgovskem podjetju »Drogerija«, — dokončanje javnih skladišč v Bršljinu, — gradnja skladišča Petrol v Novem mestu, — gradnja skladišča Žito v Bršljinu, — adaptacija trgovine s čevlji »Astra« v Novem mestu, — gradnja skladišča za kože v Novem mestu. V gostinstvu: — nabava stroja za sladoled v Hotelu Metropol, — asfaltiranje dvorišča in odstranitev hleva v Hotelu Kandija, — dokončanje obnove gradu Otočec, — izgradnja parkirnih prostorov za Grad Otočec in izgradnja kopališča, — izgradnja motela v Otočcu z 62 ležišči in 15 garažami, — dokončanje rekonstrukcije glavnega objekta zdravilišča Šmarješke toplice, — nadaljevanje izgradnje Dol. Toplice. V obrti: — nabava strojne opreme v Kovinarju, — nabava brusilnega in navijalnega stroja za podjetje ELA, — nabava stiskalnice za furnir za mizarsko podjetje na Brodu, — za adaptacijo poslovnih prostorov ter nabavo potrebnih strojev v Knjigotisku, — opremo krojaške delavnice v Straži za podjetje Krojač, — nabava stroja za rezanje slanine, tehtnice in blagajn za poslovalnice Mesarije Novo mesto, — nabava hladilnika v Mesariji Šmihel, — nabava kompresorja, parnega kotla, pinj, tovorne prikolice in strojev za polnjenje, pasteriziranje in zapiranje steklenic v Mlekarni Novo mesto, — za zgraditev nove peči ter hladilnih naprav v Slaščičarni Novo mesto, — ureditev sušilnih naprav ter oprema garderobe v Pekarijo Novo mesto, — nabava česalnega in šivalnega stroja pri Ta-petniku Novo mesto, — nabava mešača, 3-tonskega kiperja inkonzol-nega dvigala pri Remontu v Straži, — nabava visokoturažnega frezerja in dveh cir-kulark ter adaptacija poslovnih prostorov v »Podgorju« — Šentjernej. b) Negospodarske investicije V letu 1960 bo predvidoma vloženo v negospodarske investicije okoli 460 milijonov dinarjev. Ta sredstva bodo porabljena predvsem: — za elektrifikacijo podeželja in sicer vasi: Glo-Taodol, Iglenik, Ruhna vas, Žaloviče, Hrib, Jelendol, Gradnje, Brezje-Cerovec-Knežija, Dobje in Grč-vrh. S temi deli bo ostal neelektrificiran le kak posamezen oddaljen zaselek; — za dokončanje del na Partizanski cesti v Novem mestu mimo bolnice do železniške zatvornice in od križišča pri bolnici do Kandijske železniške postaje; — za asfaltiranje Zagrebške ceste od križišča pri mostu do odcepa ceste pri Industriji motornih vozil; — za ureditev kanalizacije, vodovoda in razsvetljave ob obmejnih cestah; — za nadaljevanje regulacije potoka Toplice v Šmarjeti; — za nadaljevanje odvodnjavanja Šentjernej-skega polja; — za nadaljevanje regulacije Krke in utrjevanje obale pri Otočcu; — za asanacije in izgradnjo vaških vodnjakov in ureditev zajetij v Brusnicah, na Ratežu, v Glo-bodolu, v Harinji vasi, Loki pri Šentjerneju, Leskovcu, Gornjem polju in Pristavi; — za napeljavo novega cevovoda iz Šmihela do Regerče vasi; — za napeljavo vodovoda po Gubčevi cesti do Karlovške ceste, da se dogradi krožni vodovod zaradi izenačenja pritiska; — za nadaljevanje izgradnje vodovoda v Šmarjeti; — za nadaljevanje izgradnje vodovoda v Škocjanu; — za nadaljevanje del pri gradnji vodovodov Sela-Kal, Otočec in Gabrje; — za manjše adaptacije v osnovnih šolah: Bela cerkev, Dol. Toplice, Klenovik, Mirna peč, Novo mesto, Orehovica, Otočec, Podgrad, Poljane, Šentjernej, Škocjan, Drganja sela, Gor. Sušice, Šmarjeta in Vavta vas; — za dokončanje novogradnje šole v Zameškem, — za dokončanje novega trakta v šoli v Šmihelu; — za pričetek gradnje nove šole v Šentjerneju, — za ureditev telovadnih igrišč pri šolah na podeželju; — za nabavo potrebne šolske opreme; — za dograditev otroškega vrtca na Grmu s kapaciteto 60—70 otrok; — za dograditev fizkulturnega stadiona v Kan-diji in dograditev fizkulturnega objekta na Loki; — za izgradnjo zdraystvene ambulante v Bi"5' Ijinu; — za razširitev in adaptacijo zdravstvenega doma v Novem mestu; — za pripravljalna dela in pričetek gradnje novega kirurškega oddelka bolnice ob Smihelski ces 1 v Novem mestu; — za stanovanjske bloke Stanovanjske zadrug Novo mesto, ObLO, OLO, Splošne bolnice, Upr«v^ za ceste, Ljudske milice, Kovinarja, Krojača, Indu^ strije motornih vozil, JEV Šentjernej, KGP, ^Pe karne Prečna ter KZ Brusnice; .v — za stanovanjske hiše okoli 90 individualn1 graditeljev — delavcev in uslužbencev. c) Občinski investicijski sklad bo razpolagal v letu 1960 s 94,694.000 dinarji Od tega bo v letu 1960 uporabljeno: v 000 din — 25 % sredstev za dajanje posojil Za obratna sredstva 23.673 — za investicije v kmetijstvu 31.871 — za dokončanje dozidave Šmarješke Toplice 23.000 — za dokončanje skladišč v Bršljinu 5.000 — za udeležbo pri natečaju Za motel v Otočcu 8.000 ■— za pletiljstvo Dolenjka v Mirni peči 1.500 — za opremo Radioservisa 250 — za nabavo hladilnika v Mesariji Šmihel 400 — za Remont Straža 1.000 4. poglavje Delovna sila in storilnost Primerjava zaposlene delovne sile, indeksa za ZaPoslenosti in indeksa povečanja proizvodnje v °bčini poda po gospodarskih panogah družbenega sektorja sledeča tabela: Zaposleni Indeks to . Ta predvideni velik skok v proizvodnji temelji predvsem: — na povečanju proizvodnje v Industriji motornih vozil zaradi dokončane nove proizvodne hale; — na dvigu proizvodnje v tovarni zdravil »Krka«; — na novih proizvodnih kapacitetah »Novolesa« ter na dvigu proizvodnje v vseh ostalih industrijskih podjetjih. »Elektro« Novo mesto V letu 1960 bo podjetje, v primerjavi z lanskim letom, dvignilo vrednost proizvodnje in storitev za 3 %. Proizvod enih bo 400 MWh električne energije. Potrošniški mreži bo podjetje predvidoma prodalo 10,985 KWh ter izvršilo 9.500 efektivnih ur instalacijskih storitev. »Keramika« Novo mesto V letu 1960 bo povečalo podjetje svojo proizvodnjo za 6 % in izdelalo: — 140 ton negorljive gline — 140 ton Samotnega materiala — 320 ton gradbene keramike — 90 ton izdelkov iz cementa ter za 6,6 milijonov dinarjev montažnih uslug. V tem podjetju naj se izdela temeljita analiza surovinske baze, delovnih naprav, trga in samih delovnih razmerij ter prouči možnosti rekonstrukcije, da pride podjetje iz stagnacije v kateri se nahaja že nekaj let. »Kremen« Novo mesto V tem letu bo podjetje predvidoma povečalo svojo proizvodnjo za 9 %, ker bo proizvajalo po dokončani rekonstrukciji sušilnice več sušnega peska, ki je kvalitetnejši ter doseže višjo ceno. Predvidoma bo podjetje proizvedlo: — 48.000 ton kremenčevega peska — 1.500 ton ognjestalne gline — 2.000 ton čistilnih sredstev. Od te predvidene skupne proizvodnje 52.000 ton bo podjetje proizvedlo na teritoriju občine Novo mesto 43,1 %, ostalo pa bo v občinah Brežice, Krško in Trebnje. Za proizvodnjo kvalitetnejših peskov bo pristopilo podjetje k rekonstrukciji separacije v Mokrem polju ter zgraditvi velike drobilne naprave (kroglični sileks mlin). Podjetje naj tudi v letu 1960 nadaljuje z intenzivnim iskanjem novih nahajališč kremenčevega peska. V kolikor pa bo prejelo pravočasno potrebne kredite, bo že do maja premestilo pralnico peska iz Novega mesta v Ravno. V letu 1960 namerava podjetje nadalje pripraviti tri investicijske programe in sicer: za obrat »kremenčevih zidakov« z letno kapaciteto 12 milijonov zidakov in obrat »montažnih elementov iz plinastega betona« z letno kapaciteto 100.000 m3 gradbenih elementov, oba obrata v Ravnem občina Videm-Krško ter za izgradnjo tovarne ravnega stekla s kapaciteto 3 milijonov m2 in lokacijo v bližini Kanižarice pri Črnomlju. Industrija motornih vozil Novo mesto V letu 1960 naj bi v tem podjetju proizvedli: — 900 kom. dostavnih avtomobilov — za 90 milijonov rezervnih delov in — za 60 milijonov uslug, kar bi dvignilo proizvodnjo nad lanskoletno realizacijo za 210 %. Industrija za clcktrozveze v Šentjerneju predvideva povečanje proizvodnje v letu 1960 za 25 %, kot posledico razširitve poslovnih prostorov. Podjetje bo predvidoma izdelalo: — 41,513 ton setavnih delov telekomunikacijskih naprav, v glavnem uporov. »KRKA« — tovarna zdravil Novo mesto V letu 1960 predvideva podjetje dvigniti proizvodnjo vrednostno na 1 milijardo dinarjev ali za 25 % nad lanskoletno realizacijo. To povečanje bo doseglo podjetje zaradi pričetka obratovanja novega obrata za proizvodnjo jod-kontrastnih sredstev v drugi polovici leta ter z izpopolnitvijo svoje strojne opreme. Predvidoma bo proizvedlo: — 93.245 milijonov IE penicilina in — 251 ton ostalih zdravil Opekarna Zalog V letu 1960 naj bi podjetje povečalo svojo proizvodnjo za 17 %. Izdelalo naj bi: — 1,200.000 kom votlakov — 1,900.000 kom zidakov in — 2,200.000 kom stropne opeke. Podjetje namerava v kratkem začeti z razširitvijo in rekonstrukcijo obrata, da dvigne proizvodnjo od sedanjih 5,300.000 opekarskih enot na 7 milijonov enot. V to svrho je treba izvršiti sledeče: — predelati peč z zgraditvijo opreme za odvod toplote iz hladilne zone ter podaljšanjem za 4 komore — zgraditi dimni kanal, namesto že razpadajočega dimnika — nabaviti vackum zidni agregat za predelavo ilovice — urediti umetno sušilnico — nabaviti potrebno strojno opremo. »Opekarna« Prečna V letu 1960 predvideva podjetje, da bo izdelalo le 2,000.000 opekarskih enot, zaradi popolne iztro-šenosti strojne opreme, vendar dvignilo vrednost proizvodnje za 5 %, ker so se izdelki nekoliko P°' dražili. V podjetju bi bila potrebna natančna analiza surovinske baze, delovnih sredstev in celotnega tehnološkega procesa proizvodnje, ker je proizvodnost v tem podjetju v primerjavi z istovrstnimi obrati očitno prenizka. »NOVOLES« Novo mesto-Straža Dograditev novega obrata vezanega lesa, turnirske embalaže in furnirja omogoča, da bo podjetje v letu 1960 proizvedlo za 75 % več proizvodov kot v preteklem letu, med tem tudi 3000 m3 vezanih plošč in 500 m3 ladijskega poda, kot novih proizvodov podjetja. V letu 1960 namerava pričeti podjetje s sukcesivnim prenosom proizvodnje raznih finalnih proizvodov iz Novega mesta v Stražo. »OPREMALES« Novo mesto V letu 1960 predvideva podjetje, da bo dvignilo svojo proizvodnjo na 104,000.000 din ali za 23 %• Izdelalo naj bi: — 2500 kom furniranega pohištva in — 1000 kom stoječih obešalnikov. To povečanje lahko doseže podjetje z ureditvijo nitrolakirnice in z izpolnitvijo strojne opreme. »NOVOTEKS« Novo mesto Za leto 1960 je predvidena ista proizvodnja P° vrednosti, kot v preteklem letu. Struktura fizičnega obsega pa naj se izpremeni in naj podjetje izdela na območju občine: — 230 ton mikane preje — 400.000 m2 mikanih tkanin — 150.000 m2 česanih tkanin — 300.000 m2 bombažnih tkanin. V letu 1960 bo izdelalo podjetje elaborat o rekonstrukciji in razširitvi podjetja v smislu specializacije. V svoj sklop prevzame Novoteks v b?11? letu bivšo Tkalnico kot nov obrat, ki bo poveča^ družbeni bruto proizvod podjetja za 70 milijo110 dinarjev. Industrija perila Novo mesto Podjetje bo predvidoma proizvedlo v svojem ratu Novo mesto 720.000 m2 konfekcije perila, je za okoli 14 % manj, kot v preteklem letu, v letu 1960 ne predvideva proizvodnega sodelova11^ z zunanjimi sodelavci. Z nabavo novih strojev dvignilo kvaliteto izdelkov. Industrija obutve Novo mesto V letu 1960 naj bi podjetje povečalo svojo proizvodnjo za 18 % ter naj izdela: — 26.000 parov težke obutve in — 91.000 parov navadne obutve. Tak dvig proizvodnje lahko doseže podjetje z reorganizacijo dela, pojačanjem strojnega parka, ‘er prehodom na dve izmeni v strojnem oddelku. Industrija čevljev »BOR« Dolenjske Toplice V letu 1960 bo podjetje predvidoma dvignilo svojo proizvodnjo za 15 % in sicer bodo izdelali: — 9.500 parov razne obutve s pomočjo zuna-njih sodelavcev ter — 29.000 parov razne obutve v lastnem obratu. Podjetje mora v najkrajšem času preiti na stroj- n° izdelavo, ker jim bo sedanja pretežno ročna izdelava, ki podražuje izdelke, onemogočala uspešno konkuriranje na tržišču. 6. poglavje 11 kmetijskih zadrug na območju občine Novo mesto zajema sledeče površine zemljišč zasebnih kmetovalcev: Kmetijska .5 a to I 5 ra g >43 9 CTJ l§ E E zadruga ll § e g ra H sl f e & SE > 0? > 5 8 « S ib o) W N Brusnice 722 43 52 84 901 221 195 1.317 Šentjernej 2.476 157 221 1.093 3.947 231 106 4.248 Škocjan 1.240 106 140 714 2.200 246 145 2.591 Smarjeta 1.139 106 253 341 1.839 162 70 2.071 Novo mesto 2.650 160 382 510 3.702 276 146 4.124 Mirna peč 1.257 40 137 167 1.601 295 220 2.110 Straža 500 22 121 224 876 156 77 1.100 Dol. Toplice 583 40 87 380 1.090 402 382 1.874 Uršna sela 203 24 91 173 491 462 82 1.035 Birčna vas 530 37 16 31 614 378 45 1.037 Stop.-Podgr. 1.396 70 193 173 1.832 656 865 3.353 Skupaj: 12.696 805 1.693 3.860 19.084 3.485 2.333 24.902 Kmetijstvo Kmetijska proizvodnja se predvideva v letu 1960 na Sledečih površinah: Označba Zaseb. zemlja Družb, zemlja zemljišča Skupaj ha % ha % Njive in vrtovi 12.989 12.696 98 293 2 Sadovnjaki 857 805 94 52 6 Vinogradi 1.715 1.693 99 22 1 Travniki 4.204 3.890 93 314 7 °bdel. zemljišča 19.765 19.084 97 681 3 Senožeti 3.587 3.485 97 102 3 Pašniki 2.529 2.333 92 196 8 Kmetij, površina 26.881 24.902 96 979 4 Gozdovi 31.211 17.675 57 13.536 43 Kodovit. površina 57.092 42.577 75 14.515 25 Nerodo vit. zemlj. 2.370 730 32 1.640 08 Skupaj: 59.462 43.307 73 16.155 27 Zemljišče SLP na območju občine je v upravi sledečih delavskih kolektivov: Delavski kolektiv Njive in vrtovi Sadovnjaki Vinogradi Travniki Obdelov. zemlja Senožet 1 O, Kmetijska površina KGP Novo mesto Kmetijska šola 251 47,5 18,5 293 610 102 193 905 Grm 42 4,5 3,5 21 71 — 3 74 Skupaj: 293 52 22 314 681 102 196 979 V letu 1960 se pričakuje, da bo letina normalna. Zaradi povečanega proizvodnega sodelovanja med kmeti in zadrugami pa bo doseženo izdatno povečanje kmetijske proizvodnje. Tako se predvideva, da bo doseženo: zap. Enota Štev. Po enoti Indeks 1960 št. Predmet mere enot 1959 1960 1959 J' Pšenica (soržica in rž) ha 3.340 17 q 21 q 124 f- Ječrnen ha 1.000 15 q 18 q 120 • Oves (proso) ha 680 15 q 16 q 107 1 Koruza ha 2.940 22 q 28 q 127 • Lan (slama) ha 60 28 q 30 q 108 7 Smel' '■ Krompir g’ ?elie (ostale rastline) Črna detelja Lucerna 1? ^rrnske okopavine (pesa, korenje) 13 (spomladanski) ha 64 5q 13 q 260 ha 2.400 125 q 180 q 144 ha 340 240 q 250 q 104 ha 1.120 55 q 60 q 109 ha 830 61 q 65 q 107 ha 900 235 q 250 cj 106 ha 90 325 q 350q 108 U Ss^ale njivske krmske rastline 15 Travniki ha 110 230 q 240 q 104 ha 4.200 39 q 41 q 105 Ir ^en°žet in sadovnjaki ha 3.450 21 q 25 q 116 17 ^niki 18 in višnje (rodne) ha 2.530 10 q 12q 120 kom 7.500 14 kg 20 kg 143 Ig jh>bolke in hruške (rodne) 2a Češplje, slive (breskve rodne) 2j' Orehi (rodni) 22 Žlalltna trta (rodna) kom 90.500 10 30 300 kom 42.400 e 15 167 kom 8.000 3 10 334 ha 970 22 q 60 q 273 23 ^jn°rodnica (rodna) ha 740 48 60 125 24 tvI1"6'9 Rovedi po kom 14.800 90 kg 110 kg 122 25 >7,'reja svinj po kom 18.200 110 130 118 2« p eko (7.000 plemenic š 86 %) 6.000 1.2001 1.500 1.125 27 Vrlre'a Perutnine po kom 62.000 1,5 1,8 120 2g' t^ica (62.000 kom š 90 %) 55.200 120 kg 140 kg 117 ^ed (samo premično satje) 2.700 7 kg 10 kg 143 Skupni družbeni proizvod, razen pridelka trav-ništva, ki ga v celoti pokrmijo proizvajalci živini, se predvideva po posameznih pridelkih v višini: Predmet Enota mere Po enoti din štev. enot 1959 vrednost v OOO din 1960: štev. enot Indeks 1960 vrednost ,n=n v 009 din 1J 1. Pšenica (soržica in rž) tona 36.000 5.678 204.408 7.014 252.504 124 2. Ječmen tona 36.000 1.500 64.000 1.800 64.800 120 3. Oves tona 36.000 1.020 36.720 1.088 39.168 107 4. Koruza tona 36.000 4.488 16:1.568 5.712 205.632 127 5. Lan (slama) tona 32.000 168 5.376 180 5.760 108 6. Hmelj tona 400.000 32 12.800 83 33.200 260 7. Krompir tona 12.000 30.000 360.000 34.200 518.400 144 8. Zelje (ostala vrtnina) tona 8.000 8.160 65.280 8.590 68.000 104 Poljedelstvo skupaj — — — 900.152 — 1,187.464 132 9. Češnje in višnje (rodne) tona 30 000 105 3.150 150 4.500 143 10. Jabolka in hruške (rodne) tona 20.000 905 18.100 2.715 54.300 300 11. Češplje in slive (rod.) breskve tona 23,000 382 7.640 636 12.720 167 12. Orehi tona 90.000 24 2.160 80 7.200 334 Sadjarstvo skupaj — — — 21.050 — 87.720 374 13. Žlahtna trta (rodna) tona 50.000 2.134 106.700 5.620 28.100 273 14. Trte samorodnice (rodne) tona 40.000 3.552 142.080 4.440 177.600 125 15. Domač. pred. grozdje (sad) — — 70.000 — 130.000 186 Venogradništvo skupaj — — 318.780 — 588.600 185 16. Prireja govedi tona 150.000 1.332 199.800 1.628 244.200 122 17. Prireja svinj tona 200.000 2.002 400.400 2.366 473.200 118 18. Mleko hi 2.000 72.000 144.000 91.000 180.000 125 19. Prireja perutnine ton 300.000 93 27.000 112 33.600 120 20. Jajca v 000 kom 12.000 6,624 79.488 7.728 92,716 117 21. Med ton 2,500.000 19 4.750 27 6.750 143 Živinoreja skupaj — — — 856.338 — 1,050.466 124 Kmetijstvo skupaj — 2,196.320 — 2,905.250 132 V primerjavi z letom 1959 se bo povečala proizvodnja za 32 % in to v — poljedelstvu za 32 % — sadjarstvu za 174 % — vinogradništvu za 85 % in — živinoreji za 24 %. Izpolnitev predvidenega povečanja kmetijske proizvodnje bo možno doseči s sledečimi ukrepi: — z razširjevanjem proizvodnega sodelovanja med kmetijskimi zadrugami in zasebnimi kmetijskimi proizvajalci. To sodelovanje naj prvenstveno obsega: uporabo kvalitetnih semen, smotrno uporabo umetnih gnojil, smotrno pitanje živine in večjo uporabo strojev za obdelavo zemlje; — s smotrnim zatiranjem rastlinskih ter živalskih bolezni in škodljivcev, kar bodi prvenstvena skrb kmetijskih zadrug; Kmetijska zadruga Koruza Krompir Travniki Brusnice 20 25 20 Šentjernej 100 45 240 Škocjan 60 20 140 Šmarjeta 45 20 80 Novo mesto 85 40 100 Mirna peč 40 20 40 Straža 25 10 50 Dolenjske Toplice 35 15 80 Uršna sela — 10 40 Birčna vas 20 15 25 Stopiče-Podgrad 20 30 35 Skupaj 450 250 850 — z večjimi investicijskimi naložbami v kmetijstvu; — z zajamčenimi cenami kmetijskih proizvodov, zlasti živine; — z doslednim izvajanjem uredbe o prepovedi klanja telet, kot nujnim pogojem za povečanje sta-leža pitane živine in — z doslednim izvajanjem osemenjevanja 6°' vedi, kar bo vplivalo na dvig mol z n os ti. Po posameznih kmetijskih strokah so predvideni v letu 1960 sledeči uspehi: a) Poljedelstvo s travništvoin Pogodbeno sodelovanje kmetijskih zadrug z individualnimi proizvajalci naj obsega: Detelje ha 20 100 40 50 150 50 40 20 10 30 40 Krmske okopavine ha 15 15 20 15 25 15 6 5 5 10 It^l1Ske Vinogradi Sadovnjaki pšenice ha 40 170 00 80 160 80 50 60 40 50 2 28 17 23 43 7 5 4 2 2 17 ha S 21 13 15 20 5 2 5 2 5 7 550 140 820 « 150 100 Predvideva se, da bo posejano pod italijansko pšenico skoraj 1/3 vseh površin pod pšenico. Predvideno povečanje pridelka hmelja je utemeljeno, ker prehaja v letu 1960 večina hmeljskih nasadov na normalno rodnost. Predvideno povečanje pridelka krompirja, koruze in krme temelji na eni strani na povečani pogodbeni proizvodnji, na drugi strani pa na predvidevanju boljše letine v primerjavi z lanskim letom. V zvezi s predvidenim planom rastlinske proizvodnje naj si kmetijske zadruge za leto 1960 preskrbe sledeče količine umetnih gnojil: Kmetijska zadruga Superfostat 2 indre Kalijeve soli Brusnice 15 Šentjernej 45 fkocjan 25 Smarjeta 20 Novo mesto 40 Mirna peč 20 Straža 10 Dolenjske Toplice 15 Uršna sela 5 Birčan vas -10 Stopiča-Podsrad 15 15 60 40 50 140 30 20 15 10 15 35 20 90 50 60 120 40 20 20 10 20 40 Skupaj 220 430 490 1>) Sadjarstvo in vinogradništvo Pri teh panogah kmetijstva predvideno povezuje pridelka sloni v glavnem na: pričakovani normalni letini ■— večji oskrbi sadovnjakov zatiranju bolezni in škodljivcev ter izdatnejšemu gnojenju. Obnova sadovnjakov bo izvršena samo na družbenem sektorju pri Kmetijskem gozdarskem posestvu Novo mesto in to na obratih Šentjernej, Struga in Graben v skupni površini 26 ha. Zaradi usmerjanja načrtne obnove vinogradov m sadovnjakov v prihodnjem razdobju bodo morale kmetijske zadruge že v letu 1960 s pomočjo katarskih map začeti na terenu določati površine za Večje strnjene nove tovrstne nasade, ker je velika Ve6ina nasadov že starih in izrojenih. Dušičnata gnojila ton Nitrofoskal žit. in trav. ton Nza'oSal Sktu0Dnaj ton Na ha obdelane zemlje kg 25 40 30 145 156 180 250 00 715 174 95 150 50 410 186 95 100 40 365 187 175 170 75 720 185 75 80 40 285 178 40 70 20 180 196 50 90 30 220 188 10 25 5 65 133 40 40 20 145 223 75 55 30 250 137 860 1.070 430 3.500 177 Kmetijska zadruga Mlado govedo kom. Ostalo govedo kom. Prašiči kom. Mleko hi Brusnice 120 20 200 300 Šentjernej 300 50 400 2000 Škocjan 200 30 400 1500 Smarjeta 120 30 400 1500 Novo mesto 300 50 900 1500 Mirna peč 140 50 900 1500 Straža 80 15 150 300 Dol. Toplice 90 15 200 500 Uršna sela 70 10 50 — Pirčna vas 120 20 200 500 Stopiče-Podgrad 160 30 500 400 Skupaj 1700 320 4300 10.000 Predvidevamo, da bodo udeležene v letu 1960 na skupnem družbenem bruto proizvodu posamezne kmetijske stroke s sledečim procentom: — poljedelstvo s travništvom 41 % — sadjarstvo z vinogradništvom 23 % in — živinoreja 36 %. c) Živinoreja Povečanje predvidene živinorejske prozvodnje v letu 1960 sloni predvsem na razmeroma dobrem Pridelku krme v letu 1959, kar je vplivalo na podano rejo, predvsem mlade živine in s tem na Povečan prirastek živine. Na nadaljnji dvig živinoreje vpliva predvsem: bik ~~ umetno osemenjevanje krav s semeni dobrih °v, kar vpliva zlasti na povečanje mlečnosti; — določilo o prepovedi klanja telet; . zajamčene razmeroma visoke cene za govedo n Prašiče; i ponovno uvajanje rodovnikov, ki jih vodijo metijske zadruge s pomočjo živinorejsko-veteri-arskega zavoda. ■ Pk> posameznih KZ bo v letu 1960 sledeče pogod-e*to sodelovanje: d) Veterinarska služba bo v letu 1960 izvršila sledeče zaščitne mere za zdravljenje živine: — proti svinjski rdečici bo cepljeno 15.500 svinj, — proti svinjski kugi bo cepljeno 2000 svinj, — svrho ugotovitve tuberkuloze pri govedu bo tuberkulizirano 2000 goved, — proti kokošji kugi bo cepljeno 2000 kokoši, — proti steklini bo cepljeno 13.000 psov, — splošno zdravljenje raznih bolezni bo zajelo okrog 4000 govedi, — v klavnicah bo pregledano okrog 8000 zaklanih živali, — v prometu bo pregledano okrog 16.000 živali, — na kokošji tif bo pregledano 500 kokoši, — na jalovost bo pregledano okrog 600 krav. Vse veterinarske zaščitne mere na področju občine vrši Veterinarska postaja Novo mesto, ki bo v tem letu prevzela tudi osemenjevanje govedi. Občinski veterinarski inšpektor pa vrši preglede mesa, mesnih izdelkov, nadzor nad prometom z živino, nadzor reje živine na družbenih posestvih ter vrši vse sanitarne in zaščitne mere v primeru izbruha katerekoli kužne bolezni. e) Splošna družbena posestva stopajo z letom 1960 v novo poslovno razdobje, ker so se vsa posestva združila s KGP Novo mesto v eno celoto. Le posestvo Kmetijske šole Grm ostane še nadalje samostojno. Združeno posestvo KGP predvideva v letu 1960 izvršitev sledečih nalog: — priprava potrebnih elaboratov za obnovo vinogradov na obratih Trška gora, za obnovo vinogradov in sadovnjakov na Vinjem vrhu, za rekonstrukcijo sadovnjaka na Klevevžu in za obnovo sadovnjaka na Ruperč vrhu; — ureditev sadovnjakov na Dobravi in v Brš-ljinu; — doseči porabo umetnih gnojil najmanj 1000 kilogramov na hektar obdelovalne zemlje; — doseči 400.000 din dohodka na ha obdelovalne zemlje ali 800.000 din na enega zaposlenega; — doseči vzrejo 3 živalskih enot na ha obdelovalne zemlje ali skupno 1200 enot ter — pridelati v tem letu vsaj 9000 hi mleka. Posestvo Kmetijske šole Grm pa predvideva v letu 1960, da bo izvršilo sledeče naloge: — organizirati obrat za živinorejo na Pogancih, — pripraviti elaborat za napravo novih sodobnih sadovnjakov, — doseči porabo umetnih gnojil najmanj 1000 kilogramov na hektar obdelovalne zemlje, za intenzivne nasade pa 2—3000 kg, — izvesti agromelioracijska dela na 54 ha v Pogancih, — pridelati v tem letu vsaj 1400 hi mleka in — vzrediti 140 živalskih enot. f) Zadružništvo Na področju občine Novo mesto bo delovalo v letu 1960 11 kmetijskih zadrug. Zadruge kot nosilec pogodbene proizvodnje in uvajanje sodobnih agrotehničnih ukrepov, bodo v letu 1960 imele poleg pogodbenega sodelovanja še sledeče naloge: — organiziranje zadružnih ekonomij v kmetijskih zadrugah: Straža, Dol. Toplice, Škocjan, Novo mesto in Mirna peč na zemlji SLP, — odkup vseh viškov kmetijskih pridelkov ter nabavo oziroma prodajo potrebnega reprodukcijskega materiala, — nabava potrebnih kmetijskih strojev za izpopolnitev svoje mehanizacije in sicer: nabava traktorja v zadrugah Novo mesto, Dol. Toplice in Mirna peč in nabava kombajna v zadrugah Novo mesto, Dol. Toplice in Šentjernej, — zgraditev hmeljske sušilnice v zadrugi Straža, — zgraditev skladišč in strojnih lop v zadrugah Dol. Toplice, Škocjan in Novo mesto, — zgraditev pitališč za 500 mesnatih prašičev in 200 telet na Grabnu po Poslovni zvezi Novo mesto in — prevzemanje v zakup ali nakup zemljišč, ki jih ponudijo zadrugam zasebni kmetijski proizvajalci ter organiziranje zadružnih ekonomij na tej zemlji. 7. poglavje Gozdarstvo Po površini, obrasli z gozdovi — 29.979 ha, spada občina Novo mesto med gozdno bogate občine. Po lastništvu je 13.505 ha ali 55