St. 767
Trst, torek dne 30. aprila 1912. hjabljana.
lieto III.
NEODVISEN POLITIČEN MEJULLK
PncamP7na fi vin »J1141'0" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praz-rusdill5£llcl ol. U Vlil, njjtih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana
pisma se ne sprejemajo. *nerciale št. 8 10, kamor Ljubljano in okolico je pošti sprejemano stane za inozemstvo celoletno visokosti četverostolpne Mali uglasi: 5 vinarjev
— Glavno uredništvo in a ,rava je v Trstu, ul en — Gom-naj se naslovijo vse denarne pošiljatve /n dopisi. — Za uredništvo in uprava v hotelu ..Malič"1 v Ljubljan . — Po »Jutro* mesečno K. 1.50, četrtletno K. 4.50, celoletno K. 18.— K. 28.	.	—	Naročnina	se	piačuje	vnaprej.	— Oglasi-. 1 mm.
vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primoren popust, za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Na napačnih potih..
Jugoslovanska ideja se nahaja pri nas resnično še le v povojih, četudi se deklamira o nji pri raznih banketih in podobnih svečanih prilikah že več desetletij. IS iti tako daleč še nismo prišli, da bi smatrali slovenski jug za eno celoto, temveč govorimo navadno tako, kakor bi bila dva slovenska juga: eden v okvirju avstro-ogrske monarhije in drugi na romantičnem Balkanu.
Velikokrat in veliko se je že govorilo in pisalo pri nas o združenju Južnih Slovanov in besede „od Triglava do Balkana” so postale že stereotipne, ali na to, kako in na kaki podlagi naj bi se to doseglo, je malokdo pomišljal, ako je pa kdo tudi govoril ali pisal o tein, je gotovo zagovarjal način, ki ni v interesu Južnega Slovanstva, temveč ravno nasprotno, v inteiesu naših sovražnikov, ki hočejo tudi „ujediniti“ Južne Slovane, ali tako, da bi pritegnili v suženjstvo še one, ki se v suženjstvu še ne nahajajo, temveč se grejejo pod slobodnim solnoem in se hočejo greti pod njim tudi Še nadalje, ker jih je veljalo dosti bojev in dosti žrtev, predno so si priborili mesto pod slobodnim solncem.
Zato je smešno govoriti o kakem grupiranju Južnih Slovanov okolu avstro-ogrske monarhije in zločinec je vsak Južni Slovan, ki zagovarja in odobrava znana stremljenja nekaterih nemško-madžarskih imperialistov po osvajanju drugega dela slovanskega juga: slobodnih jugoslovanskih držav in jugoslovanskih krajev na Turškem.
In ta stremljenja podpirajo in zagovarjajo vsi naši politiki, vsi naši narodni voditelji in sicer eni zato, ker na drugo kako pametnejšo misel pač ne pridejo, ali si je pa ne upajo izrači, drugi pa zato, kor hočejo biti opora teh proti interesom Južnih Slovanov naperjenih stremljonj — proti primerni nagradi, seveda, ki so je tudi v obilni meri deležni.
„ Edinost" se rada peča z jugoslovanskim vprašanjem in priznavamo radi — ker smo lojalni nasprotniki — tudi z ono ljubeznijo, ki je pri tem absolutno potrebna. Ona išče pota in načine, kako bi se to vprašanje rešilo tako, da bi to odgovarjalo interesom Južnega Slovanstva. Ali do pravih rezultatov ona pri tem iskanju potov in načinov ne pride, ker predpostavlja možnost, da bi se vsi Južni Slovani, torej tudi oni, ki imajo še svoje države, grupirali okolu avstro-ogrske monarhije, kar bi brez-dvomno pomenilo njihovo smrt, ali pa vsaj tako »življenje", kot ga imamo mi, ki se nahajamo že stoletja v okvirju te države, za katero smo že toliko krvaveli, za zahvalo dobijamo pa razne Sohwarze, Čuvaje i. t. d. ki nas pretepajo do krvi, zaničujejo in uničujejo .. .
Take misli si moramo vsaj mi kratko-malo izbiti iz glave, ko si jih že nočejo izbiti iz glave dunajski in budimpeštanski imperijalisti, vsaj mi ne smemo niti pomišljati na tako združitev Južnih Slovanov, temveč moramo z vsemi silami nasprotovati vsem osvajalnim stremljenjem na Balkanu,
LISTEK.
Irjubimca pariška.
(Nadaljevanje „Nostradama“).
XII.
Prokleto ime.
- „Ali si ti, ljubljeni moj ? Torej si vendar enkrat zaslišal moje klicanje! Oh, kako Bem plakala za teboj! Ali si štel noči, ki sem jih prečula brez spanja, vzbujale milo tvojo sliko ? Renold, Renold, ali se ti nikoli ni zasmilila tvoja žena? Poslušaj, resnica je! Kes je, kar je stalo na tistem pismu ! Jaz sem Marija Kroamartova!....'
„Marija Kroamartova!“ je ponovil zamolklo Roajal de Borever.
Vsa strašna legenda, ki je bila nastala okrog tega imena, se je obnovila v njegovem duhu. spomnil se je svoje obljube, da hoče kaznovati Marijo de Kroamar. Njo, izdajalko in vohunko velikega profosa ! Borever je vztrepetal in stisnil pesti. Oko mu je zasijalo srdito in zlobno.
»Ali je res ona?.... če je res, pri vseh hudičih....”
»Renold." je govorila Marija, „usmili se in ne zapusti me več. Saj vidiš, da priznavam. Hči velikega sodnika sem. Moje
pač pa bi morali želeti, da bi se še bolj razvile, okrepile in razširile slobodne jugoslovanske države, ki postanejo lahko močna opora za nas.
To je edino pravo stališče in oni, ki delujejo v nasprotnem smislu, pletejo — hote ali nehote, to sedaj ne pride v poštev — sami vrv, ki nam jo hočejo naši sovražniki zadrgniti krog vratu.
Slepcev je pri nas še vedno dosti in ravno tako je dosti tudi onih, ki vedoma in hote služijo tujim interesom. Rešitev Slovencev je samo v Južnem Slovanstvu in kdor sudeluje proti vjedinjenju Slovencev z ostalimi Južnimi Slovani, ta izpod-kopuje temelje, na katerih se da sezidati boljša bodočnost slovenskega naroda, ki robuje že tisoč let in je že skrajni čas, da začne misliti na ustvaritev malo boljših razmer, malo lepše in boljše bodočnosti, kot mu je sedanjost in preteklost.
Jugoslovanska ideja še ni dobila svoje prave oblike, jugoslovansko gibanje še ni postalo pravo narodno gibanje in dolžnost vseh pravih in resničnih rodoljubov na slovanskem jugu je, da ona čim prej to postane. Resni so časi, v katerih živimo^ in še resnejši se nam bližajo in nam prihajajo nasproti. Delajmo in skrbimo za našo bodočnost !
IijubIjana-3<ranjsko.
Naše cenjene ljubljanske naročnike prosimo, da blagovolijo pri ljubljanski podružnici javiti četrt ali polletno naročnino. Njim se bode list kot doslej tudi od 1. maja pošiljal na dom, dočim smo primorani raznašanje lista za mesečno naročnino, toliko časa opustiti, dokler se prijavi toliko naročnikov, da za pošiljanje lista na dom, vsaj škode ne bomo trpeli, kot smo jo doslej. Dosedanji naročniki z manj kot četrt letno naročnino pa naj se blagovolijo po list potruditi v bližnjo tobakarno. — Zunanji naročniki bodo dobivali list kot do sedaj po pošti.
To ni socijalno in ni demokratko ! Ali: Razmere pri okrajni bolniški blagajni v Ljubljani. Bolniške blagajne bi morale biti kot zavod človekoljubja, v katerem nima politika nič opraviti in kjer bi se moralo- s strankami občevati nepristransko in vljudno. Ta zavod nikakor ne sme biti denarno podjetje, v katerem iščejo zastopniki te ali one stranke svoje varno zavetje. — Da smo mi okrajno bolniško blagajno v slučajih, ko smo mi-mislili, da se ji godi krivica, radi podpirali, smo svoj čas dokazali v slučaju tožbe med nekim uradnikom tega zavoda in nekim krojaškim mojstrom, ki je bil naš naročnik in inserent, pa smo se vseeno postavili na stran blagajniškega uradnika. V njegovem nasprotniku pa smo izgubili naročnika in in-serenta. Pozneje pa smo zvedeli, da je bilo v dotičnem slučaju mnogo osebnosti od strani blagajniškega uradnika napram toženemu obrtniku. Tudi smo dobivali čim dalje več pritožb proti postopanju napram strankam na tem zavodu. Pa smo jih zamolčali, ker nismo hoteli tega zavoda spravljati v javno kritiko. Toda pred kratkem
ime je prokleto ime Kroamartovo...."
„Satan !“ je kriknil Roajal de Borever. „ Torej je res ona!*
Marija je bila padla na kolena. Ihtela je s tihim glasom. Njen duh se je bil preselil nazaj v tisto strašno noč in je ponavljal prizor pred oerkvijo. Plakala je, kakor takrat pred vrati cerkve v Sent-Žermen 1’ Okseroa, ko je klečala pred Renoldom. In nje ihtenje je bilo tako žalobno, da je človek moral trepetati usmiljenja....
In Roajal de Borever je trepetal, ko je zrl na ta živi kip obupa. Trajalo je nekaj časa. Ko pa se se Mariji zdajci vrnila prava zavest in je preplašena vstala, izkušaje se spomniti, kako se je zgodilo, a je pokleknila je živelo v duši mladega moža samo še sočutje. Roaljal de Borever je piskal.... In sam pri sebi je zamrmral: »Uboga žena!....“
»Zbudili ste se,“ je dejala Marija de Kroamar toepetaje. „Kdaj ? In kaj sem počenjala, odkar ste se zbudili ?*
»Ničesar, gospa,* je odgovoril Roajal z rahlim glasom.
»Ničesar ? Ali res ? Ne priorivajte mi resnice, sinko moj. Gotovo sem govorila čudne reči.... Kaj sem govorila ?*
»Ničesar, gospa....*
Pogledala ga je s sumnjo v duši in v očeh in izpregovorila nato obotavljaje:
pa se nam je javil slučaj, ki nas sili, da ne ostane prikrit. Ga sporočamo, kakor smo ga sprejeli in sicer : V Ljubljani živi vdova mati petero otrok. Zbolela pa sta ji hči in sin. Zbolela hči je stara 17 let in je delavka v Hribarjevi tovarni. Dne 14. marca se je čutila tako bolno, da je morala rabiti zdravniško pomoč. Dr. Ipavec je konstatiral influenco ter odredil, da bolnioa ostane 11 rini doma. Mati je ta slučaj takoj prijavila bolniški blagajni. Ker pa zdravnik med tem časom ni prišel obiskat bolnice, je šla mati dne 26. marca sama k njemu in ga vprašala za nadaljno odredbo. Zdravnik je dovolil, da sme hči ob lepem vremenu se sprehajat, češ, da ji bo lepo solčno vreme še najbolj pomagalo. Mati ga je z ozirom na to dovoljenje še opozorila, češ, da zna imeti pri bolniški blagajni še sitnosti če pride kontrolor, pa hčere ne dobi v postelji. Zdravnik pa jo pomiri rekoč, naj le pove, da je on sam tako odredil. Hči je res šla ne izprehod. Ravno v tem času pa je prišel kontrolor, in bolnice seveda ni našel doma. Dne _7. marca gre mati v okrajno bolniško blagajno radi pristojbine. Velelo te ji je, naj gre k zdravniku po listek. To je mati storila, Toda ko je prinesla listek v blagajniško pisarno, so jo kratko in ostro zavrnili, da pristojbine ne izplačajo, ker kontrolor bolnice ni doma dobil. Ko se je mati le sklicevala na zdravniško odredbo in je hotela imeti denar, ji je hotel uradnik zdravniški listek posiloma raztrgati, kar pa mati ni pustila. Povedala je uradniku, da on nima pravice raztrgati listek, ki ga je z travnik naredil. Javila je ta dogodek zdravniku, ki je izjavil, da ji bolniška blagajna mora izplačati denar. — Še le na to -so ji prav z nevoljo izplačali. Potem pa ji je še zbolel tudi sin. — Ko je šel na stranišče, pride kontrolorj ki je v uradu javil, da bolnika ni dobil v postelji. Mati je zopet prišla po denar, pa to pot so jo naravnost surovo zavrnili. Eden uradnikov je zakričal nad njo: „Ti prokleta baba te prec vnn vvženi“. — Njegov tovariš pa ji je vrgel zdravniški listek z besedami: „Xa, tu ga imaš, pa si pojdi . .t obrisat z njim! Za danes si prihranimo drug komentar, ker na take besede ga je tudi težko pisati. Uradnika spadata k socijalno demokratični stranki.
Ali ima pogrebno društvo koncesijo pokopavati mrliče? Prejeli smo : »Zarja“ je pač tako, kakor pri »Zarji* razumejo na surov način napadla „Jutro“ radi člankov o razmerah v pogrebnem društvu. Kakor svojčas predsednik tega društva do takrat objavljenih škandalov ni razjasnil stvarno, še manj pa jih ovrgel, ampak le bil okrog sebe z obrekovalci in lažnjivci, tako je tudi „Zarja* glade zadnjega izrednega občnega zbora tega društva na vse dosedanje v »Jutru" dokazane trditve odgovorila le po svojem socijalno-demokra-škem načinu. „To vse vkup je podla laž, to se je na občnem zboru dokazalo' . . . v tem smislu in tonu je »Zarja* rešila nepravilnosti svojih sodrugov. Ta način je najlažji dokazati nedolžnost ? Predno bo dobila »Zarja“ zasluženi odgovor, jo zopet v „ Jutru* vprašamo: Povejte gospodje resnicoljubi, ali ni res, da je „Pogrebno društvo* zaračunalo g. Martinu Arušek za po-
„Ali nisem rekla, da mi'je ime... gotovo sem izrekla neko ime...*
„ Gospa, " je rekel Borever, „znano mi je, da se imenujete gospa brez imena. Meni je ime Roajal de Borever. Dali ste mi zavetje. Ulili ste balzama na mojo rano. To je vse, kar vem.*
Radosten usmev je zaigral na njenem bledem obrazu, ki že toliko let ni poznal smehljaja. Brez zamude mu je začela obna-ljati obvezo na rani. Medtem pa si je mislil Roajal de Borever:
„Ne, ne bom kaznoval te uboge žene. In Trenkmaj in njegovi pajdaši imajo opraviti z mano, če bi jim prišlo na um, da bi nagledovali to revo zaradi njene preteklosti!... Toda, ali morem ostati z .ovadilko pod isto streho ? S kčerjo velikega sodnika ki je njeno ime se danes groza v ustih tisočerih ljudi, in ki je moj stari Braban zaškripal nd srda, kadar ga je izrekel! Ne tu ne ostanem... in vendar... sam Bog ve, koliko je pretrpela!...*
„Ali vam ja boljše? je vprašala Marija Kroamartova, ko je bila obveza v redu.
„ Toliko boljše, gospa, da morem vstati in oditi..."
„Kaj!» je vzkliknila ona s skrbečim glasom, »oditi hočete! S tako rano!"
„Prebolel sem še hujše reči, kakor sem tudi sam že preluknjal že marsikatero
greb njegove žene znesek 230 K, kateri znesek je g. Arušek dne 17. decembra 1911 tudi plačal. Povejte, kako pride društvo do tega, da izdaja račune za pogrebe ? Od kdaj ima društvo koncesijo pokopavati mrliče ? če je bila dotična žena član društva, ji mora društvo vendar brezpogojno preskrbeti na svoj račun pogreb, ne da bi si smelo stroške zaračunati, če pa dotična ni bila član — in na to kaže račun, ki ga je moral mož plačati — s katero pravico je društvo tej ženski preskrbelo pogreb in si dalo zanj izplačati 230 K ? Kolikor nam znano, ima društvo po svojih pravilih le pravico, samo svojim članom oskrbeti brezplačni pogreb, nečlani pa društvo nič ne brigajo. Gospodje, dajte pojasniti ta slučaj, ampak govorite tako, kot dostojni ljudje govore in pišejo, s tistimi zavijanji in pobijanji, kot so v sve. demokratični stranki še danes v prav grdi razvadi, ne boste ničesar drugega opravili, kahor da se bo treba še bolj zanimati za marsikaj, kar gg. ne bo ljubo.
„Napredua Misel“, ki je začela izhajati v Krškem, je resna revija, ki jo toplo priporočamo vsakomur. Uprava »Napredne Misli* nas prosi objaviti, naj se priglasijo vsi oni, ki so dobili 1. številko na ogled, za naročnike vsaj do 10. maja in ravno-tako tudi oni, ki niso prejeli 1. številko na ogled, ali se hočejo naročiti. Potrebno je to radi stalne določitve števila iztisov. Priglasila kakor tudi eventualne reklamacije naj se naslovijo na upravništvo »Napredne Misli* v Krškem na Dolenjskem ^Napredno Misel* bi moral čitati vsak napredni Slovenec.
Slovensko planinsko društvo v Ljubljani, je imelo v soboto svoj občni zbor. Ker so bili gospodje izjemoma tako prijazni, da nam niso poslali vabila za občni zbor, se ga tudi izjemoma nismo udeležili. Zato le bilježimo, da se je ta občni zbor vršil.	__
Mg Na Jurčičevem domu na Mn* ljavi. V nedeljo je posetilo nekaj ljubljanskih izletnikov ob potovanju iz virja in izvire Krke mimogrede tudi Jurčičevo rojstno hišo na Muljavi. V Jurčičevi rojstni hiši se vidi še marsikak Bpomin na prerano umrlega pisatelja. Obiskovalcem je na razpolago spominska knjiga, v katero se vsakdo lahko vpiše. V hiši živi še mlajši brat pokojnega pisatelja. V sosednji takoj ob stari cesti pa sta Jurčičeva sestra in nečak, ki ima dobro gostilno in sta napram izletnikom jako postrežljiva ne samo kar »klet in kuhinja spemorata", marveč povesta tudi marsikaj zanimivega iz življenja nepozabnega pisatelja. Tako so ljubljanski izletniki med drugim tudi izvedeli, da so v Ljubljani gotovi gospodje, ki se prav radi di_ čijo s tujim perjem, to se pravi, da podpisujejo svoje ime pod sestavke, ki jih je napisal kak Jurčičev sorodnik. To ni prav! Zanimivo je tudi, da so prebivalci ne samo Jurčičevega ožjega rojstnega doma, marveč sploh v celi okolici razmeroma jako olikani in napram izletnikom zelo vljudni. Govore jako lepo slovenščino in so, kar se po Dolenjskem redko kje dobi, veliki prijatelji čedne obleke večinoma iz domačega pridelka. Ljubljanskim izletnikom, ki nedeljo za nedeljo ne vedo drugam iti kot v drenj
kožo. Kolikokrat se mi je zgodilo, da sem moral ves krvav zajahati konja in nadaljevati svojo pot brez obveze, v premočeni srajci!*
„Toda zasledujejo vas in preganjajo! je povzela ona razburjeno. »Ne pojdite!*
»Treba je. Kar se pa tiče mojih preganjalcev,* je dejal s temnim glasom, »je zanje same najboljše, da se ne srečamo. Nazadnje pa mora imeti itak vsaka stva svoj konec. Kdo pa sem? Obešenjak, kakor stoinsto drugih. Tudi zame mora priti da ko bom zadremal s konopljeno zavratn okrog vrata...."
Marija Kroamartova ga je prijela v skrivnostnem razburjenju za roko, pogledala ga z blodnimi očmi in zajecljala mahoma:
»Ali ste poznali svojo mater.?
»Da*, je rekel Borever kratko. „Ime ji je bilo Mirto."
Marija de Kroamar je brezupno povesila roke.
»Njegovi materi je bilo ime Mirto* je zamrmrala. »Blaznost mojih ubogih možganov!.... Povejte mi, otrok moj, kdo pa je bila ženska, ki je bila z vami v razvalinah krčme?"....
„ Mirta? „...
Pride še.
na Šmarno goro, bi bilo zelo priporočati, da bi se začeli zanimati tudi za te lepe, pozabljene in za nas Slovence znamenite kraje. Kako vse drugače žive podobe vstajajo pred oči, ako vidi na liou mesta razne v Jurčičevih romanih opisane kraje. Ta poset na Muljavo se da združiti z raznimi zanimivimi izleti, kot je n. pr. ta od malo znanega povirja do izvira Krke, ali čez Križko goro in čez gozd Jurčičevih „ Polharjev”, od koder je krasen razgled po celi Kranjski. Naše uredaištvo v Ljubljani je z nasveti rade voljo na razpolago. Na te izlete opozarjamo posebno šolsko in drugo mladino!
Iški Vintgar postaja ljubljanskim izletnikom, ki se ne omeja samo na Rožnik ali k večjemu še na Šmarno goro, vedno bolj priljubljen. Vsaj ga pa tudi ni v celi ljubljanski okolici bolj romantičnega kraja, kot je ta Iški Vintgar. Zlasti sedaj prihaja čas, ko bodo izleti čez Iškj Vintgar nekaj naravnost „nebeškega“. Tudi to nedeljo ga je posetilo več ljubljanskih izletnikov.
Društvo slov. trg. solni dni kov asa Kranjsko je priredilo dne 26. t. m, I. prijateljski sestanek 5. poslovnoga leta, katerega se je udeležilo do 40 članov. Na istem sta se ustanovila agitacijski in veselični odsek, tako, da bode z vso vnemo delovala poleg društv. odbora še omejena odseka v skupnem številu 30 članov, asa procvit društva. In s tem aparatom bo skušal odbor še v tekočem letu, utrditi organizovano in družabno življenje slov. trg. sotrudnikov. Gg. kolegi, podpirajte delujoči odbor s tem, da pristopite vsi k temu, svojemu stanovskemu društvu!
Na renti se je zgrudil in uinrl. Iz Novega mesta nam pišejo: Pretečeni te-ven je prišel po Kandiji neki neznani člo-dek, po obleki soditi je bil delavec. Pred Gričarjevo hišo mu je naenkrat prišlo slabo in je začel bruhati. Kmalo nato pa se je zgrudil in na licu mesta umrl. Neznanec je črnega polta. črnih brk in obrv, plešast, dobro rejen ter okoli 60 let star. Na roki ima tetovirani črki J. S. 84. Mrtveca so odpeljali v mrtvašnico v Šmihel. Dokumentov ni imel nobenih pri sebi. Našlo se je pri njem le 45 v. denarja in mehur tobaka. Ker se sumi, da je neznanec umrl nasilne smrti, je novomeško državno pravd-ništvo odredilo sodno raztelesenje. Ugotovilo se je, da je neznanec umrl vsled možganske kapi, torej je kak zločin ali samomor izključen.
Listnica uredništva pogružnice
Ljubljana. G. dopisnik iz Kandije: Dopis pride na vrsto, toda le kar je stvarnega. Osebnosti prosimo nikar! Klepetanje Žensk, naj ostane med ženskami.
Vandali na Šmarni gori. Iz krogov ljubljanskih izletnikov se nam poroča: Ce bi hoteli kulturo Slovencev, ki zahajajo na Šmarno goro oceniti po njih „spominih“, ki jih zapuščajo v sicer lepi spominski knjigi, ki jo je Šmarni gori podaril to pot baje neki kanonik, tedaj bi morali to kulturo klasificirati le na kvaliteto teh „spo-minov“ v spominski knjigi. Ce že kdo čuti potrebo vporabiti za svoje spomine na to „ božjo potu nekoliko več ali preveč pro-Btora, bog mu ta greh gotovo odpusti, če je kaj čednega napisanega, to se že prenese in včasi pride tak daljši spomin oelo prav vsaj onim, ki iz dolgega časa ne vedo drugega početi, kot po spominski knjigi svojo radovednost pasti. Proti temu torej ne bi bilo resnega ugovora. Ampak če se oko ustavi na onih „spominih”, ki so prebogati od najsmešnijih do najnespodobnej-aih čečkarij in mazarij, če vidiš, da le eden, ali le ena „romarioa* samo za svoje ime potrebuje celo stran za svoje druge izlive pa kar po cele strani in to v najgrši čički-žački, da se na mnogih straneh čitajo izbruhi pijanosti zasoljenimi z „mastnimi“ dovtipi, ki bi jih niti kak ženski „ salon ” nižje vrste ne obrajtal posebno, ker so ravno preveč pod človeško častjo, ako potem zopet zagledaš, da so kar po cele strani ali čez polovico pretrgane, ali zamazane z raznimi ostanki pijače, ako sploh pretresaš celoto teh „spominovM v spominski knjigi, moraš, če hočeš biti odkritosrčen z globoko žalostjo v srcu in sramu rudečico na obrazu vzkliknuti: o kultura slovenskih izletnikov na Šmarno goro, kako nizko pod Šmarno goro še stojiš! Namesto, da Nemcem v dejanju pokazali, da stojimo ne samo po visokosti hriba višje v svoji kulturi vsaj na izletih na naše slovenske gore, pa ravno sami njim v takih spominih kažemo, da nismo ne le nič boljši, nego še slabši od njih. Slovenski izletniki! Vselej kadar biležite svoje spomine v spominsko knjigo ne le na Šmarni gori, ampak tudi po drugih gorah, kjer se nahajajo spominske knjige Slov. planinskega društva, spomnite se, da ste Slovenoi in ne Vandali. Kogar od tega javnega opomina nadalje še zasledimo, da bo na to pozabil, ga brez pardona s polnim imenom pribijemo na njegov križ javne sramote!
Vojvodina Kranjska v prazgodovinski dobi. Tako je naslov ravnokar v Blatnikovi tiskarni v Ljubljani izšli lični knjižioi, ki jo je pisal znani stari naslovec
g. Jernej Pečnik. Knjižica je priprosta, za to pa za vsakogar čitljivo pisana, je pa vseskozi zanimive vsebine iz katere najde dobro zrno tudi marsikak tistih naših učenjakov, ki predzgodovino naše dežele poznajo le iz tujih knjig. Pečnik pa je deželo sam prepotoval sam prekopaval stare grobove, priče davnih dni, ki izpričujejo, kaka ljudstva inn na katerih krajih so živela v dobi, ko še ni bik) naših očetov v tej prelepi naši deželi, če človek to knjižico pro-čita, se mu zdi marsikak kraj mimo katerega je dozdaj brezbrižno šel, ali na katerem oelo živi, veliko bolj zanimiv, ker mu je znana njegova predzgodovina. Da je g, Pečnik znan, da ima v marsičem svoje posebne muhe, ki ga pa posebno naprednjakom ne delajo osebno priljubljenega, to se pri čitanju te knjižice ne sme vpoštevati. Ne sme se mu tudi zameriti, da je v opisu posameznih zgodovinskih dogodkov hodil istotako svoja posebna pota, kot je to sploh njegova navada. Knjižica je vsekakor vredna da se z njo seznani slovenska javnost.
Žena zapustila mo/a in otroke. Iz Novega mesta nam poročajo. Potnik St. 0 . . .č je hotel odpeljati ženo nekega tovarniškega uradnika iz Ljubljane. Mož je pa za ta načrt zvedel in prišel na kolodvor in pobeg svoje nezveste žene s katero ima 4 otroke v zabranil. Vzel jo je seboj domov. — čez teden dni pozneje pa je žena moža pregovorila, da se pelje nazaj domov v Novo mesto k materi. Mož, ki je mislil, da se je žena res že poboljšala, ji je ta obisk dovolil. Toda obisk matere je bila le pretveza. Kajti oni ljubimec jo je v Novem mestu čakal ter v nekem hotelu najel sobo. Gospodinja dotičnega hotela pa je še pra-vošasno zvedela kako in kaj je s tem parčkom in jima ni dovolila „nedolžnega” veselja. Pa bi bilo za en del bolje, da bi jima bila privoščila tisto eno noč pod streho. — Tako bi bila žena odšla zopet k možu, zdaj pa je iz jeze odšla ljubimcem neznano kam. Varani mož je proti ljubimcu vložil kazensko ovadbo v Novem mestu. — Pač škoda! če se žena že tako daleč izpo-zabi, da zapusti svoje 4 otroke, ni vredna, da bi mož storil še kak korak za njo. — Kot žena lahko greši, če so razmere take, a če je žena tudi mati, bi jo morala dolžnost pozvati k svojim otrokom.
Za družbo sv. Cirila in Metoda Pri kozarcu teranskega in dolenjskega vina so se spominjali v gostilni pri Lesjaku na Igu C. M. družbe in poslali 2 K. Pošiljatelja I. B. Jereb ml. in Gr. Žabkar, gostilničar na Dunajski cesti 5 K. — V veseli družbi pri Lamrehtovih se je nabralo 5 K, katere je poslal g. Dragotin Bezočnik v Št. Lorenou nad Mariborim. — G. M. Bitenc v Gradou je nakazal B K čistega dobička kluba „ Narodni pipec“. Poravnava Asič-Vodenik v Mariboru je drnžbi koristila 10 K v gotovini. Vesela družba pri g. Krajžarju je zbrala 3 K. poslala jih je gdč. učiteljioa Ana Trstenjakova pri Sv Miklavžu. Gosp. Vinko Božanski je poslal 4 K 25-postotni del reoitacijskega dohodka. V veseli družbi v gostilni g. Ign. Rotnerja na Laznici se je nabralo v navzočnosti g. prvomestnika Senekoviča K 10.— «^iril Metodov dar iz St. Pavla pri Preboldu: dr. A. Hočevar 1 K, Ant. Hočevar 1 K, Drag. Korošeo 1 K, vesela družba pri g. Plavšaku 8 K 66 vin., družba pri g. Vodeniku 6 K. Hvala.
T rst-Primorje
„Jutro izhaja zopet vsak dan,
to je gotovo vesela novica za vse oue, ki se niso postavili na ozkosrčno stališče nekaterih gospodov, ki mislijo, ‘da zadostuje za 70.000 tržaških Slovencev en sam slovenski list Edinost”. Kot v Ljubljani tako jo tudi v Trstu „Jutro” potrebno — že zato, da kontrolira delovanje političnih voditeljev tržaških Slovencev, ki so mnogokrat delali napake samo zato, ker ni bilo nikogar, ki bi jih na napake opozarjal. Ni dosti iskati in žigosati samo napake pri nasprotniku, temveč tudi v lastnih vrstah in to je naloga ,Jutra”, naloga, ki se je nekateri bojijo, mnogo več je pa takih, ki jo z veseljem pozdravljajo.
Plod nezavednosti slovenskih starisev. V Trstu živi človek, ki mu je ime Alojzij Križan, in, ker je učitelj na občinskih ljudskih šolah, mora vsaki mesec podpisati pobotnico za sprejeto plačo. In on jo podpiše s svojim pravim imenom, le da jo podpiše z italijanskim pravopisom: „Crisan”. A tega mu ne zamerimo, ker je v službi tržaškega magistrata in ker vemo, da tam tako zahtevajo. A ta človek je tudi pesnik. Le, da so njegovi pesmi italijanske, ker bi pa njegovo slovensko ime Križan ne zvenelo preveč lepo na naslovni strani zvezkov njegovih pesni, sije prevedel ime v „Crociato“. — Roditelja njegova sta bila oba Slovenca in sta le za silo lomila lažki jezik in to pošteno pri-
znava pesnik Luigi Orociato sam, a zanemarila sta svojo lastno deco tako, da njiju nav-darjeni sin Alojzij le za silo razume slovenski jezik, dočim zlaga v italijanskem jeziku pesni, ki jih priobčujejo in hvalijo vsi naj-veči italijanski beletristični listi. To je posledica nezavednosti slovenskih starišev. Ko bi Križanovi stariši vzgojili svojega navdarjenega sina v slovenskem duhu, bi imeli Slovenci enega dobrega pesnika več, Italijani pa enega manj. Tako pa Slovenec služi v svoji navdar-jenosti italijanski kulturi. Je pač žalostna naša usoda in dolgo bo to še trpelo — dokler ne bo narodno prebujen zadnji Slovenec.
Priporočljiv čevljar. Najtopleje priporočamo vsem našim čitateljem čevljarja Ivana Godina, ki ima svojo delavnico v veži hiše št. 8—10 v ulici Commerciale. To člo-veče ima namreč pri sebi vedno po tri skatlje vžigalic: eno „Ciril-Metodovo“, eno „Legha nazionale in eno „Schulvereinjsko“. Pred Slovencem pokaže slovensko, pred Lahom eno „Leghe“, a pred Nemcem „Schulvereinsko“. Istotako ima ta človek pri sebi vizitnice v treh jezikih; slovenske, laške in nemške, da se lahko vsakomur prikupi. Ime mu je Ivan Godina, torej je Slovenec, in 011 to tudi priznava — — — pred Slovenci — pred drugo-rodci pa zatajuje svojo narodnost, — Jeli to značajen ali neznačajen človek, naj čitatelji sodijo sami. — Torej, še enkrat priporočamo tega trobojnega čevljarja vsem našim čitateljem.
Mladi tatovi. V ulici Commerciale ima neka tvrdka v pritličju hiše št. 2 skladišče bombonov, ali nekaj sličnega in včeraj popoldan so trije poglavci pri belem dnevu skozi odprto okno kradli zavitke bombonov, tako, da je moral človek res občudovati drznost teh mladih tatov. Ko so vzeli, kar . so mogli vzeti, 'so se paglavci mirno in brez skrbi odstranili, kakor bi se ne bilo nič zgodilo in izginili za vogalom. Zgodaj so začeli — in kdo ve, kako bodo še končali !
O zločinu v skladišču trgovca Lewyja. V nedeljo dopoldan je kontrolni nadzornik tržaških policijskih agentov Karol Tic privedel z Keke v Trst onega Nikolata Radovanoviča, ki je bil na Reki aretiran, ker je bil — in je še — na sumu, da se je vde-ležil zločina v Levijevem skladišču. Kakor je znano, je bil Radovanovič aretiran precej po „sherlockholmesko“, namreč na podlagi čevljev, ki jih je policija našla v skladišču Le-vija. Policija je namreč najprej našla čevljarja, ki ja zadnji popravil te čevlje. Ta čevljar je bil na Reki in Tic je šel takoj tja k njemu in mu pokazal čevlje. Čevljar je res priznal, da je 011 te čevlje popravljal in se obenem spomnil, da jih je popravljal za Nikolaja Radovaniča, ki ja tedaj delal na Mar-tinšici pri Reki. Radi tega je bil Radovanovič aretiran, Pozneje so pokazali čevlju tudi nekaterim Radovanovičevim tovarišem in celo njegovi ljubici. In tudi ti so vsi pritrdili, da so bili oni čevlji Radovanovičeva last. No, ko so pa v nedeljo na policiji v Trstu zaslišavali Radovanoviča- je ta na vse pretege tajil, da bi bili oni čevlji kdaj njegovi. Dejal je, da se motijo vsi: čevljar, niegovi tovariši in njegova ljubica. „0sel je pač oslu podoben, čevelj pa čevlju!” — je zakjučil, Več niso mogli spraviti iz njega. Po končanem zaslišanju so ga odvedli v zapore. — Policija je sklenila, da ga odvede v bolnišnico in ga tam pokaže Leviju, či bi ta morda v njem prepoznal enega onih, ki jih je bil zasečil v svojem skladišču.
Cel voz lesa so vkradli. Gospod Maksimilijan Herlinger, vodja lesnega skladišča „Bosansko-hercegovske Banke“, ki se nahaja pod Skednjem, je prijavil policiji, da so neznani uzmoviči odpeljali iz skladišča cel voz žaganic vrednih 250 kron. Policija je takoj uvedla poizvedbe in res je prišla kmalu na sled tatovom ter jih tudi aretirala v osebah Mihaela Čebulca, Lovrenca Ogrizka in Alojzija Cizeljna. Vsi trije so bili zaposleni v istem skladišču, in sicer čebule in Ogrizek kot težaka, a Cizelj kot voznik. Pozneje je bil aretiran tudi neki trgovec z lesom, o katerem se trdi, da je kupil vkradeno blago.
Nesreča na deln. 28-letni Anton Jurin, stanujoči v ulici del Trionfo št. 8, zaposlen kot težak v *Stabilimento tecnico” je v nedeljo dopoldan težko ponesrečil na delu. čistil je namreč neki stroj, pri tem mu je pa spodrsnilo in revež je padel na drugi stroj in tam obležal brez zavesti. Bil je takoj pozvati k njemu zdravnik z zdravniške postaje,
ki je konstatiral, de si je nesrečnež strl levo sence. Ko mu ie zdravnik podelil najnujnejo-. pomoč, so ranjenca odnesli v mestno bolnišnico.
Javen shod Slovenskega delavskega izobraževalnega društva.
Za nedeljo, dne 28. t. m. je sklicalo S. D. I. I). v gostilno *Alle Catene” v ulici Stadion št. 19 javen shod. Ob velikem številu navzočih, otvori g. I.'Zorec, predsednik S. D. I. D., shod in pravi, da ni v navadi, da bi taka in slična društva, sklicevala javne shode, Mi smo pa to storili, nadaljuje, radi tega, ker se je ob porodu našega društva, začelo govoriti, da tega društva ni bilo treba. Sklicali smo javni shod zato, da se lahko oglasijo prijatelji in neprijatelji društva in povejo svoja mnenja. Potem je predavala gospica P. Hočeva, učiteljica, in sicer o predmetu: „I)ela-vec in kmet v socijaluein življenj u“. Predavanje je popolnoma uspelo, kar je dokazalo dolgotrajno odobravanje ob koncu. Kakor se vidi imamo v g. P. Hočevar izborno predavateljico. Vsa čast in hvala ji gre zato, ker se trudi in stopi med one, ki so potrebni duševne hrane t. j. med delavstvo ki tako neobhodno potrebuje izobrazbe. Po končanem predavanju naznani g. Zorec, da se preide k drugi točki dnevnega reda :	..Xaši
nameni in naprosi gosp. Vandota naj prevzame predsedstvo. Potem nadaljuje : Šele od časa francoske revolucije je delavec začel spoznavati samega sebe. Začelje spoznavati zadružništvo, organizacije, potom katerih si je nekoliko olajšal svoj žalostni položaj. Dovolj bi se motili, je nadaljeval, ko bi trdili, da delavcu zadostujejo samo strokovne organizacije, ker prvi predpogoj za delavca je, izobrazba. Ko bo enkrat delavec izobražen, bo šele spoznal samega' sebe, svojo moč in padle bodo tudi verige modernega suženjstva. Delavec je sam sprevidel, da potrebuje izobrazbe, ker ako se ozremo malo naokrog, samo tam, kjer prebivajo Slovenci, in videli bomo, da imajo že skoraj v vsaki zakotni vasi, svoje izobraževalno društvo. Kakor veste se je v Trstu ustanovilo novo izobraževalno društvo in t. j. S. D. I. D. Marsikaj se je že reklo in pisalo o tem društvu, kakor sem že prej povdarjal, da ga ni bilo treba in slično. Ali, dragi mi navzoči, društva namen in cilj je izobrazba. Če bi se zgodil čudež, nadaljuje, in bi nam Slovencem, vlada dala v sredini mesta sezidati veliko šolo, kar zahtevamo že toliko let, ali bi mi bili s tem zadovoljni ? Ne, rekli bi, ne eno, deset dvajset šol potrebujemo, in ne samo ljudskih, ampak srednjih, višjih šol nam dajte, Društvo, posebno, izobraževalno, je šola in potemtakem več izobraževalnih društev ki jih imamo, bolje je. Mi hočemo izobraziti delavstvo in kar zagledamo pred seboj nasprotnike, in katere? Mislite Italjaue, Nemce, ne, pač pa Slovence. Rečem vam, Slovencem se godi pač tako. kakor sami hočejo. Potem ko je g, poročevalec prečital in razjasnil pravila drnštva je' nadaljeval:	Cim	več	bo štelo društvo članov,
tem krajša bo pot do končnega našega cilja. Kakor znano, jc vsaki začetek težak. Naš namen ni nikogar vleči za lase v nebesa, pač pa nam je vsakdo dobrodošel in ne bo se nikdar kesal, če stopi v naše vrste. Ako je bilo društvo potrebno, bo pokazala bodočnost. Ako je stvar dobra, cilj za katerim gre društvo pravi, o čemer smo vsi lahko prepričani, bo društvo živelo, v drugem slučaju pa bo umrlo. Gosp. Zorec je za svoja izvajanja žel burno pohvalo. Preide se k tretji točki dnevnega reda:	Slučajnosti K tej točki se
oglasi za besedo g. Škrlec, ki je v kratkem izvajal sledeče: Delavec bo prišel šele potom izobrazbe do zboljšanja svojega gmotnega položaja. Ko bodo delavci izobraženi bodo iz-prevideli, da niso bili na pravi poti. Naš namen ni in ne sme biti nasprotovati enemu ali drugemu društvu. Narodni Slovenci smo in ostanemo, hočemo pa izobrazbo, ker edino le izobražen človek se lahko bojuje proti sovražniku. K besedi se oglasi g. F. Godnik ki dokazuje kako težko je delavcu Če nima potrebne izobrazbe. Na lastne oči sem se moral večkrat prepričati, ko se delavci shodijo na delu skupaj se med njimi vname debata o temu ali onemu predmetu. In kdo je oni, ki mora vedno podleči v tahih slučajih ? Slovenski delavec. Torej kakor vidite, slovenski delavec nujno potrebuje izobrazbe. Za besedo se oglasi g. Pregare ki apelira na navzoče ki še niso člani naj se upišejo. G. Mihajlovič pravi, da besede g. predsednika, da smo Slovenci
zaspani, dvakrat podčrta. |To nam dokazuje tudi današnji, shod. Udeležba je sicer zadovoljiva, .ali na podlagi reklame v »Jutru* in »Edinosti* bi moral biti ta »vrt veliko premajhen, ko bi bilo med našimi sotrpinijveč zavednosti. G. E. Gergelj v imenu slovenskili služkinj izjavlja, da bo s svojimi somišljeni-cami zbrala vse svoje moči in pripomogla v to, da se čimveč deklet vpiše v društvo, ker kakor je delavec potreben duševne hrane potrebne smo je tudi mi služkinje. Iver se nikdo več ne priglasi za besedo, predsednik potem ko napravi še zadnji topli apel na navzoče, ki niso še člani naj se upišejo in ko se zahvali g. P. Hočevar za krasno uspelo predavanje, zaključi shod.
V gostilni „Alle Catene“ v ulici Stadion 19 kjer se izhajajo po veliki večini Slovenci, sta gospodar in voditeljica Slovenca, ni pa natakarja, ki bi znal slovenski.
„Delavsko slov. izobraževalno društvo44 ima dnnes ob 7 in pol odborovo sejo ; Stadion 19.
Kdo je krivec avtomobilske nesreče na Dunajski cesti?
Na to vprašanje smo zadnjič odgovorili, da osebno ne Čamernik In ne dotični voznik iz Posavja. Ge bi bil
v dotični izdaji prostor dopuščal za objavo uvoda o avtomobilskih nesrečah sploh, bi bil zgorejšnji odgovor še bolj jasen, tudi za filozofe okrog „Dneva. Pa napisani uvod smo morali izpustiti ter se omejiti le na izvajanje konkretnega slučaja samega.
Da si filozofi okrog »Dneva* ne bodo preveč belili glave, hočemo naš zgornji od-gavor nekoliko jasneje označiti. To je kmalo storjeno. Namesto besede: osebno stavimo izraz : namenoma Da. to smo hoteli reči, in tako nas je upamo vsaj, vsakdo razumel razen morda filozov okoli „Dneva“.
Iz nadaljnega izvajanja v zadnjem poročilu, kakor tudi iz dan pozneje vposlane, pa v isti številki izšle dnevne notice je razvidno, da smo mi trdno prepričani, da dotični voznik te nesreče prav nič zakrivil, navzlic temu, da ni imel svetilke. Je pač le nehote posredno dal povod k prvim vzrokom te nesreče. V položaju, v katerem je bil v tistih trenotkih čamer-nik, bi bilo prav vseeno, ali je imel voznik luč ali ne, avtomobil bi bil zadel ob ta voz. V diru, v katerem ima čamernik sploh navado voziti, v razpoloženju, v ka-terom je tisto nesrečno noč vozil, ko je že blizo voza krenil iz srede ceste, tako da je zavozil ob kup gramoza, a od te skrajne stranice pa avtomobil krenil tik pred vozom črez sredo in na ono stran voza, da je prišel iz skrajne leve na skrajno desno stran ceste, vsi ti momenti vkupaj vpošte-vani, so povzročili da je avtomobil trčil ob voz. To trčenje pa ne bi imelo drugih zlih posledic, kakor da je voznik padel raz voz, in voz sam se je razbil. Ker se vozniku pri padcu ni ničesar zgodilo, bi ves ta dogodek ostal širši javnosti nepoznan. K večjem če bi se voznik pobrigal kdo je bil ta narodni voditelj avtomobila in bi od njega zahteval odškodnino za poškodovani voz. Ker pa bi voznik sam radi luči imel sitnosti pri oblastih, bi najbrže niti do tega ne prišlo.
Jih je mnogo, ki še danes mislijo, da se je ona druga nesreča: smrtni padec Kersičevo hčerko ra* avtomobil,
prigodila v tem trenotku, ko je avtomobil zadel ob voz in sicer le vsled tega zadel, ker voznik ni imel luči. To pa, kakor smo že zadnjič videli, ni res! Kadi tega trčenja bi bil avtomobil lahko odšel svojo pot naprej, če je čamernik napravil recimo Že to nerodnost, da je z avtomobilom zavozil na ono- stran voza in ceste, kjer ni imel prav nič opraviti in kar bi moral po obstoječih predpisih vedeti, da ni pravilno. Ako bi bil Čamernik ne glede na to, ali je imel ta voz svetilko ali ne, da, celo ne oziraje se na to, če je ta voz mu sploh nasproti prišel ali ne, vozil vsaj tist smer naravnost naprej, katero je zasledoval, dokler je dospel tik pred ta voz, bi bil avtomobil zaradi tega voza svojo družbo prav lahko srečno pripeljal zopet tja, od koder se je odpeljala.
Ta posavski voznik mu ni bil prav čisto nič na poti. On je vozil že od mesta ven bolj levo stran in ko je zagledal prihajati nasproti avtomobil, se mu je še bolj levo izognil, Pa tudi če bi bil takrat vozil Čisto po sredi ceste, bi se mu bil avtomobil še vedno lahko izognil na levo, prostora za to je na državni cesti dovolj, pa tudi pravilno bi bilo.
Da se je voznik držal bolj leve strani dokazuje tudi to, da je padel raz voz onkraj hodnika na travo in sicer v trenotku, ko je avtomobil Zadel ob zadnji del voza. Kako in kje so našli voz že po nesreči, more biti le toliko in le tedaj merodajno, Če se je natanko presledek na cesti skiciralo razmerje sunka avtomobila ob voz. —
Sunek je meral prvotni tir voza gotovo iz-premeniti in sicer ker je sunek od avtomobila prišel od leve strani, se je moral voz odriniti na desno, torej proti sredini ceste, kjer so ga res tudi našli.
Pa gremo dalje. Ko je avtomobil trčil ob voz, je ta obstal tudi avtomobil, ker ni mogel. V hudem diru, v katerem je pri-viozil do, preko in že mimo voza se vkljub ovri ob voz, v zadnj em hipu ni mogel ustaviti. To bi moral šofer že preje storiti.
Zdaj pa vprašamo: Zakaj pa se Ca-mernik lii ustavil, če je res voz zapazil že v razdalji od 55 metrov in videl, da se voznil; ne mara ali ne more o j ni ti?
V tem slučaju — in ta slučaj čamernik vendar sam priznava — bi bila to njegova dolžnost posebno z ozirom na družbo, za katero varnost je on prevzel odgovornost v trenotku,^ ko jo je sam povabil na izlet. Zakaj je Čamernik vkljub navedenemu še dalje vozil ? Zakaj je šel z ene strani ceste na drugo naravnost proti vozniku ?
Na ta vprašanja smo slišali od neke strani tak odgovor: To je storil le zaradi bravure! On je s svojim križ-kraž voza-renjem hotel družbi pokazati, kako spreten je kot šofer na krmilu avtomobila.
če bi bilo tovres, potem bi se skoraj smelo trditi, da čamernik da rabimo izraz iz zadnjega poročila: osebno, torej namenoma družbo v svojem vozu izpostavil nevarnosti.
Ali to misel, ta namen pa mi odločno izključujemo. In ker smo bili takoj drugi dan, ko se je nesreča vsaj deloma pojasnila, prepričani, daje voznik ne glede na to, ali je imel svetilko ali ne, na ti nesreči popolnoma nedolžen, smo tudi glede te domneve na naslov krivde Camernika izrekli istotako tudi v prilog čamerniku svoje mnenje, ki ga danes še enkrat podčrtamo : Osebno ni kriv ne Čamernik, ne voznik. Le iz tega razloga, je tolmačiti našo zadnjič izraženo »sodbo44.
Ali s tem pa še nikakor ni rečeno, da čamernik sploh ni nič zakrivil to nesrečo. Nočemo trditi, le svoje mnenje izražamo, da je Čamernik tako hitro vozil, da voznika ni opazil v razdalja 15 m kot on trdi, nego še le v zadnjem hipu. In tedaj je moral čamernik priti iz ravnovesja, zavozil je najprvo ob kopico gramoza na levi, a na to krenil črez cesto tik pred in mimo voza. Po sunku ob voz, je hotel dirjati še naprej, a takrat pa že ni imel več v oblasti krmila, avtomobil je krenil nebrzdan le vsled sunka ob voz nekoliko oviran pi-oti tistemu nesrečnemu kon-finu, ki je celo filozofe okoli »Dneva44 spravil iz ravnotežja in jim sklobasal klobase čez polovico lista ki ga z drugim niso imeli zamašiti.
Pa naj se ti gospodje iz tega nesrečnega konfina zdaj še norčujejo kakor se hočejo, resnica je, da je bil še le ta kftn-fin usodepolen za avtomobilsko žrtev, za življenje mlade deklice.
Ne tisto prvo trčenje ob voz, nego še le ko je avtomobil zdrčal proti kon-finu; je to drugo trčenje povzročilo tisti strahoviti sunek, ki je posadil vso družbo raz avtomobil in ki je bil za mlado deklico zadnji sunek v nesrečno smrt.
Sunek pa je bil toliko silneji, ker je čamernik skoro gotovo še le v zadnjem hipu zavrl.
Ta konfin je bil torej zadnji in pravi vzrok nesreče. V koliko pa je Čamernik deležen da je do tega zadnjega in pravega vzroka nesreče prišlo, to obsoditi ni naša stvar. In zato mi tudi nikogar ne sodimo. Pač pa naj strožje obsojamo tak način vožnje kot je bil ta' na Dunajski cesti v noči pred-pretečene nedelje.
Izdajatelj glavni in odgovorni urednik MILAN PLUT. Tiska tiskarna BRUNNER k Co. v Trstu.
Hajvečji triumf življenja je brez-dvomno dobro zdravje. Zdrav organizem, dobro stanje telesnih moči in veselje do življenja so dragoceni zakladi, ki jih moramo na vsak način ohraniti. Temu velikemu cilju ne služi nobena reč bolje kot „Nutrigen“, ta idealna hranilna snov, ki oživlja kri, kosti in živce. „Nutrigen“ je prava potreba tudi za zdravega človeka, bolnik stori pa naravnost greh, ako ne osveži z „Nutrigenom“ svojo pojemajočo energijo. Podjetje Nutrigen (v Budimpešti VII. Elisabethring 10. Abt. 187.) pošlje na zahtevo vsakemu zastonj na poskušnjo in tudi poučno knjigo o „Nutrigenu44.
Fotograf Jvan Itjabie
v Trstu, ulica Coroneo 19. se priporoča za hitro izvršitev dohrih fotografij.
Hudičevo kolo
NOVO!	NOVO!
Laltermannov drevored Ljubljana
Največja ljudska zabava. Po vseh naj večjih mestih sijajen uspeh.:
Briissel 1910
Berlin
Pariz
Dunaj, lovska razstava
Milan
Mo makovo,
Vstop nepretrgoma kadar kdo hoče. Vse se smeji., vse drči in - pada.
Ravnateljstvo pa se pripovoča za prav obilen obisk.
Odlikovana pekarna in slaščičarna
Tinko SkeFk - Xrst|6
Via Acquedotto št. IS. - Podružn.: Via Miramar št. 11
Trikrat na «lan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biskotov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, I krokat in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozemna j vina in likeri v steklen. Brezpl. postrežba na dom , Kruh in slaščice se izdeluje higieničnim električ-nim strojem.
Tomaž Zadnik
trgovec in mesar
ima na razpolago v svoji mesnici na trgu S. Giovanni št. 6 v Trstu goveje, telečje in janjčje meso prve vrste, po najnižjih cenah. — Priporoča se slav. občinstvu za obilno vdeležbo.
.Nfr	/5!l.A
Vjv VjV '--‘V >jv Vjy Vp ^iy '/jy	Vjy
Urar
flugustin Bolti
ul. Stadion 35
prodaja vsakovrstne ure in srebrne in „double“ verižice. — Sprejema vsakovrstne poprave.
.9
Priporoča se
FRAN KUKANJA
čevljar
Via Pierluigi da Palestrina 3. prti
Obuvala vseh vrst za moške, ženske in otroke po nizki ceni. Specijaliteta: Obuvala za bolne noge. Popravila.
fc)
'g)
19
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE DANKE
Trst, Piazza della Korsa lO!
Centrala v Ljubljani   — Podružnica v Gorici, Celovcu, Sarajevu, Splitu in Celju
Delniška glavnica K. 8.000.000.	Rezervni	zaklad	K.	800.000. _
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja podjTj
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vpste denarja. Vloge na knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi 4'Vž °/o Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
flajveeja zaloza up, zlatnine in srebrnine. « Lastna tovarna ur v Šviei. §^T Tovarniška znamka IKO
tl. 5UTTNEK - LJUBLJEN
IVIestni trg. - FILIflLp Sv. Petra eesta - Telefon št. 273.
©
O
1 C3&=3 irE-®E^rEfl[c5s=i II a ||c3Bn II gjfggg l[i=gn'
s@!
SAFRANOVA
]p rl (d e teli««
m
ul. J3elvedere št. 7.
Zajutrk, dun. kuhinja, obedi po 56 st. I. istrsko, belo in*črno vino.
Toči se češko pivo, črno in svetlo. Vermut in maršala.
Za obilen obisk se priporoča udani	Hinko	Safran.
Ii==©c3ir^^[a1[c®=3l|a1[c^cz3||a||c3gallc=®j][©|
[ i mm mu nn si
Sloviti vseuČiliški profesor Hoffmann v Lipskem pravi:	„Že	davno	smo na jasnem, da se more ohraniti
zaravje, žitljenska moč ne s pomočjo zdravil in podobnih sredstev, marveč le po tem, kar redi naše telo in vsak dan ovivljd k nožema življenju, namreč s primerno hranou.
Z ozirom na najnovejše znanstvene raziskave se napravlja redilno sredstvo Nutrigen, ki ga imenujejo zbok nsegovih prednosti kralja vseh hranil. Njegova dobrota in vporabnost se potrjuje z avtoriziranimi kemičnimi analizami. Ako želite torej znati, kakšno naj bo idealno hranilo, poskusite Nutrigen. Damo ga vam zastonj!
Potreba je samo dopisnice in takoj vam pošljemo škatljico Nutrigena
zastonj in poštnine prosto
kakor tudi zanimivo navodilo za pravilno prehranjevanje.
Doslej se je porabilo na Avstr o-O grškem 25.000 škatljic, kar je najboljši dokaz za nedosežno dobroto in veliko priljubljenost tega hraniva.
Podjetje Nutrigen. Budapest
Elisabetrnig 16, Abt. 187.
Romeo Doplicher
trgovina s klobuki
TRST — Corso štev. 30 - TRST
Prodaja klobuke prvih tovarn, posebni izbor trdih angleških klobukov. Velika zaloga čepic za popotnike in športnih.
Naijvečja edina slovenska [tvrdka
'j
NOVO POGREBNO PODJETJE
Prevoz mrličevjna vse krajt
--------,;5TRSTX-	:	eorso	^štv.	U7	(vogal ;i?iazza;fearlo ] Goldoni) — rTelefon 14-02.	=====
■(■[■■■rnn rn-
Zastopstva v Nabrežini, na“Op8inali in pri Oreltu (Vo^liere),”i» vJMiljali z razprodajo^pogrebnih'predmetov.
Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih. — Krasna izbera vencev u umetnega cvetja, biserov in porcelane. — Zaloga pravovoščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbero. — Stalne cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna. — Nočna naročila se sprejemajo --------------------------   v	zalogi,	ulica Tesa štv, 31, — Telefon. 14-02.  -----
Svoji k svojim!
Križmancic & Breščak = Trst
ulica Nuova 37
priporoča slavnemu občinstvu
svojo ogromno zalogo	manufaktur ne ga	blaga
Najzmerneje cene. Toonav postrežba.. — Prevzame se£ delo po [naročbi.
Stvari ki ne ugajajo sa zamenjajo takoj. - Angleško v jlneno blago za ženske obleke, alpagas in različne štofe za bluze in vsakovrstne tkanine volnene v največje'« izboru. Perkali, zeflrij, panama, satin. oksforil in najrazličneje bombažasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in posteljno perilo. Blago za moške obleke: volneno in bombažasto. - Odeje bombažne in volnene, pogrinjala za
postelje, zavese, preproge, volna in žima.
Vsaka drobnarija za šivilje in krojače.
Svoji k svojim!
RESTAVRACIJA
T.T.A STAZI0H1
Trst, trg pred juž. kolodvorom 3
(Nasproti južnega kolodvora).
Priporoča se slavnemu občinstvu in potnikom.
ki potujejo skozi Trst za obilen obisk. Toči se izvrstno pivo in vino prve vrste. DOBRA KUHINJA — POSTREŽBA TOČNA
mmr cene zmerne
Lastnik Anton Andrijančič,
bivši vratar hotela „Balkau“.
JOSIP SKUBICU
ima na razpolago
s-- veliko izbero obuval ----
za gospe, gospode in otroke najmodernejših oblik
Moški čevlji..............................od I£ 12 do K 21
lenski nizki	9	„	„	19
visoki	.	12	24
otroški	čevlji	od	št.	20	do	25,	K	3.80	do	K	4.50
„	»	‘26	„	28,	„	3.50	„	„	9.50
,	„	29	„	34,	„	8,-	„	„	9.50
Kmetska posojilnica Ijubljanskejokolice
r. z. z n. i. Ji tl,II 101 V Llubljan’j;
4
m obrestni e heanilne vloqe oo *T,| |2 O brez vsakršnega odbirka.
Popolnoma’varno -naložen^denar.	Rezervni	zaklad 700.000]J|
lltr
kStanje hranilnih vlog: dvajset milijonov
cn
M
cts
»oo
S
Q)
Trgovina z delikatesami
in BUFFET CLANCICH
Ul. Torre bianca 32 TRST Ul Torre bianca 32 in švinia Santorio št. 4.
Potreže svoji klijenteli po najzmernejšh cenah (vsakovrstni salami in slanina, klobase svi in razne ^delikatese). Toči Dreherjevo pivo ter bele in črna istrska in ------------------------- dalmatinske	vina.	-----------
OSREDNJA BANKA « Piazza Ponterosso 2
češkjh hranilnic	Podružnica	v	Trstu
Obrestuje vloge:
A 110	*1|0	A 310	A
"fr 4 0 T 2 0 H" 4 0 H"
31 0 4
0
povratno obrestovan j e
na Rnilžice	na	računu	in	lixne	uloge	premijne	vloge
Vse bančne transakcije.
Uradne ure od 9-12, 2-5.
o
Izvenredno darilo 1.040.000 kron (Miljon in štirideset tisoč kron).
Pri spodaj navedeni tvrdki, dobi vsak, za vsakili 5 kron nakupljenega blaga, popolnoma zastonj listek, s katerim je deležen pri žrebanju dobitkov, ki znašajo skupno K 1.040.000 v gotovini, s srečkami, katere so založene v banki (Banca di Credito Popolare) v Trstu. Pomladanska in letna sezona.
Stara in dobro znana slovenska Irogovlna
perd. Dobctušek-Trst
ulica Giosuč Garducci 11,
Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke kakor tudi vseh drugih v to stroko spadajočih predmetov.
 -------- Najkonveiiijeutiiejši	v	Trstu.	-----------
Bogata izbera moških oblek najelegantnejšega kroja, solidnih in po jako nizkih cenah od K 16.— do K 60.— v najnovejših barvah in vzornih, kakor tudi Srnih in modrih. Sprejemajo se naročila oblek po meri. Vsak dan novi dohodi blaga.
“Hi
iS
.s.
Velikanska zalaga izgotovljenih oblek
za možke, ženske in otroke
BOHINEC & C.
UL delle Torri 2 — ,TRST — UL S Lažzaro'f7 _____
(za cerkvijo S. Antona novega):	P
2-lnr:j vsakovrstnih najmodernejših oblek, ; površ-dlUUd nikov, dežnih plaščev i. f. d. i. f. d. =====
JJVfajnižje stalne eerce. "Obleke po meri od K 50.- naprej.
co
PO<
■gr
'M-
g*
ifr
sš*-
§§*■
8*
^<3)7 @/0)1 G&lOtdl&e) 7 <&$> 1 We»7 6ve>
(s/fe) 7 (Sva) 7	<švd)7	(o?e)7	(š^G)7(£ffG)	2’<ofe)2’	(aVd	if	@te)7	(stfe)7<CYd)7®te)
mi&e)
* a-
04T Na obroke !
> j
cS
_ Velika izbera letaih in zimskih oblek za gospode in dečke, sukenj, po-§ > j	’j-'vršuikov vseh kakovosti — Speoijaliteta v veznji.
— Velika izbera volnenega lihima. — Najxmerue.i^e cene. Od O
o
O- UL S. Giovanni št. 16, I. nadst.^zraven ,Bufet Automatico“ Tel- 251, Rim. II.
Adolf Kostoris = Trst
“O
o
M
O
30
< Ul
^ S ^ S
<
2
3 2<
G-ricar c& Mejač
Ljubljana^ iPrešernovaTulica št. 9.
0-o<
fJVelika zaloaa^izgotovljenih oblek za gosoode., dečke in otroke - Konfekeiia za 'dame in| dekliee.
liinili muk - Cenili zastonj in