Leto II.
V
PoUnlm platana o gotovini.
Ljubljana, sreda 5. maja 1920.
m LIS
Sfev. 1C2.
MHKIKSSW3BHBU3Xlu>.**jf ai\
Cen« po2fcfc i S'	GBlB it '	ii	i- —
za	pol lote	.	K	h —
za	ccfrt is;3.	H	l:—
251 messs..	O	T~~
Za LJisbljunf! mssBSaa
Urednico Ig mrm:
8n*jltar]n?a silno ll 3
Drsdn. telofoo sin. S
j>p^xn.«OTllKa6 ¥,n. NEODVISEN DNEVNIK - Posamezna Številka fC vin.
Razkrinkana „Napre}eva“ laž.
S®elaltot| potvarfajo resnico. — Bahalo sc x uspehi, ki so |lh
dosegli krščanski socialisti.
Ure? ^kljana, ^tle maia- Današnji >Na-p~I* poroča o mezdnem gibanju med de-G0 • yom Papirnic v Vevčah, Medvodah in ^^canah, o katerem je poročal že »Ve-s** z dne 28. aprila t, 1. Na narav-silo n?sramcn način pa socialistično gla-R*1 tem potvarja pogodbo s tem, da javil	*c ravno d- S. Z. bila, ki je
šČa a ^~1*eve imenom delavcev ter izpu-j,}0vm , podpisi na zapisniku podpis Jugo-v • ailske Strokovne Zveze in njegovega '-■Uka Cviklja, in ne samo to! Na koncu 2 Piedrzne celo lagati, da delavstvo J, S.
■ Pu teh pogajanjih sploh ni bilo zasto-0r . > J0rei Sre ves uspeh na rovaš »Na-IJ delavskih »prvoboriteljev«, gotavljamo nasprotno, da je bila sa-Po fU5a Pr^an*'/:ac‘)a (J- S. Z.) zastopana nja. °V ^ Cviklju, socialistična osred-Imunizacija pa ne! Če »Naprej« nima 2 jA hojnih sredstev proti nam, kot da ^^amnimi lažmi pretvarja resnico in si način <LI1-a*.c oržanizacije na tako nečasten prisvaja, potem ga obžalu-^ • Ako »Naprej« za našo firmo išče ®iot rl delavstva, ki jih je izgubil, se Delavstvo vidi, kdo dela nesebično n,J|U1 s svojimi »prijatelji« okoli »Na-Prej ali slej obračunalo. pr . tobljana, 5, maja. Današnji »Na-80 ponovno odlikuje. V vsaki šte-jai . naPada »Večerni list«, ga obsipa r se v, Priimki ter mu očita laž. Danes služM P°set,no odlikuje, tako da je za-^ *> da se mu pripne velikanska kolaj-2a prvenstvo v laži*stroki.
Dolžnost
jasir ^e’. d8, n:iu odgovorim in obenem po-ria,ltn javnosti, koliko je resnice na da-«]em poročilu v »Naprcju« o mezdnem iQiu delavstva papirnic Vevče, Gori-sogf Medvode. Javnost naj potem sama
Jb?oslovanska Strokovna Zveza fZve-bpr ^aPimiških delavcev) je vložila na Za 8vet omenjenih papirnic zahteve ^ ,?®vlSanje plače dne 2. aprila. Vložili fočM *udi socialisti, kakor sem že v po-Oih • V štev*lki »Večernega lista« ®ko ’ ^er ne maram biti tako umazan, sem delavec, kakor pa jc na-res°*ni ,ažiporočevalec in potvarjevalec ***ce. Na, podlagi vloženih zahtev so se ‘Sila pogajanja dne 27. aprila t. 1. Pri pobojih je bila zastopana Jugoslovanska
Strokovna Zveza (Zveza papirniških delavcev). Zastopal sem jo jaz. Od nasprotne organizacije ni bilo zastopnika. Jaz sem podal poročilo v zgoraj omenjenem »Večernem listu«, katero ni bilo pristransko, kakor se lahko vsak prepriča. Prepis pogodbe je na razpolago.
Pogajanja so se vršila le na podlagi naših zahtev, česar pa jaz nisem omenil, ker se nisem hotel bahati. Od socialističnih zahtev sta se obravnavali le točki 12. in 13. Točka 11. je bila tudi vložena od JSZ dne 17. decembra, kakor je v pogodbi navedeno. »Naprej« je seveda tudi to potvoril in naredil iz 17. decembra — 20. december. A naš uspeh nasprotnemu poročevalcu ni bi! po volji, da bi bila edino JSZ zastopana in si je enostavno zmislil to-le burko:
Vzel je v roke »Večerni list« in tisto moje poročilo preplankal. V dokaz, da je ta moja trditev istina, naj citiram tukaj zadnji odstavek svojega poročila in zadnji odstavek poročila v današnjem »Naprej u«:
Moje poročilo:
»Pogajanja so sc končala ob 18. uri zvečer. Bilo je po dolgem času prvo pogajanje, pri katerem je delavstvo prodrlo skoraj na celi črti. Izmed organizacij je bila zastopana samo Jugoslovanska strokovna zveza (Zveza papirniškega delavstva).«
V »Napreju« pa se glasi:
»Pogajanja so se končala ob 18. uri zvečer. Bilo je po dolgem času prvo pogajanje, pri katerem je delavstvo prodrlo skoraj na celi črti. Delavstvo J. S. Z. pri pogajanjih ni bilo zastopano.«
Iz tega se jasno vidi, da je poročilo preplankano, samo s to spremembo, da »Naprej« pravi, da J. S. Z. ni bila zastopana. Drugo, kar je zelo fino od poročevalca je to, da potvarja pogodbo. V pogodbi je izrecno zapisano: »Za delavstvo Jugoslovanska strokovna zveza: Avgust Cvikelj.« V »Napreju« pa je to namenoma izpuščeno. Zato pa je na koncu natisnjena debela laž, da J. S. Z. pri pogajanjih ni bila zastopana.
To pribijem samo s tem namenom, da delavstvo spozna, kako ga socialisti farba-jo in sleparijo.	Avgust	Cvikelj,
V čegavo korist so komunisti zaveda rudarje v štrajk?
^ Trbovlje, 2. maja, V Trbovljah in dru-T-jV rcvirju je vse mirno. Štrajk še traja, l ce r*® ve, zakaj. Komunisti čakajo, da v°dsIvo pozove na delo. Toda .Poljano delavstvo jc le žrtev svojih vo-^-komunistov. Ti so vrgli rudarje v in V ^asu< )e premoga dovolj nako-e^a» da je rudnik bil v zadregi, kam naj _ ® Premogom, ki se je nagromadil vsled Jka železničarjev. Vodstvu rudnika so
prišli na pomoč vodje komunistov, ki so delavstvo vrgli v stavko, vsled česar je rudnik rešen zadrege ter na plačah delavcev vsak dan prihrani nad 200.000 kron na stroške zapeljanih rudarjev. To znaša v teku gibanja že nekaj milijonov kron, ki jih je vsled stavke profiliral rudnik in ki jih sedaj trpe delavci.
Delavstvo, spreglej, kam Te vodijo socialistični voditelji!
Delavci zapuščalo komuniste.
rja J* TrŽlCa. 4. maja. Po razburkanih ' riavke se je vrnilo zopet pomirjcnje.
,	se	je	vrnuo zoper pomnjenje,
ed ac^'.b vedno se enako glasečih pripo-,e	da so imeli komunisti
, t®mne načrte. Na takozvani črni listi več oseb, med njimi seveda v prvi
'rsti i l	. b' med nimu seveda ,v Prvi
D , “Uhovniki in drugi pripadniki njim na-
ovr m Petičnih strank. Javno sc je že
^žbah	crc Pr®dmele v trgovskih iz-
seb t	Posvojila ta ali ona ničvredna.
a' ‘Tudi županstva bi se bili polastili.
Častna mesta so bila že oddana. Eden najbogatejših komunistov naj bi bil trški župan. Vse te nade so šle po vodi. Navadno delavstvo, organizirano pri socialistih ni po večini vedelo za vse te načrte, ki so jih vedeli le voditelji in so jih nekateri izblebe--ali, da so se izvedeli pravočasno. Mnogi so spregledali in dali za vedno slovo komunistični stranki. Delavci izjavljajo, da »ravbarjili« nočejo več biti,
pri
Proti komunistom.
*' utaja, JL U JV U1I di v L11 diX
Kord:? ^P.dna^clnik, vodja komunistov, g. agenfi	°h	desetih	so	ga policijski
vra?	Pr®d	njegovo	hišo,	ko	so
doinu v i ■	se!c	v Delavskem
*cri listi 2r aretacije niso znani. Neka-v tu PJavM°i da vsled neke skupšči-*rb‘, Zahteva za aretacijo da je dor
šla iz Novega Sada.
LDU Osijek, 4. maja. »Slavonische Presse« poroča iz Vinkovcev, da je bil na zahtevo zagrebškega višjega državnega pravdništva aretiran vodja komunistov dr. Istvanovič. Drugi vodja komunistov Jakobi je bil pozvan, da se mora v 24 urah .odstraniti iz mesta, ker je inozemec. ..
Na radikalno socialno delo!
Poti kapltalizmii in komunizma.
Belgrad, 5. maja. Politično delo se osredotočuje v prizadevanju, da se sestavi koncentracijska vlada. Sedanje vladne stranke so pripravljene stopiti v koncentracijski kabinet kot celota. Zelo važna so bila posvetovanja v Radikalnem klubu, katerih se je vdeleževal tudi dr, Vesnič in za Medakovičevo skupino dr. Peleš. Klub je soglasno sprejel Protičevo stališče v vseh vprašanjih, zlasti tudi v njegovo decentra-listično stališče v vprašanju ustave. S tem so se izjalovile nade in prizadevanja demokratov, da Se radikalci ob Protičevi osebi in vprašanju centralizacije razcepijo. Radikalni klub je sklenil za sestavo koncentracijske vlade naslednje načelne pogoje:
Agrarna reforma se mora rešili radikalno in brez strankarske primesi.
2, Proti vsem protid^žavnim elemen-
tom, posebno proti komunistom se mora energično nastopiti in jih pobirati s krepkim socialnim programom, zatiranjem kapitalizma in iztrebljenjem korupcije v vseh smereh.
3.	Ustava in notranja ureditev države morata biti taki, da bodeta zadovoljili vsa tri plemena.
V osebnih vprašanjih je Rad. klub sklenil, da mora Protič na vsak način priti v koncentracijsko vlado. Te pogoje je Rad. klub danes predložil v sklepanje Jugoslovanskemu in Narodnemu klubu. Ko se med vladnimi strankami v načelnih vprašanjih doseže edinost, se začno pogajanja z demokrati. Ako bodo le-ti pritrdili pogojem parlamentarne zajednicc, sc bo sestavilo koncentracijsko ministrstvo, ako pa tega ne store, ostane sedanja vlada.
Iv. G.
Krščanski delavski shod v Mariboru.
Letos koncem julija in pričetkom avgusta prirede »Orli« prvi slovanski Orlovski tabor v Mariboru. Prišle bodo poleg ti-sočev domačih gostov tudi množice krščanskih telovadcev drugih, posebno še slovanskih narodnosti. Zastopani bodo v večjem številu tudi ameriški Slovenci. Ob tej priliki se bo vršilo v soboto dne 31. julija cel dan tudi zborovanje krščansko-sociol-nega delavstva, na katero upamo, bodo prišli tudi krščanski dela.vci različnih nerodnosti in bo to nekako mednarodno kr-šrensko-socialno delavsko zborovanje, lo zborovanje priredi JSZ. v zvezi z 'Delavsko zvezo«.
Ni mogoče dovolj določno poudarjati, ksko velike važnosti so taka zborovanja. Strokovne organizacije, ki so stanovske organizacije, so po svojem bistvu mednarodne, ker gre tu v prvi vrsti za gmotni in strokovni napredek delavskega stanu Zato je nujno potrebno, da ima delavstvo enega mišljenja svoje vezi razpletene po vsem svetu, kjer je kaj delavstva. Ta velika organizacija je potem tudi močna In prav lahko vpliva na postavodajo v vseh državah, da le ta vrši svojo dolžnost v socialnem smislu. Taka svetovna vez pa je tudi v stanu, da se po vseh državah upe-ljejo enake delavske postave in sicer pred vsem delavsko varstvo, delavsko zavarovanje, delovni čas, varstvo mladinskih delavcev, žensko delo itd. Enotna misel in enotno delo na vseh frontah prinese gotovo zmago.
Nujno pa je tudi, da se naša slovenska in jugoslovanska krščanska delavska organizacija spozna z drugimi krščanskimi delavskimi organizacijami v drugih državah, Učiti se moramo drug od drugega, kako bi našo strokovno organizacijo razširili in poglobili. In koliko je še tu vrzeli v naših organizacijah, ki kriče po izpopol-njenju! Smo namreč odločno prepričanja, da ni samo dovolj to za organizacijo, da ima veliko število članov, glavno je to, da člani vedo ceniti svojo organizacijo, so zavedni, poznajo smisel organizacije, sodelujejo dejansko v organizaciji in od organizacije tudi zahtevajo, da ta vrši svojo dolžnost. V tem oziru je še mnogo dela in treba bo napeti z združenimi močmi vse sile, da se to izvrši. Zato je potreba pa veliko in dobrih delavcev, ki bodo iz lastne moči in iz lastnega nagiba in proučevanja prišli do prepričanja, da je tako delo potrebno. Več zavednosti, dosti in veliko zavednih mož in žena nam je treba. Ako se to zgodi, potem ne bo mogoč več slučaj, da bi delavstvo nasedlo raznim hujskačem, ki zapeljujejo delavstvo v brezplodne in nesrečne politične stavke, kakor je bila ravno zadnja železničarska stavka.
Mi smo krščanska delavska organizacija. Zavedamo se prav dobro, da edino le s krščanskimi načeli je mogoče privesti družbo do pravične ureditve družabnega reda. Vemo prav dobrv, da samo z razdiranjem ne dosežemo prav ničesar. Vemo, da nosimo vsi ljudje y sebi kal izvirnega
greha, ki vedno in vedno razvnema v človeških srcih ogenj strasti in s strastjo tudi sovraštvo. Strasti pa se danes kažejo najbolj v raznih utopističnih komun, idejah, ki so radi naše človečnosti neizpeljive. Saj imamo dober zgled o tem v Rusiji, kjer so pričeli razni utopisti z ognjem in mečem vsiljevati in izpeljevati komunistično na-čeio. Danes po kratkih par letih pa so že zavrgli svoje temeljne nauke in jih temeljito izpremenili. Mesto svobode vlada tam rila, mesto poštenosti korupcija in mesto bratstva krvav terorizem. Danes so ruski komunisti dan na dan v večjem strahu, kakšna bo njihova prihodnjost, ako se ljudstvo enkrat otrese strahu pred njimi in prične s pametnimi preuredbami. Krščanski oelavci smo, ker hočemo da vlada na svetu pravičnost. Nauk o pravičnosti in hubezm in o pravi svobodi pa nosi v sebi edino le krščanstvo. Proč s strastjo, s sovraštvom, ampak delo, za katero bo delavec pošteno plačan, bo preskrbljen on in njegova družina tudi za bodočnost, to je naše načelo. Poštenosti nam ie treba rav, no danes, ko je svet tako krivičen, ko gleda vsak, kako bi opeharil' drugega. Pošte-nest zahteva od vsakega krščanstvo in tudi za to smo krščanskega mišljenja. Zato hočemo delovati v krščansko-socialnem smislu za izboljšanje dc^vskega položaja, ker ie na ta način bo mogoča delavstvu pomre in biagoslanje.
Pa tudi ne moremo brezpogojno korakati z nam nasprotnimi organizacij-mi ker to vse zanikajo in pobijajo. Skupen nam je sicer gospodarski boj in radi bomo ponudili svojo roko svojim nasprot-ruKom za skupno gospodarsko delo, kar se pa tiče naših krščanskih načel, smo pa in hočemo biti vselei neizprosni ,n triini. Fu ni kompromisov, tu se ločijo naša po-ia.
Slo rensko krščansko delavstvo! Bli ža ?e dan zborovanja v Mariboru, ie malo ča-a nas loč in stopili bomo v neposreden siik z drugrrodnimi krščanskimi delavski-ni organizacijami. Potreben nam je tudi ta stik in zato vas že danes vabimo, d* se pripiavite na ta dan in odpošljete svoje zastopn.he na to zborovanje. Veliko na; \«is pnde, da bo več sobojevnikov v pri-hodnjosti. Ljubezen do samega sebe, ljube« zen do svojega bližnjega, ljubezen do naših načel naj nas združi vse v krepko mednarodno krščansko socialno delavsko organizacijo! Največ bomo koristili svojemu ljudstvu s tem, ako zberemo in si osvojimo vse vrline drugih narodov, svoje napake in zablode pa zavržemo! Zato vsi 31, ju. lija v Maribor!
Iv, G.
Paritetna komisija.
Dobo po svetovni vojni in do dane lahko imenujemo dobo nepretrganega boj, delavstva za svoj lastni obstanek. Vrsti s, stavka za stavko, v kateri delavstvo za hleva izboljšanje svojega gospodarske^; položaja. Oderuštvo, verižništvo in pa ka pitalizem so se tako silno razpasli, da i« položaj delavstva dares res žalosten, v ne katerih krajih pa naravnost obupen, Skon
Vtfe&ftsI Us?*', <S»«č!, teifa, '1481
Jtev, 10i
vse stavke doslej so nosile edino gospodarski pečat, ker si delavstvo mirnim potom ni moglo pridobiti toliko gmotnih sredstev, ki bi zadostovala za lastno in za vzdrževanje delavčeve družine. Gotovo pa je tudi, da stavka ni zdravo sredstvo za delavčevo samoobrambo in izboljšanje, pač pa je to najskrajnejše sredstvo proti Krivičnemu in neusmiljenemu kapitalizmu. Dejstvo jc tudi, da delavstvo pri stavkah zelo trpi in da pri današnjih razmerah stavke,ko se življenjske razmere — rekli bi lahko — hipno izpreminjajo, nimajo tistih uspehov, kakor je bilo to v normalnih razmerah pred vojno. Vsled sedanjih razmer, ko se dvigajo cene vsak dan in ni v cenah življenjskih potrebščin prav nobene stalnosti,, sadovi stavk nimaio stalnih vrednosti, ker daljših obveznih kolektivnih tarifnih pogodb ni mogoče sklepati. Kar je danes še primerno, je jutri že popolnoma nezadostno. Vsak dan pa ni mogoče stavkati, ako hočemo, da se gospodarsko dvignemo kdaj na predvojno stanje. Le z gospodarskim napredkom in dviganjem produkcije je mogoča ureditev današnjih gospodarskih razmer in s tem je tudi mogoče delavstvu, da pride do nekake določnosti v svojem lastnem domačem gospodarstvu.
Ker smo nasprotniki vednih stavk, ker smatramo stavke le kot skrajno sredstvo delavstva v boju proti krivičnemu kapitalizmu, na drugi strani pa smo odločni v boju za delavske pravice in predvsem za delavčev gospodarski obstoj, zato je »Jugoslovanska Strokovna Zveza« predložila poverjenStvu za socialno skrbstvo za Slovenijo predlog, ki je postal dne 29. aprila 1920 naredba. Ta naredba določa sestavo paritetne mokimisije, ki bo določala eksistenčni minimum, to je, ki bo določala, kolike potrebuje samec ali pa družina dnevno, da more pošteno izhajali. Na podlagi današnjih tržnih cen in razmer bo komisija ugotovila, toliko in toliko je danes neob-bodno potrebno, da zasluži delavec, da preživi sebe in družino. To se bo uradno ugotovilo in to bo podlaga vsakega mezdnega gibanja. Komisija bo ta tako-zvani eksistenčni minimum ugotovila glasom naredbe vsakih zadnjih 10 dni v mescu. Ker bo ta ugotovitev uradna, se ne bo mogel noben podjetnik upirati tej ugotovitvi, pač pa bo moral urediti plače svojega delavstva v popolnem skladu z določenim eksistenčnim minimumom, sicer bo prišel v nasprotje s svojim delavstvom, pa tudi ne bo dobil pri nobeni oblasti prav ni-kake opore. S to naredbo so tudi izpodbita tla vsakemu ljubimkanju liberalizma s kapitalizmom, ker delavstvo v mezdnih bojih nc bo več navezano na posredovanje in pa samostojno presojanje gospodarskega položaja delavskega posameznih oblasti ali pa posameznikov-uradnikov. Kako rado pa se jc doslej zgodilo, da so šle razne oblasti raje na roko kapitalistu kot delavstvu, je pa vsem dobro znano.
Na podlagi vsakomesečne ugotovitve eksistenčnega minimuma je pa podana tudi podlaga za sklepanje delavskih pogodb za daljšo dobo, kar doslej vsled vedno naraščajočih cen neobhodno potrebnih živil in raznih drugih predmetov ni bilo mogoče. V pogodbo se da točka, ki določa, da se plače ravnajo po uradni določitvi najmanjše potrebščine in da se plače kar same od sebe povišajo, v kolikor se je ugotovilo zvišanje eksistenčnega minimuma. Seveda s tem Še nikakor ni rečeno, da ta eksistepčni minimum popolnoma zadošča delavcu in njegovi družini za pošten gospo-
darski obstoj, To je le uradna ugotovitev da je tolik in tolik znesek najmanj, kar mora delavec zaslužiti, ako hoče pošteno živeti. Zato je treba, da bodo delavske plače povsod primemo višje kakor pa je eksistenčni minimum, ali vsaj, da nikdar ne bodo padle na najmanjši znesek. Kjer so že sedaj plače višje, kakor pa bo prvi uradno določeni minimum, bo treba delati na to, da se plača pri vsakem morebitnem zvišanju minimuma tudi zviša na toliko, kolikor se je ta zvišal. Ako se da ta točka v delavsko pogodbo, potem se lahko sklepajo pogodbe za daljšo dobo, ker bo delavstvu gotov in primeren zaslužek zagotovljen za daljšo dobo brez skrbi za naraščanje ali padanje cen potrebščinam in predvsem živilom.
Ta naredba je velikanski korak naprej v delavskem gospodarskem gibanju. Delavec bo glede svojega zaslužka odvezan skrbi za svoj in svoje družine obstoj, Mirno bo lahko gledal v bodočnost, ker bo
Erepričan, da obstoja in deluje komisija, t pozna njegov gospodarski položaj, ga pošteno presoja in daje kapitalistu brez vsakega mezdnega boja moralno obveznost, da delavca plačuje v vsakem slučaju po dejanskih tržnih razmerah.
Iz vsega tega pa je razvidno, da Jugoslovanska Strokovna zveza resno dela za izboljšanje delavskega položaja. J, S, Z. nima namena z revolucijo prevreči današnjega zastarelega in gnilega družabnega reda, ona hoče, da se postavnim potom in korakoma pomaga delavstvu in izvojeva cilje.Ako se pomaga delavstvu do obstoja, se s tem urejajo tudi družabne naprave. In tega smo najbolj potrebni, ako hočemo napredka in izhoda iz današnjih neurejenih razmer. Mi hočemo dela, hočemo pa tudi poštenega plačila, to je geslo vsakega krščanskega delavca, pa tudi vsakega pametnega in previdnega človeka. Vlada pa je pokazala, da ji delavstvo ni postranska stvar, ampak da je tudi za delavstvo treba kaj storiti, ako hočemo ven iz vednih štraj-kovskih kalamitet. Socialnih naredb in zakonov nam je treba, potem bo hitro konec raznih hujskarij, ki so danes tako dostopne nezadovoljnim delavskim masam. Poverjeništvu za socialno skrb v Sloveniji smo prav hvaležni za to naredbo.
Iv. K.
Za družino.
Bodi gospodarski in socialni razvoj družbe v bodočnosti kakoršenkoli, eno je povsem gotovo: ako hoče družba kot taka obstati, ako noče razpasti v čredo, ki slepo sledi le svojim življenjskim nagonom, potem se mora opirati na temeljno družabno celico — na družino, Kdor hoče ohraniti družbo, mora hoteti ohraniti družino. Čim trdnejše in višje stoji družina, tem trdnejše in višje bo stala družba, pa naj prihajajo nad njo še taki viharji in krize,
Mi krščanski socialisti, ki verujemo v nadzemske cilje družbe in vemo, da so vse gmotne dobrine, vsa naša zemska prizadevanja le sredstva ,le pot do večnih ciljev, pot do čim večje individualne in kolektivne popolnosti in pravičnosti, pot do čim večjega približanja večni Resnici, mi krščanski socialisti smo brezpogojno zagovorniki družine v njeni najvišji obliki: en mož in ena žena, združena v nerazdružlji-vi zvezi in dosmrtni zvestobi, Le tako je družini dana svetost in trajnost, le tako
otrokom zagotovljena nenadomestljiva domača vzgoja, ki je vir vse kulture.
Kakor pa je temelj družbe družina, tako je temelj družine žena — mati. Kdor od teza ženo družini, izpodkopava temelj družini, zakaj ako kateri poklic zahteva celega človeka, celo ženo, zahteva to materinski in gospodinjski poklic. Zato so brez ozira na vse drugo skrajno nezdrave in nevzdržne socialne razmere, ki tirajo ženo iz družine za zaslužkom, To so ravno sodobne družabne razmere. Proti tem razmeram se moramo neizprosno boriti tako dolgo, dokler jih ne oborimo in na njih razvalinah ne zgradimo novih, ki bodo ženo — vsaj v pretežni večini — vrnile družini. Družina, temelječa, na nerazdružljivem katoliškem zakonu in stanujoča v lastnem ali vsaj stalnem domu, za katero s poštenim in pošteno plačanim delom pridobiva gmotna sredstva mož — oče, a katero z živo, požrtvovalno ljubeznijo oskbuje in neguje žena —-mati, to je naš ideal!
V tem je med nami in komunisti nepremostljiva razlika. Oni hočejo komunizi-rati tudi ženo in tako izpremeniti svet v srenjski pašnik. To so poizkusili na Ruskem, kjer imajo oblast v rokah. Tu so zakonitim potom uvedli izbore, na katere bi morale prihajati vse za ženitev godna dekleta, izmed katerih bi si vsak moški izbral tisto, ki bi hotel, a moškemu, ki bi ne-hotel nobene, bi oblast kratkomalo eno prisodila in natvezla. Na srečo je med ruskim ljudstvom toliko zdravega, naravnega čustva, toliko krščanstva, da se tem bolj-ševiškim naredbam ni hotelo pokoriti in jc šlo v tem svojo prejšnjo pot naprej,
(Najsi so tudi tozadevna poročila iz Rusije pretirana in se najbrže nanašajo le na posamezne kraje, vendar pisanje »Na-preja« dne 29- aprila vsem poštenim ljudem odpira oči. Tam je nekdo ali neka, ki se skriva pod črke V. a., zapisal, da morajo ženske zahtevati svobodno ljubezen brez zakona in brez morale. To je pisal »Naprej« v članku na prvi strani, jasno je, kaj ti ljudje mislijo o zakonu in družini. Op, uredn.)
A ne samo komunisti, ampak tudi »zmernejši« socialni demokrati so sovražniki nerazdružljivega zakona, tudi oni na-merjajo udarec na družino. Svobodna ljubezen t. j- neobvezna začasna zveza med možem in ženo, a za otroke, državna, skupna vzgoja, to je njihov program. Namesto lastnih, trajnih individualnih domov — ko-sarne! Tudi od njih nas tu loči nepremostljiv prepad.
Potrebno je, da v današnjih razburkanih časih, ko se vse maje ali vsaj skuša omajati, ko vabijo ljudske množice za seboj razni novodobni preroki, obetajoč jim vse mogoče — opozarjamo na to, da je v nevarnosti temelj človeške družbe — družina. Komunisti in socialni demokrati nočejo razbiti samo kapitalitičnega družabnega reda, ampak tudi vsako sled krščanskega reda, katerega nositeljica je predvsem družino, temelječa na zakramentalnem zakonu. Zato hočejo komunisti in socialni demokrati razbiti in odpraviti tudi družino.
Za nas, ki nočemo pogina družbe, ampak njeno preobrazbo in povzdigo, je stališče jasno dano; Neizprosen boj današnjim krivičnim in gnilim socialnim razmeram, a istotako neizprosen boj tudi sovražnikom družbe komunistom in socialnim demokratom!
Okrajna bolniška blagajna.
Okrajna bolniška blagajna je *** PJ?* ticbna preosnove oz. metla, ki bi po® ^ zagrizene socialistične agitatorje, » račun udi našega delavstva zidajo , stično-kemunistično delavstvo. Ce P K damo v letne račune okrajne bol®®*® gajne, najdemo velike svote za tkkovine in oglesc. In če pogled5 > kdo je deležen teh izdatkov, najde® , edino sc« lalistično-komunistično d<jUv in njihovo časopisje. Načelo sociali*« namreč, da poznajo le sebe, vsi drugi* Pr sebno kršč, socialci, za uje ne ob« ' j” Zato uh ra biti edino socialistični 0« podučen, katere zdravnike ima onrai bolniška blagajna na razpolago, kdaj?, duie blagajna, kdaj ordinirajo posao zdravniki, kdaj se izvrši ena ali drug* *P , memba v poslovanju in ustroju oar. o° šne blagajne in se dosledno vse 1°^. objavlja 1 v . Napreju« in drugem soro časopisju. Da naše delavstvo vse to p pežljivo prenaša, jc pač čuden pojav skrajne potrpežljivosti. Nam manl^ . . padalncga duha soc, demokracije. * mo, kako škodo ima naše delavstvo sa od tega, ker ni podučeno o ^*Ui''’nSjMe zavarovanju. Že par let je namreč uvO v okrajni bolniški blagajni držinsko *a rovanje, vsled katerega ni zavar0vaI^,sa ti bolezni le delavec sam, ampak tudi nejgov nepreskrbljena družina. Pa ko ^ jih je med našim delavstvom, ki hi za t vedeli in se tega posluževali. Zato je op* vičeno, da pridejo v vodstvo okrajne niške blagajne tudi' zastopniki neso*ct stičnega delavstva in da tam ne b® . 0 stavbeno uradništvo, čigar prva skrb socialistična agitacija.	,
Vsak oglas, ki ga prijavi bolnišk* gajaa v »Napr<yu«, bi moral biti oblaV' ravno tako v enem naših časopisoV’ <g4 nikakor ne gre, da bi imel tak vsej®1 lavstvu namenjen zavod tako izral strankarsko lice.
Zato naj deželna vlada s*ori p°*re 0 ukrepe, da se zanaprej zagotovi delavstvu potreben vpliv in zagotovi strankarsko uradovanje.	^
JADRANSKO VPRAŠANJE« f6 LDU Bakar, 4. maja- Dne 5- t. ®* jj
sestane utalijanski parlament. Po vcS -0 italijanskih listov je pripravljenih L interpelacij glede rešitve jadransk £ vprašanja. »Giornale dltalia«
»istrskega predsednika Nittija žarom govih neuspehov v San Remu.	^
STAVKA V TRSTU.	aj
LDU Trat, 2. maja. Pri stavki uradnikov, ki traja že pet dni, ni ni* ^ vega, kakor tudi ne pri stavki trgovS uslužbencev in delavcev v kemičnih to nak. Kovinski delavci se ne nameravajo, vrniti na delo, dokler se jim ne izpo*lw zahteve.
SPOPADI MED ITALIJANI IN J^G°' SLOVANI.	., #
LDU Bakar, 4. maja. V Sv. M prišlo v nedeljo do spopada med skim komisarjem in nekaterimi n**«* ^ di, ki so razigrani od vina peli jugoslov r ske pesmi. Komisar, ki ni mogel p®? fr, našega petja, je zahteval, da takoj h6*1 ^ Ker tega niso hoteli, je prijel samokr®? ^ na mestu ubil našega mladeniča. Ostali takoj skočili nanj s palicami, komisa* ™
LISTEK.
Legende sv. Frančiška.
KAKO JE BRAT GINEPRO ODREZAL SVINJI NOGO, DA BI POMAGAL UBOGEMU BOLNIKU.
Eden izmed izvoljenih učencev in prvih tovarišev svetega Frančiška je bil brat Ginepro; ta je bil poln globoke ponižnosti, velike gorečnosti in vdanosti. O njem je Jejal nekoč sveti Frančišek v razgovoru s svojimi svetimi tovariši: »Ta je dober brat mojega reda, ki na isti način kot brat Gi-repro premaga sebe in svet.«
Nekoč je obiskal v Sveti Mariji Ange-(ov prepoln zaupanja v Boga, nekega bolnika jn ga je vprašal uočutno: »Ali ti mo-;cm s čim pomagati?«
Bolnik je odgovoril:: »V veliko tolažim bi mi bilo, če mi moreš dobiti pravo •vinjsko nogo.«
Brat Ginepro je dejal ko j na to: »Počakaj, takoj jo bom imel.«
In šel je in vzel nož — mislim, da iz tuhinje — in šel v svoji sveti gorečnosti v gozd, kjer je šlo večžje število svinj na pašo; eno teh je zagrabil, odrezal ji nogo, dekel proč in pustil svinjo z odrezano no-|o na mestu. Ko se je vrnil domov, je umil, >čedil in skuhal	nato	jo	je	nesel,
ikrbno in okusno »«v avljeno, v svoji go* eči ljubezni bolniku. 1 a jo je poželjivo joicdel; brat Ginepro je bil yes vesel in
ganjen in je, da bi napravil bolniku polno veselje, pripovedoval, kako je napravil s svinjo.
Mejtem pa je povedal tudi pastir, ki je pasel svinje in ki je videl brata Ginepro, kako je odrezal svinji nogo, cel dogodek z bridkostjo svojemu gospodarju. Ko je ta izvedel za to dejanje, je šel k bivališču bratov in jih je ozmerjal za hinavce, potepuhe, hudobneže, sleparje in ničvredneže: »Zakaj ste odrezali moji svinji nogo?«
Na tako vpitje je prišel sveti Frančišek s svojimi brati iz bivališča in ga je zagotavljal v vsi ponižnosti, da so bratje nedolžni, da on nič ne vc o tem, in da mu plača vso škodo, samo da molči. Toda s tem oni nikakor ni bil pomirjen, ampak je zapustil med grožnjami in zmerjanjem, v jezi in razburjenju brate. Medtem, ko je vedno in vedno ponavljal, kako nizkotno so odrezali njegovi svinji nogo, tudi ni vzel nobene odškodnine in ni maral za nobeno obljubo, ampak je odšel v srdu od njih,
Tu je pomislil »veti Frančišek y avoji modrosti, medtem ko ostali bratje niso vedeli, pri čem so, in je dejal svojemu srcu: »Ali ni storil tega brat Ginepro v svoji nerazumni gorečnosti?«
In poklical ga je skrivaj k sebi in ga je vprašal: »Ali si ti odrezal neki svinji v gozdu nogo?« Na to je odgovoril brat Ginepro, ne kot kdo, ki ve, da je storil nekaj slabega, ampak kot človek, ki misli, da je napravil nekaj posebno dobrega, z velikim zadovoljstvom: »Moj ljubi oče, res jc, da sem imenovani svinji odrezal nogo; toda čuj, moj oče, Če hočeš, vzrok za to. To sem storil iz namena, da bi pomagal
revnemu bolniku,..« in po vrsti mu je povedal cel dogodek ter pristavil k temu: »Resnično, rečem ti — že preudarim tolažbo, ki jo je imel ta naš brat od tega in krepčilo, ki ga je bil deležen — tedaj mislim, da če bi bil tudi sto svinjam porezal noge, mi tega Bog ne more zameriti.«
Nato je odgovoril sveti Frančišek hote biti pravičen ves nevoljen:	»0	brat
Ginepro, čemu si storil tako pohujšanje? Mož se ne pritožuje zastonj in ni za nič tako hud na nas; mogoče, da nas bo zdaj v mestu zaradi tako velikega grozodejstva pripravil ob dobro ime; vzroke ima za to. Zato ti zapovedujem pri obljubi svete pokorščine, da tečeš za možem, dokler ga ne dotečeš, padeš predenj na zemljo in priznaš svojo krivdo ter mu obljubiš, da mu daš tako zadoščenje, ki ga on zahteva, da ne bo več imel vzroka, da bi se pritoževal nad nami. Kajti gotovo je, da je to, kar 6i 6toril, nekoliko odveč.«
Brat Ginepro je bil nad temi besedami zelo iznenaden; in prestrašen je ostal in se je čudil, kako je mogoče nad tako ljubeznipolnim dejanjem tako razkačiti se. Zakaj take časne stvari se mu niso zdele sposobne za drugo, kot da jih v ljubezni podari svojemu bližnjemu. In odgovoril mu je: »Ne dvomi, moj oče, da ga bom takoj poplačal in zadovoljil. Toda čemu bi se razburjal, ko je bila vendar svinja, ki sem ji odrezal nogo, bolj božja, kot pa njegova last in se more ž njo toliko dobrega storiti?«
In nato sc je spustil v tek in dohitel moža; toda ta je bil še bolj razjarjen, ni poznal mere in niti sence potrpljenja, ni
kazal. Temu je tedaj pripovedoval, iZ ^ terega vzroka jc odrezal svinji nog°<^ pa je 6toril s tako gorečnostjo in ve Lz<j da mu je napravil s tem posebno .Jfa, in pričakuje plačilo od njega. In P^^v* jeze in srda je obsul brata Ginepra s P8^. kami in ga je imenoval tepca in norcu« tepuha in sleparja najgrše vrste. Brat nepra pa se ni brigal za te grde bes ampak jih je sprejel kot nekaj čudno5 ga, zakaj imel je veselje nad zasramhl®. početjem. Ko pa je mislil, da ga je oni ® da slabo razumel, ker se mu stvar ni 2 Jj vredna jeze, ampak veselja, mu je P°fl dogodek znova od začetka do konca*
(jel se mu jc okrog vratu, objel ga ic ^jilo jubil ter dejal, kako 6e je vse to zg® samo iz ljubezni, pri tem ga je ravn® gtcr ponižno prosil za ostanek svinje. To J® ril v taki ljubezni, preprostosti in P°-0 v sti, da je moža ganilo, spremenil s® ’t|a svojem srcu, vrgel se ves solzen na
svojem srcu, vrgei se ves so*/L. to®' spregledal krivico, ki jo je storil .bra cSe'. ujel svinjo, ubil jo, spekel in jo ,cJviarijc z velikim spoštovanjem v Sveto i nl Angelov. Tam k) je daroval svetim n .iH, za obed, pob kesanja nad krivico, * jo je stonl,	.	...	r,;ne-
Ko je sveti Frančišek premicshl provo preprostost in njegovo P° Xjai k nasproti zopemosti tega sveta, je Oi<rog svojim učencem in k vsem, ki so bi bož)*a njega: »Tako, moji bratje, če b» bi ce* volja, takih Gineprov bi hotel irn gozd.«
Ginepro pomeni v slovenčini br
Stev. loj.
»Večerni Hs$*, 3ne 5, mafa 192ft
Stran 3
'e s samokresom ranil še trojico, nakar so se razpršili. Drugi dan je bilo aretiranih estna st oseb, ki so jih pa kmalu zopet »pustili.
tS?tBILIC? v hercegovinl
UJU Sarajevo, 4. maja. V Hercego-i	.,D0 v okolici Mostarja, so s« po-
!?Je,oblUcc’ ki 80 pokrile nekoliko kva-si, . metrov površine. Boje ee, da bi Mpela B n*' 'c ^ctos izredno dobro
t. MAJ V RUSIJI.
to* V Moskva* 4‘ ma^a- <DKU “ Brez* n ?.') ^ajnik6va proslava se je po vsej
vršila z veliko udeležbo prebival-
1»*\ mnogih obratih se je delalo. Tako
“ v Seratovu od 80.000 delavcev na “flu 70.000.
H®?.8*0 glasovanje v tešinu,
fiavn	Pariz’ 4- maia- (CTU) Agenee
kov e. foro*a> da je konferenca poslanl-v r.g. n’la odgoditi ljudsko glasovanje v Tešmu do 12. maja.
ZA AVSTRIJO.
»ki Tu	DwiaJ* 1 ma;ia- (ČTU^ Franc°-
Duns rf3"1 ^af8a*nc pride v soboto na testih i ?e P°razgovori na merodajnih Belin*	8* 8*vori sliko gospodarskega in
(j6l , n®sa Položaja Avstrije. Margaine l&toin*	P°ro Sevalec v francoskem par-
0 ratifikaciji saint * germanske tolr<*ne pogodbe.
PROTI vojaškim zarotnikom v
. mT	NEMČUL
stvom Uq* 4- ma.ia- (DKU) Pod vod’
kjnik parlatnentarnega državnega pod* »luiof4 V miDist«tvu državne brambe poiskal ^ra<i' kateremu je poverjena pro* prirne d°8°dkov v marcu, je preiskal 14 kr&rnb*	ministru	državne
Lettonr ’ ?	generale von Hfilsen, von
^an<* ln. ®trempla, polkovnika barona fcika Ki *ma *n Ledebourja, podpolkov* otjpusf.,eewitza in majorja Mattiasa in jih Jodrjnti, lzslužh°; generala von der Hardt, ^etzella *n majorja von obtožitim	Posuti	na	dopust	in jih
kisline novice.
v Svobodna morala v praksi. Ker ie
sodružica goreče	po-
bod0 k^’	^em' scs*re. nai si vzamejo	svo-
v®« žq	»vsakemu žužku«, naj	»žili temu	U •	^°mo morda ustregli,	ako
*t^vlia P°2*v° P°damo ilustracijo, ki pred-Posnem5v°bodno moralo v praksi. Sliko in ne iz soc. dem. »Arbeiterzeitung« v°m: *\j	»Reichposte«: »Pod naslo-
»AjLj* raščanie prostitucije* poroča Dru^L ^eitung« dne 15. aprila t. L: sloja N Se razdehla v dva ostro ločena Hriata ^ eni strani bije široka masa prole-sPada tudi sramežljivi pro-»djj! se imenuje »srednji stan« — strani , l^oj ^ £oli obstanek, na drugi ki jij, . °ii razmeroma tenka plast ljudi, Ije^jig ,c' v°ina obogatila in ki vživajo živ-eiojjj- v Polnili duških. Ravno to kričeče cijo, j “f^Protje so ugodna tla za prostitutk ' * ’*13, je bilo na Dunaju 1879 vpisa-&IuilT<?6titutk- Od teb je bilo 874 bivših
tinj •^“Strežnic, zobozdravniških asisten-Pfostn Panes je na Dunaju vpisanih 1333
«tva	toda to jc le drobec tistiga žen-
1. *iyi v prostituciji. Tako je policija Proštu	5540	žensk	pod. sumom tajne
biitj,	od	teb je bilo 1490, t j. pri-
ciji ??%, spolno bolnih! L. 1919, ja poli-c*l ®pakega razloga prijela 6666 žensk; tega t>ifo 1725 spolno bolnih. Razen Ur*j 80 istega leta organi zdravstvenega Prijeli raidi tajne prostitucije 2374 sP°ln’ k* katerimi je bilo 790, t, j. 33% tem; ^,~.olnih. In kar je najstrašnejše: med 373 n, '4 bitji je bilo 804 mladoletnih in *i VzaI ^ tem pa število žensk, ki so <iav e .svobodo, da »žive« in »ljubijo«, še Protj j ni ^^rpano, kajti policija nastopa le stituei'	ženskam^ ki žive od	same pro-
Uf;,a.še °d	teb se iib zna	premnogo
^io 1	^■oliko	pa je tistih, ki	se proaa-
Svri, c	0	Priliki,	od slučaja do	6lučaja v
*ke . Postranskega zaslužka Vse te žen-ne ^zavrgle »božje, cerkvene in posvet-vzo1p ,' moralo, javno mišljenje« in si Soau. ®v®bodo, da žive kakor žužek in ti-jih ; . slabše ... Na tisoče, na desettisoče daj, m njih vrste se množe od dneva v 's* ^fr'T^Q teh zgledov so pozivi odveč —-ProsfiT - “‘‘Naprej« si še upa priporočati groKr,LUci!°‘ Slovenski socialisti so res ^oPi delavskega ljudstva!
riječJ'• Prib‘iamo. Komtmlstična »Radnička ga Št 2a^®tk°m zadnjega železničarske* tega št n P^.sa^a: »Meščanstvo gre preko skega rtrt . omalovažuje pomen delav-višan- ^ ,ai}ia nieneč, da je to le boj za po-^ibrž ^	drugega. Meščanstvo je
ciajjj^ Ee vedno mnenja, da se more »o-vprašanj rešiti enostavno z uvedbo Pl»Č.N*e^-a- delavnika in s povišanjem stVo’ ' e v‘di pa, da je to samo bojno sred-UivrfA,^010 ei^ na^m, s katerim delavstvo cnie svojo napadalno silo in razred*
no zavest; ne vidi, da boji za zvišanje delavskih plač in znižanje delavnega časa ne morejo biti ob sebi svrha, ampak 50 samo člen v verigi, napad na kapitalizem, manevriranje predstraž.« — Mi ne spadamo med meščanstvo, ki ga komunist misli, vendar pa smo vedeli in vemo, da je bil železničarski štrajk samo navidezno mezdni boj, v resnici pa manevriranje pred-stra.ž, sredstvo v dosego vse večjih ciljev. Teh ciljev »Radnička Riječ« ni imenovala, a niso nobena tajnost in nobena uganka. Imenujejo se diktatura proletariata, kar pa nikakor ni točno, ker imajo mase pod boljševiško diktaturo pravtako malo besede kakor pod najhujeo absolutistično vlado, marveč je popolnoma vsa oblast v rokah dveh-treh voditeljev, ki narekujejo svojo voljo celokupnosti brez ozira na ka-koršnokoli pravo ali običaj. Ljenin in Troc-kij sta večja absolutista nego je bil kdaj kak ruski car. V resnici gre torej za diktaturo par vročekrvnih komunističnih glav. Za te je moralo iti po kostanj v žer* javico tudi jugoslovansko delavstvo ob zadnji stavki. To smo mi trdili od prvega začetka in trdimo še danes. Zato nam »Rad-nička riječ« s svojim gornjim pisanjem ni odkrila nič novega. Ako smo njene vrste pribšli, smo to storili samo zaradi »Napre-ja«, ki bi rad sedel na dveh stolih: podpiral je komunistično politično stavko, da-si noče biti komunist, sedaj bi pa rad utajil njen politični značaj. »Radnička riječ« ga bije po zobeh,
+ Jugoslovanski klub v Belgradu je imel 4. t m. sejo pod predsedstvom dr. Korošca. Pretresa’i so vsa vprašanja, ki so v zvezi s sedanjim političnim položajem in razpravljali posebno o stališču, ki ga zavzema klub z ozirom na ustavo.
+ Narodno predstavnih Ivo jc sklicano za danes popoldne. Ako demokratov ne bo na sejo, ministri ne pridejo y parlament. Sicer je pa demokratsko-socialisticni blok poklical v Belgrad vse svoie člane in se širi govorica, da hoče v današnji seji izglasovati nezaupnico vladi in io tako vreči.
4- Kaj zahteva talija v Jadranskem vprašanju. Glasom belgrajskega »Trgovinskega Glasnika« zahteva Italija ob rešitvi jadranskega vprašanja to-le: Istra pripade Italiji do znane Wils6nove Črte. Reka z okolicom in otokom Krkom naj tvori posebno driavo pod varstvom zveze narodov z nevtralizirano luko. Otoki Lošinj, Vis, Lastovo in PelagruS pripadejo Italiji. Mesto Zader dobi samoupravo. Albanija se poveri italijanskemu protektoratu. Kakor se vidi, je Italija popustila v reškem vprašanju, zato se pa istočasno zgrabila še za večji kos — Albanijo. Preko Albanije gre široko odprta pot na Balkan. Italija v posesti albanskega obrežja je neomejena gospodarica Jadranskega morja, ki bi se tako v polnem smislu besedo izpremenilo v italijansko jezero. To bi ustvarilo v Jugoslaviji neznosno zadušljivo ozračje tako v gospodarstvu kakor v politiki. Upajmo, da bo Italija ven-dar-le še pravočasno srečala pamet in bo pristala na tako rešitev jadranskega vprašanja, ki bo vsaj nekoliko mogoča.
+ Stavke na Francoskem. Na poziv francoske delavske zveze so vsi mornarji v Marseillesu zapustili delo; nobena ladja ne more odpluti. Štrajka 12.000 mornarjev. — Železničarski stavka se v Parizu nc čuti preveč, ker je preskrba mesta zagotovljena in tudi premoga ne manjka.
Dnevrss novice.
— Prvi majnik v Tržiču. Tržič. Prvi majnik je potekel mirno. Po vseh tovarnah se je delalo. Le v Puterhoiu 6o praznovali lesni delavci majnik. Pač pa so hoteli 60-clalni derookratje delati na dan sv, Florijana, ki ga praznuje tržiška župnija kol zaobljubljen praznik. V tovarni Kozina so poskusili s svojo zahtevo, a naše delavstvo se jim je uprlo. Tovarna je počivala. Tudi v Puterhoiu se ni delalo. Procesija sv. Florijana je bila letos uprav velikanska. Vse šole so se je udeležile, požarna bramba in izredno mnogo Orlov in Orlic v krojih.
— Izenačenje učiteljstva z državnimi uradniki so izvedli v Avstriji s 1. majem 1920.
— Kako se slepari z živili! Mast je že itak draga, vendar se nekaterim brezvestnim izkoriščevalcem, zdi ie prepoceni. Da si pridobe nekoliko več za svoj nenasitni nenasitni žep, mešajo v mast koruzno moko, krompirjevo moko in podobne stveri. Če odpreš tak sod masti, se ponavadi ulije iz soda najpreje nekaj litrov vode. potem nekaj dobre masti, čimbolj pa greš proti dnu, tem slabejša je mast. Ponavadi ima taka mast tudi kisel ali celo smrdljiv duh. Ker gre sedaj po večini vsako blago iz rok v roke, je le težko zasledovati pravega krivca, ki je nalil v sod slabo mast. Navadno je tudi zamujen rok za reklamacijo. Rekord v lumpariji pa je dosegel pridelovalec masti na Hrvaškem, ki je naložil na dnu soda les in vrhu nalil mast, tako, da je kupec dobil mesto masti pošten porcijon lesa. Da se preprečijo take in enake sleparije, oz. da se omogoči vsakemu poznejšemu kupcu-lrtfovciL zaslediti pravega kriv-
ca, naj bi vlada odredila, da mora bili vsak sod zaznamovan, predno se vanj nalije mast, najmanj pa vsaj, predno se izroči v promet z natančno tvrdko proizvajalca oz. polnilca masti. Potem si pač nihče ne bo upal, delati tako nevarnih poizkusov, če bo vedel, da bo gotovo zasleden.
— Cement in tupina v Dalmaciji V Splitu in okolici je pet velikih cementnih tovarn, ki producirajo na leto 40.000 vagonov cementa. Vse so popolnoma ali po velikem delu v rokah Italijanov, le najmanjša tovarna »Cement« pri Omišu je v domačih rokah. Ravno ta izmed vseh drugih sedaj ne dela. Poleg proizvajanja cementa pa obstoja v Dalmaciji sorodna obrt: kopanje in izvoz tupine — cementne siro« vine, S to obrtjo se pečajo povečini mali kmetje in delavci, organizirani v zadrugah; pred vojno je živelo od te obrti okolu tisoč kmetskih in delavskih družin. Izvoz tupine je bil popolnoma svoboden in v vsakem oziru neomejen, Ker se koplje tupina za izvoz le tam, kjer se nahaja v manjših plasteh ter zato neprimernih za tovarno, ker je dalje te sirovine v neizčrpnih množinah in ker se konkurence v cementni trgovini ni bati, ker je povpraševanje po cementu vedno večje, nego je produkcija, je bilo pričakovati, da se tej obrti tudi poslej ne bodo delale ovire. Zgodilo se je pa nasprotno: Cementne tovarne — tuja podjetja — so dobile dovoljenje za svoboden izvoz cementa, kateremu je cena poskočila od 3 K na 180 K za 100 kg, izvoz tupine se je pa omejil s taksami in raznimi predpisi in po najnovejši ureditvi izvoza skoroda onemogočil. Prizadeti mali obrtniki se nad tem v splitskem »Jadranu« bridko pritožujejo.
— Velik požar je nastal 2. t. m. y Dol. Brezovici pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Trem kmetom je zgorelo popolnoma vse, dvema pa gospodarska poslopja. Škode je nad pol milijona kron, zavarovani so pa bili le za par tisoč kron,
— Vlom v bolnišnico uSmHjenih bratov v Kandiji. V noči na 1. maj so tatovi vlomili v pisarno bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji in odnesli iz vzidane železne blagajne 24.000 K; od tega je bilo 12 000 K kot last bolnikov v shrambi in bo moral zavod ta denar bolnikom vrniti. Kakor znano, se vzdržuje bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji večinoma z darovi. Zato jc ta tatvina dvakrat ostuden čin.
— Letina na Mažarskem obeta biti tako bogata, da nameravajo odpraviti vse omejitve, ki so vezale promet z živili. Vsied ugodnega vremena bo žetev za 2 do 3 tedno preje nego navadno.
—- Valute dne 4. maja na zagrebški borzi: dolarji (100) 13.600 K; avstrijske krone (100) 67 K; bolgarski levi (100) 210 K; carski rublji (100) 200 K; češkoslovaške krone (100) 240 K; 20kronski zlati (1) 560 K; francoski franki (100) 1000 K; naopleon-dori (1) 542 K; nemške marke (100) 278 K; leji (100) 265 K; italijanske lire (100) 720 kron.
UubUansIc« novice.
lj Požar ca kolodvoru. Velike žrtve. Sinoči je iskra iz osebnega vlaka užgala na glavnem kolodvoru vagon nafte. Železničarji so ogenj takoj opazili in z lastno ■nevarnostjo spravili vagon na prazen tir blizu kemične tovarne. Ob 7. uri je prihitela požarna bramba in začela gasiti. Tedaj so se začeli železni sodovi, v katerih je bila nafta, razpokavati. Železni kosi so leteli na vse strani in povzročili med og-njegasci, ki so požrtvovalno vršili svoj človekoljubni poklic, težke žrtve, 32letne-ga tapetnika pri Naglasu Alberta Žargi je zadel kos železa v glavo ter je ostal na mestu mrtev. Smrtnonevarne poškodbe je dobil mestni cestni nadzornik Maks Levec, Dalje so bili ranjeni:	ključavničar
Maks Klanšek, slikarski mojster Andrej Zgonc, krojaški mojster Ivan Perme in ta-petnik Avguštin Košiček, Prvo pomoč sta ranjencem delila dr. Demšar in dr. Minaf,
GŽargija in Levca so z rešilnim vozom od-ljau v bolnišnico, Žargi je bil že mrtev, vec pa umira. Vse mesto sočustvuje z žrtvami gasilskega poklica in njih družinami.
lj PoroHl se je danes v Ljubljani gospod Maks Schellander, lesni trgovec in posestnik iz šmarjete v Rožu, z gospodično Zalko Fiegl h znane rodbine v Oslavju pri Gorici. Bilo srečno!
lj Zanimivosti. Znani komunist Marcel torga, ki je zdaj aretiran, seveda pripoveduje. da je popolnoma nedolžen. Obnaša se predrzno, kar ni nič čudnega, ker je prešla predrzna nesramnost komunistom že v kri in mozeg. Žorgovim je dni umrla mati. V soboto so jo pokopali. Mati komunista Žorge je bila verna ženska, toda njeni sinovi ji niso preskrbeli niti pogreba in se je morala pokopati na stroške ljubljanske občine. — Prepoved točenja alkoholnih pijač je umljivo zelo razburila gostilničarje. V Ljubljani so zaprle oblasti do 20 gostilen. Zanimala bo okolnost, da so zapeli tudi gostilno predsedniku gostilničarske zadruge, gospodu Kavčiču, ki je kar meni nič tebi nič, točil vino, kakor da pro-
tialkoholne prepovedi ni- Tudi gostilnico gospoda občinskega svetnika Bončarja so zaprli, ker je točil v posebni sobi, »kjer nas nihče ne dobi,« vino, katerega so pili zelo visoki gospodje; med njimi je bil celo neki višji dostojanstvenik in ugledni politik desničarske skupine liberalne stranke. Vino-pivci so se posluževali zadnje dni raznih zvijač, da si tihotapsko nabavijo vino. Posebno so prišle v modo kanglice za mleko, v katerih se je iz gostilen nosilo vino domov. Včeraj, ko so godovali Florijani ali po novem Cvetkoti, je neki zelo znani literat praznoval svoj god tako, kakor da bi nc bilo protialkoholne prepovedi in je zmagovito pripovedoval svojim prijateljem, da zna slovenski literat premagati vse ovire in težave, posebno kadar gre za to, da se goduje po starih, čestitljivih običajih slovenskih literatov.
Ij Nevaren zločinec je Otmar Kobald, kateri je 21. marca L I. vzel Alojziju Kra-lju gotovine v znesku 1595 kron in eno listnico. Isti dan je Kobald nalašč poškodoval Ivana Brankota in Alojzija Kralja. Brez dela in opravka se je od 11. februarja do 21. marca 1920 okoli potepal. Kobald je delomrzen postopač ki je bil zaradi tatvine že petkrat in radi goljufije dvakrat kaznovan, Zadnio kazen 6 mesecev je odsedel 11. februarja 1920. Na usodni dan: 21. marca, je Kobald pil pri Poljšaku; zvečer ob 20- se je pa sprl v Bankotovi gostilni in je udaril, z roko po obrazu gostilničarja Banka, Na Martinovi cesti je napadel Kobald Kralja, ga zgrabil in vrgel na tla in ga tepel, mu raztrgal suknjič ter mu ukradel listnico, v kateri je bilo nad 1500 K denarja. Kobald ki je bil pred leti maser pri »Slonu«, pravi, da je bil pijan, in da se nič ne spominja na to, kar mu očita obtožnica. Priče gostilničar Banko in strojevodja Djanckv so izpričali, da je bil Kobald popolnoma trezen. Sodba: tri in pol leta težke ječe, po presta* ni kazni: prisilna delavnica
mu.............. ■■■■■m 1 .	1	■	ni	   m*
Delavsko zadružništvo.
25. letnica delavskega konsuma.
V nedeljo dne 2. t. m. ob 5. uri pop. s* je vršil izredni občni zbor »Prvega ljubljanskega delavskega konsumnega društva«. Namen tega občnega »bora je bil 1. spomin društvene 25 letnic* in 2. sprememba pravil. Občni zbor je otvoril pred* sednik Alojzij Kocmur, ki je izvajal sledeče;
Društvo sc je ustanovilo dne 24. februarja 1895 ter je bil izvoljen prvi odbor, ki je sestojal iz sledečih članov: Jože Gostinčar, Ivan Pliberšek, Henrik Zalesjak, Josip Zajc, Ivan Rakovec, Valentin Banar, ,osip Avbelj, Ivan Tomažič in Josip Potoč-nik. Dne 26. marca istega leta so bila regi-strovana pravila, dne 7. julija se je pa vr* šila slovesna otvoritev s cerkvenim opravilom na Rožniku, katero je opravil naš nepozabni dr. Krek.
Med prijatelji delavstva najdemo že tedaj naše duhovnike in sicer: č, ggg. Andreja Kalana, profesorja Janežiča, dr. Uše-ničnika, dr. Debevca, Luka Smolnikarja« Bulovca, Birka in Lovičnika. Ko je društvo rabilo kredit, so navedeni gospodje bili prevzeli poroštvo in omogočili pričetek io razvoj zadruge.
Delavni so bili pa tudi odborniki in ostali člani, delavni, kajti v Ovijačevj hiši, kjer se je društvo nastanilo, ni bilo udobnih prostorov za prodajalno,' ampak navadna klet, katero je bilo treba prezidati, prebeliti, razdeliti v razne oddelke, napraviti tlak, opravo, stenski obod itd. Vse to delo so po večini opravili člani sami v prostih urah, ali so vsaj pri delu in pre-uredbi pomagali.
Načelniki zadruge so bili: Jože Gostinčar, za njim Ivan Pliberšek in potem Val. Bahar. Leta 1899 najdemo v odboru tudi našega Miha Moškerca. Leta 1905 je pa nastopi! v jedru sedanji odbor. Občni zbori so se vršili prvotno v Katoliškem domu, parkrat celo v mestni dvorani, pozne-je pa v Unionu, Ljudskem domu in v lastnih prostorih.
Leta 1909 se je število Članov, posebno iz okolice tako namnožilo, da je bilo društvo prisiljeno otvoriti 1. avgusta 1909 v zato nakupljeni hiši na Glincah št. 214 podružno prodajalno, dne 8. decembra 1911 pa na Zaloški cesti št. 15, tudi v lastni hiši.
Že takrat se je pa tudi sklepalo o ustanovitvi daljne prodajalne v Sp. Šiški, katera misel se je pa ureničila šele letos, ko je društvo v nakupljeni hišici rcnjkega čla-na Avbelja St, 1 otvorilo za tamkajšnje člane novo prodajalno.
Pri tem obsegu je društvo oetafo do leta 1918., ko se je najpreje oglasilo trži-ško delavstvo, za tem pa v Kranju itd., vsled česar je bila zadniga prisiljena ugoditi vsestranskim zahtevam, ter ima sedaj že 27 prodajaln v raznih krajih Slovenije.
Spremenjene razmere o pa zahtevale tudi notranjega preustroja zadruge, vsled česar se je napravil načrt no\ !h pravil, ki je bil na tem občnem zberu z veliko večino soreiet
Stran 4
•»VoSern? E st*-, <Sae 5. maja 1920.
Štev. 102.
Po spremenjenih pravilih se zviša v6ak delež po 30 K na 100 K. — Nekateri člani so se upirali zvišanja, končno je pa le prevladala razsodnost-'ter se je z vsemi proti 6 glasovom sprejelo^ tudi to zvišanje. Dosedanji delež namreč ne odgovarja več sedanjim višjim potrebam članov. Pred vojno in ob ustanovitvi zadruge se je s 30 K na-bivala oz. krila mesečna potreba enega člana, danes se pa s tem zneskom krije le še dva ali tridnevna potreba, vse drugo je treba kriti s kreditom. Zato je bilo zvišanje deležev nujna poreba.
Revni člani bodo doplačevali delež lahko v mesečnih obrokih po 10 K. Kdor pa lahko plača, naj doplača delež čimpre-je, ker brez denarja dandanes ni mogoče kupčevati.
Bistvena sprememba je tudi glede skupin. Vsaka prodajalna bo tvorila odslej lastno skupino, ki bo pri redni skupščini izvolila toliko pooblaščencev, kolikor-krat 100 članov šteje prodajalna. Ti pooblaščenci bodo tvorili lokalno nadzorstvo in se bodo udeleževali občnih zborov. Na jta način bodo pri občnih zborih vse prodajalne sorazmerno zastopane. Po sklenjenih pravilih je zadruga tudi opravičena sprejemati od članov prihranke — hranil-jne vloge.
»H ’’ Pravila se bodo najpreje registrirala, .potem se bodo vršili pokrajinski zbori, Itjer se bodo volili pooblaščenci, nato se iba pa vršil občni zbor.
Na občnem zboru sta povzela besedo iuidi podpredsenik JSZ. urednik Kremžar. M je razložil pomen zadružništva in pa -trjegov pomen za razvoj delavske 'stvari ma. Angleškem, kar naj bo šola za naše delavsko zadružništvo, ter glavni tajnik An-iten Komljanec, ki se je ravno vrnil iz svojega potovanja na Hrvaškem.
Občnega zbora so se vdeležili tudi Nekateri člani iz Koroške, Gorenjskega in jpoienjske.
\ Dividenda se bo letos prvič izplačevala'1 ne kot doslej v gotovini, ampak pripisovala v njih deležno rezervo. Glede izpla-Slafrte dividende velja isto kot glede izplačila deleža, le v slučaju smrti, se dividen-idtf ozir. deležna rezerva izplača takoj, delež pa šele po preteku zakonite dobe enega leta.	-	<*> .<
Železničar.
‘ -.'f; PO POLOMU.
•.. Od komunistov; uprizorjeni puč je konča«. železnico zopet obratujejo y polnem ■Obsegu, uslužbenci so se zopet vrnili na jdeto, le tuintam >3e kak posameznik s kislim obrazom opazuje vršeči se promet Še bolj kislih obrazov so gledali prvega vsi samovoljno stavkujoči, ko se jim ie odtegnila plača za dneve stavke. To je uspeh ^komunističnih voditeljev, ki so izrabili naše težavno življenske razmere, v katerih se danes nahajamo ne le mi železničarji, ampak .vsi delavski sloji, posebno pa Se oni, ki živimo od mesečno ali dnevne jteče.
\ Mi smo hili takoj čisto na jasnem, da je-napovedan«, stavka politična, diktirana pd revolucionarnih komunistov. Ne da hi bili kaj »poizvedovali« ali proglašali pa-aivo, so začeli s stavko. Kdor ima le količkaj pojma o mezdnem gibanju in malo spogleda v nase politične razmere, je bil ttlahko takoj uverjen, da je mezdno gibanje železničarjev le orožje komunistov. Naši tovarifii sami — po ogromni večini — niso znali, zakaj da stavkajo. Še tretji in četrti dan stavke, ko sem vprašal tuintam tovariša: Prijatelj, zakaj i>a stavkaš? Sem dobif enoinisti odgovor: Nojem?
, Komunisti so posebno izrabljali v .<*voje namene »Začasni pravilnik« za delavce, ki je izšel prav tik preti napovedano stavko. Da jim ni bilo prav nič za delavstvo radi Začasnega pravilnika, je dokaz, da niso pri prometnem ministru prav nobenega stvarnega ugovora podali proti istemu, kaj še, da hi bili legalno stavko napovedali. Stavko so sistematično pripravljali politični komunisti že dolgo prej, kako* se je sploh kaj znalo o Začasnem pravilniku. Da pa se je naše delavstvo dalo tako brezvestno zlorabiti v. komunistične namene, mu ne moremo zameriti, kajti prepričan sem, 'da si jo bilo jw> ogromni večini svesto in v dobri veri, 'da .se bojuje za svojo eksistenco, za srvoje nlconomsko pravo. .. . r -	»	,r
ii; Novi Začasni pravilnik j« povzročil i’d delavstvom res precej razburjenja, 0ek>mu upravičeno, 'doloma: pa po hujskanju od komunistov. Proti Začasnemu pravilniku prav odločno ugovarjamo in zahtevamo, da »o brezpogojno popravi ali sploh’ prekliči*. Odločno pa odklanjamo tud! lakozvani »Protokol sporazuma«, ki 60 ga politiku joči komunisti zahtevali, 'da se zopet uveljavi. Naše delavstvo, če bi razumelo in hi si nc dovolilo, da se komunisti tako privoljeno igrajo ž njim, bi ■samo kategorično odklonilo komunistični »Protokol sporazuma«.
Prepričani smo, da s pametnim in .vetrajnim delom dosežemo, da izgine jesenska mešanica — Protokol sgonisutfla
&
kakor tudi sedanji Začasni pravilnik in na njih mesto dobimo definitivno urejeno razmerje odgovarjajoče duhu časa in potrebam našega delavstva.
Kdor je sodeloval pri Začasnem pra-.vilniku, nam sicer ni znano, jasno pa je, da prav gotovo noben pravi in resnični zagovornik delavstva. In, če se to imenuje še celo »vzorno«, potem se sploh neha ves demokratizem. Glede plač naj omenim samo to-le: V mestih stanujočim ostanejo plače enake dozdajnim, dočim se na deželi deloma znižajo in sicer tako: Čim večja je družina, temveč se prizna. Precej pa se zvišajo potnine in trošnine. Prava birokratična nezmisel pa je člen 5 pod točko b). To je dejansko izzivanje našega delavstva.
Ako ne bo »Začasni pravilnik« prej razveljavljen, bomo v enih prihodnjih številk našega lista obširnejše razpravljali o tem. Mi sc ne borimo za dnevno politiko, ampak za naše delavstvo. Politiko in puče pripuščamo našim nasprotnikom. Ti pošteno delavstvo pa, zdrami se in spregledaj, spoznaj svoje dosedanje »osrečitelje«, kateri iščejo le samega sebe, maso pa postavlja pred bodalo.
železničar s proge.
Krščansko mislečim železničarjem v prc-mislek.
Časi, v katerih se nahajamo, morajo pretresti vsakega, ki še misli krščansko. Komunizem steza svoje prste naravnost v naše duševno življenje. Ni mu zato, ali je človek srečen ali nesrečen, samo da doseže svoj namen. Vprašam Vas pa, kaj pa je človek brez krščanskega življenja? Ni mogoče popolne sreče in miru na tem svetu; zato moramo skrbeti tudi za posmrtno življenje. Toraj krščansko misleči železničarji strnimo se vsi v svojo organizacijo »Prometno zvezo«, ki je edina železniška organizacija na krščanskih načelih, katera se nahaja v Ljubljani. Obrnite se za pojasnila na Prometno zvezo, kjer boste zvedeli vse podrobnosti. Ni se Vam treba bati kakega terorja, ker za nami stoji veliko število krščanskih delavcev in delavk kateri so organizirani v Strokovni zvezi, ter veliko število krščanskih kmetov, organiziranih v kmetskih zvezah — vsi na krščanskih načelih. Če mi nastopimo skupno, se mora komunizem skriti. Nam gre zato, da smo vsi edini in si bomo potom svojih organizacij priborili za pošteno delo tudi pošteno plačilo. Prometna zveza Vam nudi pravo varstvo in posmrtnino. Nam je žal, da sedaj tavate za temi, kateri sovražijo in naravnost sramote nase svetinje, brez katerih ni sreče na tem, še manj pa na onem svetu. Saj veste sami dobro, kaj je pravzaprav njihov glavni namen. Tega ne smemo za nobeno ceno pustiti, da bi se jim to posrečilo. Mi moramo z drugimi krščanskimi organizacijami njihove poizkuse preprečiti in jim pokazati, da smo tudi mi tukaj, da se ne bo šlo tako preko nas. Tega ne smemo in ne moremo dopustiti, da bi z nami tj ljudje barantali in nas z našo lastno pomočjo sramotili in nam iz naših in naših otrok src trgali vero. Toraj dobro premislite in boste prišli do zaključka, da ni nobenega drugega izhoda, kakor: krščanski železničar v Prometno zvezo! Železničar iz Ljubljane. •••
Rudar.
Zagorje. Dolgo časa je že odkar smo se zadnjič oglasili. Zato je treba, da damo vsaj par besedi od sebe, toliko da boste vedeli, da se še nahajamo med živimi. Zadnjega puča smo bili tudi mi deležni tu v Zagorju. Kakor je vsem znano, da je pri nas že od nekdaj utrjena postojanka socialistov —. ali kakor jih že sedaj imenujejo — komunistov. Seveda je sedaj situacija nekoliko drugačna kakor pa je bila poprej. Pri nas imamo sedaj štiri struje, namreč: stare socialiste, komuniste, narodne socialiste in našo Jugoslovansko Strokovno Zvezo. Med stavko je bil položaj vsaj nekoliko bolj mil kot pa v Trbovljah. Člani Jugoslovanske Strokovne Zveze so nadaljevali delo, nc sicer v rovih, pač pa zu* naj, medtem ko so nasprotniki stavkali. Pozneje so sklicali narodni socialisti shod, na katerem so sklenili, da pričnejo z delam. Tako se je potem tudi drugod deloma pričelo z delom, komunisti so pa stavkali še dalje, vsaj sklep njih je bil takšen. Najlepše pa je to, ko se pristaši stare struje in komunisti gledajo kot pes in mačka. Dovolj je za danes toliko, da .veste, da smo Zagorjani še med živimi.
Možica. V zadnji številki »Večernega lista bralčevo oko ni zapazilo poročila iz Možice, zato se pa danes zopet oglašamo, ker tistega očitka ne maramo imeti, da bi nazadovali. Imeti moramo zmeraj pred očmi, da moramo napredovati in ne nazadovati Prvega maja nismo mogli praznovati, tako kot bi ga imeli, ampak nekoliko smo pa le storili, kolikor je bilo pač mogoče, da se je poznalo, da je 1. maj. Bila jc običajna procesija k Sv. Jurju in potem jc Izobraževalno društvo priredilo igro. Dekleta so igrale eno in pa fantje burko - Vse naše«, ki jc pruv^ prikladna za da*
našnje čase. Potekel je prvi maj prw prijetno. Tako ga pač nismo praznovali kot nasprotniki, a smo bili popolnoma zadovoljni. Naša stvar gre naprej povsod!
Kovinar.
Jesenice. Precej časa so nam že obc-taili, nazadnje je pa le resnica. Največje kovinarsko podjetje v Sloveniji se bliža popolni katastrofi. To obratovanje, ki je še sedaj, so le zadnji vzdihi umirajočega. Zadnji teden so ugasili Martinove peči, dela se samo še na mrzli valjarni in žičarni, in če ne bo surovin, bo s časoma še to prenehalo in potem nam ne preostaja drugega, kot pa pobasati šila in kopita in hajdi s trebuhom za kruhom. Vprašanje je pa, kako bo ako sedaj tovarna preneha z obratovanjem, ali bo še sploh obratovala kedaj ali ne. Obratovanje kake tovarne opustiti jc lahko, ali zopet začeti je pa potem težko. Zato bi apelirali na merodajne faktorje, da zastavi vso energijo in obdrže obratovanje in s tem omogočijo življenjski obstoj številnim delavskim družinam.
Kemtenl delavec.
Celje, Tudi nas je že obiskala mimogrede tista nadloga, ki se imenuje brezposelnost. V Westenovi tovarni je vsled sav-ke zmanjkalo premoga in je vsled tega morala tovarna ustaviti obrat, Hvala Bogu, trajalo pa je samo par dni in tovarna je zopet pričela z obratovanjem. Že itak s plačo komaj izhajamo, kako bi bilo še, ko bi bili dalje časa brez dela in zaslužka. Za tiste dneve, ki smo izgubili zaslužek, naj nam pa plačajo odškodnino tisti širokoustneži, ki se zovejo komunisti, ker je popolnoma njih krivda, da tovarna ni mogla obratovati. No, pa saj jc to popolnoma po njih načelih, da moramo biti vsi enaki in da ne smemo biti zadovoljni, ker bi sicer bilo z njihovim kričanjem amen.
Sliižkmgs.
Dolgo časa je sedaj organizacija stala na mestu, da se ni veliko premaknila. Sedaj se je pa začela polagoma širiti, ne samo po Sloveniji, temveč tudi na jug. Oglasile so se tovarišice iz Zagreba, Splita, Senja in drugod. Opaža sc, kako prodira med služkinjami zavest po stanovski združitvi. Zavedati so se pričele, da je potrebno organizacijo razširiti če hočemo kolikor mogoče osamosvojiti stan služkinj. S to mislijo so se lotile zadnje dni služkinje v Splitu dela in ustanovile krajevno skupino, ki je začasno priklopljena Jugoslovanski strokovni zvezi. Istotako kot za druge stroke je tudi za služkinje potrebna strogo strokovna organizacija, katere naloga je; da skrbi in pribori svojim članicam takšne službene razmere, da bo omogočen živ-ljenski obstoj. Najtopleje pozdravljamo ta korale služkinj na našem jugu!
NAŠIM DRUŠTVOM IN SOMIŠLJENIKOM!
Ali ste žo naročili
J*' »NAŠA POTA« -m.
I. in II. zvezek?
Naj no bo med nami nikogar, ki ne prečita te zbirke 1 Socialno vprašanje postaja vsak dan silnejše in socialna borba vsak dan izrazitejša.
V dobi socialnih prevratov in krivih socialnih prerokov bo zbirka vsakemu dobrodošla ter mu bo zvest kažipot v vrtincu sedanjih dni.
. Naroča so pri Slovenski krščanskosocialni zvezi v Ljubljani. I. zvezek stane 4 K, II. 8 K, s poštnino 50 vin. več.
Denar se mora poslati naprej.
Aprovizacija.
a Telečje meso od telet »Vnovčeval-nice za živino in mast« bodo prodajah ju-tri y četrtek, t. j. 6. maja t. 1, sledeči mesarji:	Ocvirk, Anžič, Janež, Rihtar ml.,
Rihtar star., Preselj, Zupančič, Prepeluh, Žganjar Anton, Žgajnar Jože, Makovec, Bizilj. Ham Marija, Novak, Škerjanc, Kočar, Primc, češek, Černivec, Zajc Ivan, Ahlin, Kastelic, Kocijan, Selan, Petrič, Leben, Cuzak, Žabjek, Dolničar Franc, Dolničar Jožefa, Ham Matija, Javornik, Novljan, Janežič, Zajc Franc ter Breceljnik v Spodnji iški. Vsak mesar je dobil tri teleta, le Janežič jc dobil 6 telet. Kilogram sprednjega mesa velja 19 K, kilogr. zadnjega mesa 20 K. Vsaka stranka dobi največ 1 kg mesa.
a Zadnja prodaja cenejše moka za člane mestno aprovizacija. Ker so druge gospodarske zadruge, kakor tudi konsumi in železnice razdelile svojim članom že po 9 kg cenejše moke, dočim so jo dobili člani mestne aprovizacije svojim strankam še le fi kg cenejše moke za osebo na Poljanski cesti št. 15 (Kranjčeva hiša, druga vrata). Kilogram stane 7 K 50 vin. Stranke, ki dobe več kakor (i kg moke, naj prinesejo vrečo seboj. Papirnate, .vre-
čice se zaračunavajo posebej. ^ strank mestna aprovizacija nc m° sprejemati, ker je število članov zo pletno. Sicer je pa bil čas za sprei6,^ ^ članov meseca januarja, februarja ^ 15. marca 1920. Zadnja razdelitev m vrši le radi tega šele sedaj, ker ap cija ni dobila preje moke za feb razdelitev. Določi se sledeči red.
6.	maja 1920: Od št. 1 do 60, oa •
10. ure; od št. 60 do 120, od 10. do u- ^ od št. 120 do 180, od 11. do 12. Ttfe. » # 180 do 240, od 2. do 3. uro; od st. , 300, od 3. do 4. ure; od št. 300 do > ^
4.	do 5. ure; od št. 360 do 420 o •
6.	ure. — D u c 7. maja 1920.	^
420 do 490, od 9. do 10. ure; od št * ^ 560, od 10. do 11. ure; od št. 560 d° W , lt. do 1?.. ure; od št. 630 do 700, °	^
3. ure; od št. 700 do 770, od 3. do f ^ od št. 770 do S10, od 4. do 5. ure; od s ■■ do 910, od 5. do 6. ure. — Dne h. » i<v>n- nn m n rin od 9. do „
od št. 990 do 1080, od 10. do il.
1080 do 1160, od 11. do 12. ure; od sv. do 1240, od 2. do 3. uro; od št. ^	, J,
od 3. do 4. ure; od št. 1320 do 14 »	^
do 5. ure; od št. 1400 do 1480, od	.
ure. Stranke, naj se ravnajo strogo F ločenem redu, da ne bo nepotrebno" ^ stajanja. N a d a 1 j n i vrstni r 6 objavi pravočasno v listih.	^
a Cene mesu. Mestni magistrat v ^ ^ umu z odsekom za prehrano “0VI?J’ cčna i? z ozirom na visoke cene živini zviša ^ jj vejemu mesu I. vrste na 26 kron, h-24 kron.
a Člani vojne zveze
a	voin« CTBte dobijo slad UJ<i it
kaznice. na magistratu od 8. do ,q20, P sicer: iz I. do iV, okraja dne 5. ®wa, rV d® V. do VIII. okraja dne 6. maja 1920, i zveji X. okr. dne 7. maja 1920. Članom v0-li\cazniCe' se naroča, da pridejo zanesliivo po «, f m ter jih tako) oddajo konzumu, ker bodo dobili sladkorja. Pozneje prideio **• železniški uslužbenci.	.	,	.uS/Jf
a Prodaja sladkorja. Ko bo d OSP" j,t!i v Ljubljano, ga bodo prodajalo sladkorne izkaznice spodal trgovci. Trgovci, ki se sedaj niso ino5;{l0diiit števiti, bodo prodajali sladkor na, pjo> nove izkaznice. Prodajalci sladkorja sijo, da razobesijo U razglas v izložben, ^ da nc bo nepotrebnega iskanja trg Sannopoujoč in Splošna gospodarska ^ bodo prodajale sladkor na članske ""-gj I mestna aprovizacija pa na modrc številkami.	j» d *
Prodajalci sladkoria ca bel®
Ojstriž, na št. 8 Vrhove, na št. 9 BreZ<-- kj,-št 10 Mehle, na št. 11 Grošelj, na St cchiff«0 hekar. — VII. o k ra i u : na št 13 ® I* na št. 14 Terdina, na žt. 15 Tavčar. «* i. ut Sever, na št. 17 Deržaj, na št. 18 £.0cktibic] Št, 19 Kavčič, na št. 20 Zorc, na št. 21 fV $ na št. 22 Mihelič, na št. 23 Topolavc. J13 ijf,i Fabjan, na št. 25 Jerančič. — V I.I na št.	26	Vrtačnik, na št.	27	Jelačifli '	#»
cesta,	na	št. 28 Jelačin,	Cojzova	c c*	JI
št. 29 Tenente, na št. 30 Bogataj,
Skala,	na	št. 32 Podržaj, na	št. 33	ji
na št.	34	Steiner, na štl	35	Packi	n?,. j	i}
Soklič, na št. 37 Svetel. •— V IV. °.Y na št. 38 in 39 Krivic, na št. 40 in 41 na št. 42 Tavčar, na št. 43 in 44 Jerše« $ in 46 Medica, na št. 47 in 48 Jemec, o®, ^ v 50, 51 Leskovec & Meden, na štev. 5* Stacui. — V V. o k pa j u : na Števil.* pl Svetlič, na št. 55 Lehnart, na št. 56 M■„ 60 št. 57 Verbajs, na št. 58 Kham, na št 63 Planinšek, na št. 61 in 62 Štamcar. o®,- jtt)‘ in 64 Zorc, na št. 66 Češnovar, na št. , ,jU; pica, na št. 68 in 69 Sark. — V VI. o*11,* 1t na št. 70 Zorčič, na št. 71 Legat, na <D» Štravs, na št. 73 Druškovič, na št 74 Be? „{iŽi št. 75 in 76 Jerše, na št. 77 in 78 Sir11. na št. 79 in 80 Mencinger A., na št. ji IP Mencinger T. — V V H. okraju '• SVrla^Ž Simončič, na št. 84 Skander, na št. 85 ^ 8? na št. 86 Pintar, na št. 87 Pretnar, f3lij, Bergant, na št. 89 Bernik, na št. 90 Sku f( u» V Vili. o k r.: na št. 91 in 92 T. Mene>o(!«boo, št. 93 Šarabon, Martinova c., na št. 94 5®* 9» Zaloška cesta, na št. 95 Mencinger Roifj št. 96 Žargi, na št. 97 Premrov, na št. ,9“ V na št. 99 Norman, na št. 100 Kugovr»»-, j02 IX. okraju: na št 101 Češnovar, na , j(p in 103 Klemenc, na št. 104 Marenče, n® jJvO*’* Fojkar. — V X. okraju : na št 106rel»č'1' nik, na št__107 Robežnik, na št. .108 gj |1J
na št. 109 Murnik, na št Jeločnik.
110 Bartl, n»
Karodrs© gSedišče* ,
Iz gledališke pisarne: Vsled	r«'
g. Rogoza se izpremeni operni in dran® pertoir v sledeče:
OPERA:
5. maja, sr^da •-■Faust'«, abon. D' n
6. maja. čc.'rtek »Rusalka«. abofl’ g'
7. maja, petok »Trovatore«. ab°D'£
8. maja, sobota »Žongler«, abon. ‘
9. maja, nedelja »Poljska kri*. 11 10. maja, ponedeljek zaprto.
DRAMA:	g,
5. maja, sreda »Smrtni plesj,. f'*’”' ^
6. maja, četrtek »Vsiljenka Salom neraent A.	.	,	ah0"
7. maja, petek »Vsiljenka Salom nement D.	R
8. maja, sobota »Sneg**, abon. .|P‘n;ulči<:4<‘
9. maja, nedelja popoldne »ir
izv*n-	ttL	Sal°'
1, nedelja zvečer »Vsuje®
9. maja. ------------------
raa«, izven.
lz gledališke pisarne: Slavno o ^ blagovoli vzeti na znanje, da se o .. z0pe dal|e vrše predstave v obeh gledali-ob 8. uri zvečer.
ure žepae
Odgovorni urednik Jože Izdajatelj konzorcij »Večernega j^jA.
Tisk* »jIw£o»loy<m*ka tlakam** *