y.:  Vela rožica.                                                          105
gluhih glasov: o, u, oe, y i. t. d., katerih skoraj ni mogoče s črkami ponoviti. Njih najnavadnejša kletvica je: Maladiina (=r preklet). Niicaj pamet . . .
Ruski prof. Baudouin de Courtenav je študiral 1. 1873. tudi rezi-janski dijalekt in napisal o njem razpravo: »Opit fonetiki rezijanskih govorov« ter »Rezijanskij katehesis« (Varšava, E. Wende & C). Po njem slove rezijanski Oče naš takole: »Oča naš, ka ste to u nebe, sveto bodi vaše ime, pride h nan vaša krajuška (!), bodi zdilana vaša volontat takoj to u nebe pa še na zemje; dajte nan naš vsakidanji kroh anu odpostite nan naše dolge, takoj mi odpuščamo našin duž-niken, anu ne zapejite nas te u tentacion, ma vibranite nas od hudaga (krivaha). Taku bodi!«
»Češčena si Marija«  slove:
»Saludana bodite Maria, punčaka gracije. Gospud je z vami, žignana vi ste ta mi ženami, anu žignan je ta sad od vašiga žvota, Ježuš. Sveta Maria, mati od Boga, prosite za nas grišnike injan anu tou to oro od naše smarti. Taku bodi! Na ime od oče, 'nu od sinu anu od svetaga  duha!«
Znano je, da so za Napoleonovih vojen potrebovali na Furlanskem Rezijane za svoje tolmače in da so se ruski kazaki zelo začudili, ko so slišali malone svoj jezik iz ust ljudij, ki so v gorki Italiji naseljeni. Tega slučaja se spominjajo še italijanski pisatelji z nekakim ponosom na domovino svojo.
Vela rožica.
oglede na rdžico velo                                    Res, vela je rožica zala,
Upirajo rosne oči:                                          In velo je moje srce:
Spominja srce osamelo                                    Devica, ki cvetko je dala,                     l~*<
Na srečne minule se  dni.                              Počiva že v krilu zemlje.
A kaj li nadalje bi tožil?
Ohranim svoj včli si cvet, Na zvesto sred ga položil,
Ko tožen zapuščal bom svet!             y.
J-