Poštnina plačana v gotovini
Cena 1.50 din
W^$m ^^^^^B v^^^^^^^V      ^^^f ^^^^p^^l^^         ^^^^^^^^V ^^^^^^^^V ^^^^^H^^^^L
I/.lia,j.'i vsak petck ob 14. — Naročnina znaia
mesctfno po pošti 5 ttin, v Celju z dostavo n:v
dom po raznašulcih 5.50 din, z» inozemstvo
10 din — UrcdniLtvo: Celje, Strossmayerjeva
ulica stcv. 1, pritličje, dcsno; uprava: levo —
Telefon Stev. 65 — liačun pri poStnem cokov-
nem   zavodu  v  Ljubljani   Stev.   10.666
iefo XXII.
Ceiie, oetek 17. maia 1940
Štev. 21.
Bogdan Pušenjak:
Norveška in mi
Ob usodnih trenutkih, ki jih'v borbi
za svojo svobodo preživlja norveški na-
rod, imamo priliko občudovati v nešte-
tih časopisnih poročilih izredni nacio-
nalni, go,spodarski, kulturni in socialni
razvoj, ki ga je ncrveški narod dosegel
v zadnjih desetletjih. V teh poročilih pa
pogrešamo eno važno dejstvo, ki je bilo
odločilne važnosti za ta ogromni dvig
norveškega naroda in ki bi moralo biti
tudi našemu narodu za vzgled: borbo
norveškega naroda proti alkoholizmu.
Norveška ni zaradi svojega mrzlega
podnebja nikoli imela vinogradov, za-
radi česar je bil Narvežan navczan na
žganje, ki ga je proizvajala zelo razvita
žganjarska imdustrija. Dalje časa je dr-
žava podpirala in favorizirala žganjar-
sko iridustrijo, ki je bila dober potroš-
nik poljedclskih proizvodov predvsem
krompirja. Tako sc je žganjarska indu-
( strija čedalje bolj razvijala in že leta
1840. je bilo v Norvcški nad 1.400 več-
jih žganjarn. Norvcški uarod pa je pra-
vočasno spoznal ncdogledne posledice,
ki jih utegne roditi čedalje večja po-
trošnja žganja in že 1. 1836. se je pri-
čel velik protialkoholni pokret, ki se
mu je polagoma pridružil ves narod in
je postal splošen naroden pokret. Na-
ravna poslcdica tega pokreta je bila,
da je do 1. 1850. padlo število žganjarn
na minimum in sicer na 40. Delo tega
narodnega treznostnega pokreta, ki je
sedaj že prejomal tudi stalno podporo
stortinga (parlamenta), pa s tern še ni
bilo koinčano, temveč si je pokret pred-
vsem prizadeval tudi z zakonom omejiti
zauživanje alkoholnih pijač. L. 1871. je
bil končno uzakonjen tako zvani »go-
tenburški sistem«, ki je postavil pro-
dajo alkoholnih pijač pod monopol in
tako omejil in nadzoroval zasebno pro-
dajo vseh alkoholnih pijač. Lcta 1894.
pa so dobila lokalna oblastva pravico,
da odločujejo o odpiranju gostiln ali pa
jih v svojem območju sploh prepovedo.
Posledica je bila, da so bile 1. 1914. go-
stilne samo še v 14 mestih, dočim so
še 1. 1894. obstojale v 51 mestih.
Ob izbruhu svetovne vojne je norve-
ška vlada z začasno uredbo proglasila
splošno prohibicijo, vendar pa je mo-
rala že v pozni jeseni istega leta dovo-
liti otvoritev gostiln in to ob omejenih
urah. Dve leti pozneje je vlada ponovno
uvedla prohibicijo, ki jo je tudi potrdil
Plebiscit 1. 1919., ki je s 487.999 glasovi
proti 304.207 potrdil uvedbo sploSne
prohibieije.
Že prva leta po uvedbi prohibieije
pa so nastale velikc težave v norveški
zunanji trgovini s Francijo, Spanijo in
Portugalsko, ki so da uvedbe prohibi-
eije uvažale v zameno za norveške ribe
in uporabo norveškega trgovßkega bro-
dovja velike količine vin. Zaradi tega
je bil 1. 1922. ponovno dovoljen uvoz
vina, vendar pa je prešla vsa trgovina z
vinom pod tako zvani »vinski monopol«,
ki je naslednje leto prejel tudi konce-
sijo za javno prodajanje vina. Na ta
način je država z enim mahom ustavila
čedalje bolj se razvijajoče tihotapstvo
z vinom, obenem pa dosegla za svojo
zunanjo trgovino in svoje trgovsko bro-
dovje velike ugodnosti. Ker se je pa šc
vedno razvijalo tihotapstvo žganja in
skrivno domače kuhanje žganja, je
V ?7a *¦ 1926. razpisala ponoven plebi-
SCl '' na katerem se je norveški narod
s ödl.084 glasom proti 423.021 izjavil
za ukimtev prohibieije. Sele maja leta
iyJ'\Je blla koneno odobrena javna
prodaja in javno točenje alkoholnih pi-
jac, a se vedno z velikimi omejitvami.
Kljub ponovno dovoljeni javni pro-
daji in Javnemutoöenju alkoholnih pijač
pa nam statistika kaže, da je norveški
narod ze sam toliko zrel, da ve, do ka-
tere meje mu je dcvoljeno uzivanje al-
kohola. Vse je pricakovalo, da se bo
potrošnja alkohola zaradi ukinitve pro-
hibieije vsaj podvojila, končni efekt pa
je bil, da je — padla. Dočim je znašala
še 1. 1853. povprečna !etna poitrošnja
3.61 1 stoodstotnega alkohola na vsake-
ga prebivalca in 1. 1916. 3.03 1, je pad-
la v zadnjih letih na 1.79 1, kar pred-
Oriaška bitka na zapadu
Nizozemske iete so položile orož/e - Strafoovit spopad
zavezniške in nemške vojsfre — Rooseveltova poslanica
Hussofjni|ii — Sovjefsfra Rusija ne bo trpela napada na
balkanske države — Koncentracijski vladi v Londonu in
Parixu  — Gospodarska. pogodba med Sovjetsko Rusijo in
Jugoslavijo podpisana
Nemška vojska je v petek 10. t. m.
zjutraj nenadno vdrla čez belgijske, ni-
zozemske in luksemburške meje ter kma-
lu zasedla neoborožcno Luksemburško. \
Zavezniške čete ko hitro prispel« Belpji j
in Nizo/eniski na pomoč. Ker je pa nem-
škim četam s silovito akcijo uspelo zav-
zeti Rotterdam in je grozila Amsterda-
mu nevamost uničenja, je nizozemski
\Tho\Tii poveljnik v sredo zvečer ustavil
boje, nakar je nemšlta vojska brcz odpo-
ra zasedlii Nizozemsko. Nizozemska kra-
ljevska rodbina in vlada sta se preselili
v London. Nizozemska ostane še dalje v
vojnem stanju z Nemčijo. V Belgiji so
proilrle nemške čete do utrdbenih črt pri
Anversu, Liegu in Namurju, na jugu pa
cez t'rancosko mejo do Sedana. Na tej
črti se je razvila orjaška bitka, kakršnc
zgodovina človeštva še ne pozna. Na
obeh straneh sodeluje okrog 2000 tan-
kov in 10.000 letal. Nemci so uvedli nov
način vojskovanja s pomočjo številnih
padalccv, ki jih spuščajo na sovražniko-
vo ozemlje. Docim je bila, ta taktilia na
Nizozemskem uspešna, pa v Belgiji in
Franciji nima posebnega «činka. Angleš-
lio letalst\o je v noči na četrtek izvršilo
zelo obsežen letalski napad na nemško
zaledje in po angleškili ]>oročilih povzro-
čilo so\Tažniku velUio škodo. Vse kaže,
da jo francoski, belgijski in anglejski
vojski kljub silnemu pritisku sovražnika
URpelo ustaviti prodiranje nemških č«'t.
Angleške čete so pred dnevi zasedle
Islandijo in ise izkrcale v nekaterih pri-
stanišcih Nizozemske Indije. Na Norveš-
kem zožujejo zavezniške čete obroč
okro}; nemških čet pri Narviku.
Pre*lsednik Roosevelt je poslal v četr-
tek italijanskemu ministrskemu pml-
sedniku Mussoliniju nov mirovni apel,
da bi preprečil razširjcnje vojne. Sov-
jetska Rusija je opozorila vse vojskujo-
6e se in nevtralne države, da ne bo tr-
pela nikakega napada na balkanske dr-
žave in da s© bo odločno uprla sleherni
akciji proti sedanjemu stanju na Baika-
nu. Sovjetska Kusija pospešeno gradi
pomorska oporLšča in letaiišča v balt-
skih državah.
Angleški ministrski predscdnik Cham-
berlain je podal ostavko, nakar je lord
Churchill sestavil vlado narodne sloge, v
kateri so zastopane vso angleške stran-
ke in močne osebnosti angleškcga poli->
tičnega življenja. Tudi franeoski mini-
si i ski predsednik Rejiiaud je sestavil
koncentracijsko vlado, v kateri so za-
stopniki vseh francoskih strank.
Jugoslovensko trgovinsko odposlan-
stvo je ob koncu preteklega tetlna v Mo-
skvi podpisalo gospodarsko pogodbo s
Sovjetsko Rusijo. Pogajanja so potekla
v zelo ugodnem ozračju in so bila hitro
zaključena. Naše trgovinsko odposlan-
stvo jo po prisrčnem slovesu odpotovalo
iz Moskve                                       w^
w V kratkem otlpotuje v Beograd
stalno sovjetsko odposlanstvo. Tudi Ju-
goslavija bo v Moskvi zastopana s stal-
liim odposlanstvom. Obe odposlanstvi
bosta neposredno skrbeli za razvoj in
posiMiševanje trgovinskega prometa med
obema državama.
Celiski počitniški dom
pod Tovsfom
Socialna pridobitev. na katero /e Ceije lahko ponosno
Celje, 17. maja.
Ce se napotiš od Celjske koče proti
vrhu Tovsta, prides v petih minutah do
liene zgradbe, ki stoji na mestu nekda-
nje Likovičeve kmetije. To je Celjski po-
čitniški dom, ki je sedaj že dovršen in
opremljen ter pripravljen, da ^e izroči
svojemu namenu.
Konec leta 1937. je dala celjska obči-
na na pobudo uprave Zdravstvcnega
doma v Celju na razpolago bivše Likovi-
čevo posestvo pod Tovstom, da se zgra-
di in uredi okrevališče za zdravstveno
šibko šolsko mladino. Uprava Zdravst-
venega doma je prevzela izvršitev te so-
cialno važne naloge in je sestavila v na-
slednjem letu poseben »Kuratorij za
zgraditev in vzdrževanje Celjskega po-
čitniškega doma pod Tovstom.«
V tem kuratoriju äo zastopniki celj-
skega mestnega sveta in zastopniki raz-
ličnih slojev celjskega prebivalstva pod
predsedstvom predsednika cinkarne g-
Lazareviča. Po rabokupni pogodbi, skle-
njeni med Zdravstvenim domom in
mestno občino, je dobil Zdravstveni dom
omenjeno Likovičevo posestvo za dobo;
20 let v najem proti plačilu priznalnine.
Pasestvo in tudi vse zgradbe, ki bi v
namen počitniškega doma tam nastale,
ostanejo last mestne obeine.
Kuratorij je naslovil na celjsko jav-
nost poziv in prošnjo,  da podpre lepo
socialno zamisel  ustanovitve  Celjskega .
počitniškega doma  z denarnimi podpo- I
rami. Poziv ni ostal brezuspešen. Mnogi
Celjani so tedaj pokazali, da 'ie zave-
dajo svojih socialnih dolžnosti. Priha-
jali so, zneski, veliki in majhni — po
razmerah in razumevanju, — pod Tov-
stom pa se je pričela pod stalnim nad-
zorstvom Zdravstvenega doma živahna
deljivnost. Razumljivo je, da je bila ta
delavnost odvisna od prihajajoeih pri-
spevkov. Lani je bila zgradba dovršena,
danes pa je tudi že opremljena.
Zgradba Celjskega počitniškega doma
sestoji iz dveh delov: iz zidane hiše in
priključene  lesene   zgradbe.   V pritličju
zidane hiše prideš najprcj v prostrano
vežo, ki gre skozi vso širino hiše. Na
desno od veže je velika, moderno in hl-
gienično opremljena kuhinja in soba za
kuhinjsko osebje, na levo pa admini-
strativna soba, opremljena v kmečkem
slogu, ena mala bolniška soba in shram-
ba za jedila. V ozadju veže je prizidano
stopnišče; položne stopnice vodijo y
nadstropje zgradbe, kjer sta dve veliki
spalnici, vsaka z desetimi posteljami, so-
ba za nadzorstveno sestro, soba za vod-
stvo doma, umivalnica s šestimi umival-
niki in dvoje stranišč. S stopnišča pri-
des na obširao teraso, ki je položena
preko kleti, prizidane v ozadju biše, s
terase pa je dohod na igrišče, ki leži na
travniku nad hišo. Drugo prostrano
igrišče leži na obširnem izravnanem pro-
storu ob vzhodnem pročelju doma. Vsa
stavlja skoraj najmanjšo potrošnjo med
vsemi državami.
Z ukinitvijo prohibieije so prešli vsa
proizvodnja, uvoz in prodaja alkoholnih
pijač spet pod »vinski monopok':. Pro-
daja in točenje alkoholnih pijač pa sta
tudi monopolu dovoljena samo v mestih
in tudi tukaj je potrebna najprej odo-
britev lokalnih občinskih oblastev. Ve-
čina kmečkih občin pa je ostala »suha«
in v Norveški imamoi danes nestete po-
deželske okraje in manjša mesta, ki so
uvedla za svoje področje prohibicijo.
Leta 1937. je bilo prodajanje in toče-
nje alkoholnih pijač dovoljeno v 5 me-
stih, samo prodaja pa v 12 mestih. Po-
polnoma »suhih« je 21 mest in 557 ob-
čin; v teh je prodajanje in točenje al-
koholnih pijač sploii prcpovedano.
Gornje štcvilke nam pričajo, da se je
norveški narod pravočasno zavedel ve-
likih nevarnosti, ki mu grozijo od de-
mona-alkohola, in da je z vzglednim sa-
mozatajevanjem premagal to kugo, ki
ne uničuje samo posameznikov, temvec
cele narode. Z upravičenostjo lahko da-
nes trdi norveški narod, da se mora
ravnof tej svoji uspešno izvojevani zma-
gi nad alkoholom zahvaliti za vse uspe-
he, ki jih je dosegel. Kaj pa je storil
naš narod v tem pogledu v 21 letih svo-
je svobode?
Dejstvo je, da zavzema naš narod v
pogledu pijančevanja med vsemi narodi
sramotno prvo mesto. Kljub tcmu dej-
stvu pa smo v vseh letih po vojni storili
le prav malo, da bi izlečili to veliko
rano na našem narodnem telesu, ki fi-
zično, moralno in gospodarsko ugonab-
lja naš narod. Odkod čedalje večje šte-
vilo telesno in duševno zaoßtalih mla-
deničev, o čemur nam nazorno pričajo
vojaške statistike, odkod čcdalje večje
štcvilo bolnikov v naših umobolnicah,
odkod čedalje več družinskih tragedij?
Kaj jc vzrok velikemu pomanjkanju in
bedi in čedalje bolj naraščajoči delomrz-
nosti našega sicer marljivega sloven-
skega človeka? Zakaj tako. velik porast
kriminala, zakaj vsakonedeljna strašna
»pesem noža« po nasih lepih in verniii
vaseh, ki zahteva toliko žrtev med mla-
deniči in možmi? Zakaj je prišlo toliko
lepih slovenskih posestev na boben in
zakaj je prešlo ravno na naši severni
meji toliko posestev v tujčeve roke?  .
Odgovor na vsa ta vprašanja ni te-
žak. Glavni vzrok je demon-alkohol, v
cigar oblasti je velik del slovcnskega
naroda. In vendar ni nikogar, ki bi se
zganil in kakor norveški narod orga-
niziral vsenaroden opkret proti temu
največjemu sovražniku narodov. V prvi
vrsti so poklicana o.blastva, da ne samo
podprejo, temvec tudi vodijo to borbo,
ki bi morala biti res vsenarodna, kajti
tako bi ji bil le zajamčen uspeh.
Zadnji čas je že, da se naši odgovorni
činitelji zavedo resnosti položaja in po
vzgledu norveškega naroda skupno %
vsem slovenskim narodojn začno borbo
proti temu največjemu zlu. V tej borbi
pa mora sodelovati tudi vsak posa-
meznik, kajti brez žrtev in bres? sanio-
zatajevanja ni uspeh a.
Stran 2.
NOVA DOBA« 17. V. 1940
Štev. 21.
ravnica tega igrišča je nastala po od-
kopu in izravnanju velikega dela brega,
ki je segal tik do hiše. Odkop so zava-
rovali s podpornim zidom. Na igriščih
se bo mladina dnevno krepila z obvez-
nirni prostimi vajami, na razpolago pa
ji bo tudi rusko kegljišče, namizni tenis,
igriščc za odbojko in drugo. Vse to bo
prispevalo k dobremu teku mladine, ki
ga bo tešila dobro vodena in dobro za-
ložena kuhinja.
Z glavno stavbo je zvezana stranska
lesena zgradba s tremi prostori. Tu je
najprej velika, naravnost iz kuhinje do_
stopna obednica, ki bo služila ob dežev-
nem vremenu tudi kot dnevna soba in
čitalnica. Temu prostoru je priključena
umivalnica s šestimi umivalniki in dvoje
stranišč ter prostrana spalnica z 20 po-
steljami. Ta zgradba je zunaj v narav-
nem stanju, znotraj pa je ometana in
beljena. Seveda irna počitniški dom tudi
lasten vodovod, ki dovaja vcdo v umi-
valnice, stranišča in kuhinjo. Zeleli bi le
še, da bi napeljali tudi elektriko, kar j
Tbi se dalo v zvezi z novim planinskim
domom menda v doglednem času izve-
sti. Dosedanji gradbeni stroški znašajo
skoraj 270.000 din in razumljivo še niso
vsi kriti.
Celjski počitniški dom, ki ima prosto-
ra za 40 otrok, leži okrog 750 m visoko
in ima prav lepo lego sredi travnikov in
gozdoiV, po katerih vodijo senčnata po-
ta, deloma po ravnem, deloma po vrhc-
vih, od koder se odpira prelep razgled
na zeleno Pohorje, Savinjsko dolino. in
Savinjske planine.
Danes je v domu in okrog njega še
tajinstvena tišina. Ko pa se bodo v za-
četku julija odprla njegova vrata naši
mladini, bo dom zaživel, pričelo se bo
tu veselo vrvenje. Da bi bilo bivanje v
tern domu mladini v vsakem oziru pri-
jetno in koristno!
S Celjskim počitniškim domom je pri-
dobilo naše mesto važno. socialno usta-
noivo posvečeno zdravstvenemu napred-
ku naše šolske miadine.
Kuratorij se ob tej priliki najlepše za-
hvaljuje celjski občini, ki jc s prepu-
stitvijo posestva omogočila začetek vse '
akcije, in vsem darovalcem, ki so s svo-
jimi prispevki omogoeili zgraditev in
opremo počitniškega doma. Da bi našli
še mncgo posnemovalccv, ki bi dejan-
sko dokazali, da imajo socialni cut in
da se zavedajo dolžnosti napram narodu!
Ogromen pomen narodno
obrambnega dela
Lep občnl zbor moške in xenske podruinice CMD v Cel/u
Celje, 17. maja.
V četrtefc je bit v nabito polni mali
dvorani Narodnega doma reden letni
občni zbor moške in ženske podružnice
Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju.
Predsednik moške podružnice g. dr.
Bavdek je pozdravil številno članstvo,
predsednika »Soče« g. Rakovščka in za-
Btopnika tiska g. urednika Pečnika,
prav posebno pa zaslužnega narodno
obrambnega delavca s severne meje šol.
upr. v p. g. Ivana Robnika, in sporočil
pozdrave glavnega vodstva CMD v
Ljubljani. Nato je poročal o intenziv-
nem in uspešnem delu naše velike na-
rodno obrambne organizacije ter njene
napore, da odpravi šolsko mizerijo na
naši severni meji in da oskrbi ubogo
obmejno mladino s knjigami, obleko in
obutvijo. Med 132 podružnicami CMD
je celjska moška podružnica na 11., žen-
ska pa na 15. mestu. Predsednik se je
zahvali'l vsem, zlasti tisku, predvsem
»Novi dobi«, za naklonjenost in podpo-
ro. Nato je poudaril poitrebo najodloc-
nejše borbe proti tuji propagandi in špi-
jonaži ter vzbujanja in utrjevanja na-
rodne odločnosti in zavesti v vsej naši
javnosti. Udeleženci so počastili spo-
inin pokojnih velikih dobrotnikov CMD,
učitelja v p. g. Pranja Krajnca in vlad-
nega svetnika g. Emilijana Lileka ter
ostalih v preteklem poslovnem letu
umrlih  članov  in  članic.
Tajnik moške podružnice g. Slavko
Kukovec je poročal, da sta priredili obe
podružnici lani 4. julija na Starem gra-
du kresovanje z iluminacijo in izvedli
prcd tem nabiralno akcijo. V zvezi s
kresovanjem gre zahvala mestni občini,
darovalcem in nabiralcem prispevkov,
vojaški godbi za brezplačno sodelovanje
in Slovenskemu planinskemu društvu, ki
je ta večer organiziralo številne krcsove.
Obe podružnici sta priredili komemora-
cijo za pokojnima narodnima dobrotni-
koma gg. Franjom Krajncem in Emili-
janom Lilekom ter predavanje potoval-
nega učitelja g. Ostanka o kočevski zem-
lji in narodno obrambnem delu. Podruž-
nici sta krcpko sodelovali v akciii za re-
šitev Aškerčeve domačije in se tudi
udeležili glavne skupščine CMD v Lju-
tomeru. Blagajnik moške podružnice
šol. upr. v p. g. Lebar je poročal, da
ima moška podružnica 249 članov, med
njimi 2 pokrovitelja. Grajal je, da mho,_
go ljudi ni velanjenih v podružnici, če-
•prav bi morala biti to njihova sveta
dolžnost. Dohodki podružnice so znašali
4083.75 din, izdatki pa 3882.75 din. Taj-
nica ženske podružnice ga. Mirca San-
cinova je m. dr. paročala, da ima po-
družnica 230 članic, t. i. 51 več kot lani.
Pfodaja božičnih in velikonočnih raz-
glednic CMD postaja v Celju čedalje
uspešnejša, saj so prodali v Celju o
preteklem božiču in veliki noči skupno
skoraj 10.000 razglednic. Za akcijo za
rešitev Aškerčeve domačije so nabrali
v Celju nad 9.000 din. 2s?nska podruž-
nica posveča vso skrb dijaškemu zaveti-
šču v poslopju Dijaškega doma. Zave-
tišče vodi z veliko požrtvovalnostjo in
ljubeznijo predsednica ženske podruž-
nice ga. Prekorškova. V preteklem po-
slovnem letu so umrle članice ge. Josi- j
pina Rebekova, Ana Natkova in Tatjana
Medveškova. Iz poročila blagajničarke
ženske podružnice gdč. M. Kukovčeve je
bilo razvidno, da je imela podružnica
8.160 din dohodkov in 7.335 din izdat-
kov. Obe podružnici sta poslali skoraj
ves razpoložljivi denar glavnemu vod-
stvu v Ljubljani. Na predlog pregledo-
valca računov g. dr. Jura Hrašovca in
pregledovalke računav ge. Rajhove sta
prejela oba odbora razrešnico, blagajni-
čarka ženske podružnice pa še posebno
pohvalo.
Nato je zaslužni narodno    obrambni
delavec šoJ. upr. v p. g. Ivan Robnik iz ;
Maribora sporočil pozdrave obeh mari- !
borskih podružnic CMD ter čestital celj- !
skima podružnicama k intenzivnemu in j
uspešnemu udejstvovanju.  V  poljudnih
in globoko občutenih izvajanjih je nato
prikazal zemljepisni in narodnostni po-
ložaj naše severne meje ter nacionalno,
socialno in kulturno izživljanje našcga
obmejnega ljudstva. Na pcdlagi števil- j
nih nazornih primerov je orisal težavno  '
in izredno pomembno narodno obramb- ;
no delo na naši severni meji v preteklo- '
sti in sedaniosti. Za zanimiva in pouč-
na izvajanja je bil deležen hvaležnega !
odobravanja.                                               j
Ob zaključku lepega občnega zbora
sta bila na predlog g. Peca Šegule so-
glasno izvoljena dosedanja odbora obeh
podružnic.
Politika
Oomouina nad vse!
Beograjski »Trgovinski glasnik« ob-
javlja uvodnik, y katercm piše med
drugim:
Največja naloga v današnjih časih je,
da gojimo in krepimo nacionalncga du-
ha,, brez katerega se ne bomo mogli upi-
rati nevarnostim prihodnjih dni. Bodoč-
nost države bo varna samo tedaj, ako
se bo vsak njen državljan zavedal svo-
svojih nalog in dolžnosti do nje in do
narodne celote. Zadnji naš olovek mora
biti prežet s prepriičanjem, da smo mi
vsi nerazdružno povezani s svojo državo.
Država smo mi vsi, brez nas ni države.
Potrebni so nam zavedni in ponosni
državljani, ki se bodo kakor skala v
morju upirali zapeljevanju tujcev in tu-
jih plačancev. Danes živimo v času, ko
se vtihotapljata čez državne meie že
davno pred odkritim napadom sovražni-
ka njegoivi prvi in najnevarnejši prednji
straži: tuji denar in z njim zvczana tuja
propaganda. Če storita ta dva svojo na-
logo, razbijeta nacionalno edinstvo in
oslabita samozavest naroda, šele nastopi
trenutek za druge akcije in naposled za
oboroženo posredovanje. Proti denarju
in tuji propagandi sta doslej še najzane-
slivejši obrambni sredstvi narodna za-
vest in ljubezen do državne in narodne
skupnosti.
Izvršujte svoio dolžnost!
Beograjski »Napred« objavlja nasled-
nji poziv:
Če kak tujec povprašuje o razmerah
v tvojem kraju — ga prijavi oblastvom.
Če kaj fotografira ali skicira, če po-
noči v tvoji soseščini tipka na pisalni
stroj — ga prijavi oblastvom.
Če se preseli z veliko prtljago — ga
prijavi oblastvom.
Če se v njegovem stanovanju zbirajo
drugi tujci — ga prijavi oblastvom.
Ce je pogosto  odsoten,    če pogosto
prihaja  in  odhaja —  ga prijavi  obla- i
stvom.
Paz/fe na vohune in tu je
agente I
Savez Sokola kraljevine Jugoslavije
je izdal proglas, ki vsebuje tudi nasled-
nje važno opozorilo:
Pazite na vohune in tu je agente, ki
na tisoč načinov silijo v naše državno
in nacionalno življenje. To, so »letovi-
ščarji«, ki jih zanimajo naše strategično
važni kraji. To so »učenjaki«, ki otvar-
jajo razne tečaje, nameščenci »specia-
listi« v raznih industrijskih podjetjih,
posebno v narodno obrambnih. So iirnet-
niki in umetnice, člani raznih varietej-
skih skupin, razne guvernante in učite-
Ijice tujih jezikov, oskrbniki his in slu-
žinčad, ki se spretno vrine v domove
odličnih oscbnosti in podobno. Vse, kar
opazite, vse, kar se vam zdi sumljivo,
javite takoj svojim društvom odnosno
četam. Posebno pozonio spremljajte gi-
banje neznanih oseb okoli vojaških in
strategičnih naprav, kakor vojašnic,
tvornic orožja, vojaäkih skladišč, mo-
stov,  predorov,   železnic  in   podobnega.
Turisti
Naša vlada ni dovolila, da bi prispelo
v našo državo 2.000  prijavljenih nem-
ških   turistov. Pač pa je odobrila,    da j
smejo priti v Jugoslavijo na počitnice '
nemški  otroci  izpod   15   let  starosti   v
spremstvu nemških žen.
Nemška mladina prf nas
Novosadski nemški list v Schaffende
Jugend« piše o vzgoji nemške mladine
sledeče:
»Mi potrebujemo popolnc ljudi, ljiidi,
ki poznajo samo »razumem«, a nikoli
ne vprašujejo »zakaj«. Mi potrebujemo
mladeniče, ki ne poznajo nikakih ovir
a če naletijo na ovire, odstranjujejo
te ovire s polno silo s poti«.
Novosadski »Dan« se vprašuje — ali
ni to naloga »pete kalone«?!
Ijotic
Kakor poroča zagrebška »Nova ri-
ječ«, je voditelj »Zbora« Dimitrije Ljo-
tič odkril »proroško modrost, da pred-
stavljajo sedaj največjo nevarnost za
Srednjo Evropo boljševiški načrti dr.
Beneša in monsignorja Šrameka«.
Nemci in občinske irofifve
v banovini Hrvatski
Nemški list »Slawonischer Volksbote«
v Osijeku piše v zvezi z občinsklmi vo-
litvami v banovini Hrvatski:
»V občinah, ki so po svojem prebival-
stvu izključno nemške ali tvorijo Nemci
v njih večino, je treba glede na odredbo  j
o prometu z nepremičninami brezpogoj- j
nostremeti za tem, da bo v občinskem
odboru dosežena nemška narodna veči-
na in da dobi občina narodno zavednega
občinskega načelnika, ki je obenem tudi
clan komisije za promet  (in prenos)   z
noprcmičninami«.
Splitski »NarOdni list« pripominja k
temu: Naj bi nam ta list pojasnil samo
šc to, zakaj jim je toliko na tem, da
morejo Nemci svobodno kupovati nepre-
mičnine po banovini Hrvatski!
Maša trgovina z Rusijo
Za uvoz iz Rusije v Jugoslavijo pri-
hajajo predvsem v poštev nafta in deri-
vati nafte, nato pa prvovrsten premog
in bombaž. Mi bi uvažali v Sovjetsko
Rusijo cement, bauksit, magnezit in še
hekatere rude, v poznejšem razvoju po,-
slovnih odnošajev pa bi se mogla izme-
njava blaga razširiti tudi še na druga
področja.
Naš Jzvoz v Nemcija
7i rešitvijo ministra za trgovino in in-
dustrijo. so bile cene, ki jih plačuje di-
rekcija za zunanjo trgovino jugosloven-
skim izvoznikom, ki izvažajo v Nemčijo
povečana od 23. aprila za svinjsko mast
od 18.50 na 19.15 din, za suho slanino
od 16.25 na 17.75 din in za svinjino od
KINO METROPOL CELJE
»¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦»¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦»»¦»¦¦»»¦»»¦¦¦¦
Danes zadnjikrat slavna Deanna Durbin v
prekrasnem filmskem komadu
PESEM SREČE
Deanna   poje:   »Serenado zvezdam«,
»stve Marijo«, »Zvon kapelice« ltd.
18. — 21. maja
YVETTE- HČI KURTIZANE
Po  slavnem  delu Guy de Maupassanta —
V glavni vlogi Käthe Dorsch, nepozabna
iz filma  »Materina ljubezen«.
12.75 na 14 din. Te cene se računajo
franko jugoslovensko-nemška  meja.
V Beogradu stane svinjska mast 20
din kg, svinjina s kostmi 16 din, v
drugih krajih države pa plačujejo svinj-
sko mast celo po 25 din kg.
Vidimo torej, da plačujejo jugoslo-
venski potrošniki svoje proizvode draž-
je nego plačuje iste proizvode Nemčija.
Vzrok tega nenormalnega stanja je,
da je morala direkcija za zunanjo tr-
govino omogočiti pošiljanje zaostalega
obvezno dogovorjenega kontingenta v
Nemčijo. Gre za 77 vagonov svinjske
masti, 15 vagonov slanine in 14 vago-
nov svinjine, ki jih je bilo treba doba-
viti po prejšnjih cenah.
Nemški merodajni krogi so sporočili
direkciji za zunanjo trgovino, da bi pri-
stali na podražitev teh proizvodov pod
pogojem ,da pristanemo na povišanje
tečaja nemške klirinške marke. Razum-
ljivo je, da na to ni bilo mogoče pristati
brez škode za naše intex^ese.
Ob sestanku jugoslovensko-nemškega
stalnega gospodarskega sveta so neka-
tcri gospodarski listi poročali, da ob tej
priliki ne bodo pokrenili vprašanja apre-
membe tečaja klirinške marke. Na dru-
gi strani pa izgleda, da bodo nemški
predstavniki zahtevali povišanje cen za
nemške proizvode. Oinenjeni listi so
mnenja, da bi te zahteve ne bile v ni-
kakem sorazmerju s cenami za naše
izvozne, zlasti pa kmetijske proizvode.
Karte  za opremo dojenekov
v Nemesis
Lani v novembru so uvedli v Ne^nciji
karte za obleke. Prodaja tekstilnega
blaga je bila svobodna samo za otroke
do enega leta starosti. Kakor javljajo
»Münchener Neueste Nachrichten«, je
sedaj tudi to ukinjeno. Odslej bodo mo-
rale nemške matere po petem mesecu
nosečnosti vlagati posebne prošnje, na
podlagi katerih bodo potem prejele kar-
to za nabavo opreme za dojenčke. Pro6-
nji mora biti priloženo zdravniško pOr
trdilo odnosno potrdilo babice ali kake-
ga zdravstvenega urada. Na karti, ki je
sive barve, je spisek različnih predme-
tov, izraženih v točkah.
Žene, ki se niso imele otrok, dobijo
za vsakega otroka 90 točk. Za drugega
otroka dobijo samo 30, za tretjega pa
60 točk. Če je preteklo od rojstva zad-
njega otroka pet let, se lahko vloži
prošnja za dodelitev popolne karte. Ce
rodi žena dvojčke ali trojčke, dobi so-
razmerno število kart.
NaraščanjG hranilnih vlog
v Franciji
Gibanje hranilnih vlog v Franciji naj-
bolje priča o zaupanju srancoskega na-
roda v gospodarsko moč zaveznikov. Od
začetka tega leta so hranilne vloge v
Franciji neprestano rasle in do konca
meseca marca je bilo vloženih skoraj
eno milijardo frankov več nego je bilo
dvignjenih vlog iz denarnih zavodov. V
drugi polovici meseca marca je znašala
vsota raznih vlog (hranilnih, depozitov
itd.) 110,688.609.31 frankov, v istem ča-
su pa je bilo dvignjenih 29,696.281.33
frankov. Presežek vlog je znašal torej
v drugi polovici marca 80,992.327.98
frankov.
Doffiače vests
— Uvedba dvch brezmesnih dni in
omejitev porabe pšenične moke.    Mini-
strski svet je na predlog ministra za tr-
govino in industrijo predpisal uredbo o
štednji z živili, ki se glasi: Cl. 1. Torek
in petck se določita v vsej državi kot
brezmesna dneva. Prepovedano, je ob
torkih in petkih prodajati sveže telečje,
goveje in svinjsko meso. Restavracije,
javne kuhinje in drugi gostinski obrati
ne smejo ob torkih in petkih servirati
Štev. 21.
»NOVA DOBA« 17. V. 1940
Stran 3.
jedi s telečjim, govejim in svinjskim
mesom. Čl. 2. Prodaja zaklanih prascev
in njih mesa in potrošnja tega mesa v
restavracijah, javnih kuhinjah in dru-
gih gostinskih obratih je v vsej državi
dovoljena samo ob četrtkih in nedeljah.
Čl. 3. Prepovedano je v vsej državi kla-
nje telet ženskega spola in junic izpod
enega leta starosti. Prav tako je pre-
povedano klanje breje živine katere koli
vrste. Cl. 4. Minister za trgovino in in-
dustrijo in ban banovine Hrvatske bo-
sta v sporazumu z ministrom za kmetij-
stvo in ministrom za socialno politiko
in narodno zdravje predpisala odredbe o
mletju pšenične moke in omejitvi vrst
pšenične moke in kruha iz temoke, ki
se lahko dajo v promet. Cl. 5. Kdor se
pregreši zoper določbe te uredbe, se
kaznuje z zaporom do 30 dni in z denar-
no kaznijo, do 5.000 din. Te kazni izre-
če obče upravno oblastvo prve stopnje.
Cl. 6. Ta uredba stopi v veljavo tretji
dan po objavi v »Službenih novinah«.
—  Svcčanost na Aškerčevem    domu.
Na Velikem Širju pod vrhom mogočne-
ga Kopitnika in Stražnika je  bilo    na
binkoštni  ponedeljek  opoldno    prisrčno
kulturno in nacionalno slavje. Pred hi-
šo,,, ki je postala rodbini pokojnega Mi-
he Aškerca, brata nesmrtnega pesnika
»Balad in romanc«,    Antona   Aškerca,
novi dorn, se je  zbrala množica  občin-
stva od blizu in  daleč,   da prisostvuje
odkritju spominske plošče, s katerim je
akcijski odbor za rešitev Aškerčeve do-
mačije v Ljubljani zaključil svoje delo.
Dopoldanska vlaka sta pripeljala    lepo
število gostov iz ljubljanske smeri,    a
častno so bili zastopani Celjani, ki do
neke mere po pravici štejejo, Aškerca za
svojega, saj je v njihovi sredi študiral
gimnazijo in začel zlagati pesmi. Uvod-
no besedo je spregovoril predsednik ak-
cijskega odbora, bivši narodni poslanec
Rajka Turk iz Ljubljane, ki  je izrekel
iskreno zahvalo 3odelujočim in daroval-
cem, na koncu pa je odkril spominsko
ploščo na hiši. O pomenu Aškerčevcga
literarnega dela je spregovoril urednik
»Jutra« Mrzel iz Ljubljane, nato pa so
razni govorniki prinesli pozdrave in če-
stitke nacionalnih in kulturnih organi-
zacij. Med njimi so izzvale val odobra-
vanja predvsem besede zastopnika »So-
če«, nadzornika Urbančiča iz Ljubljane,
ki se je ob Aškercu spomnil tudi usode
»goriškega slavčka« in je v toplih, iskre-
nih besedah poveličeval    njun    spomin.
Predsednik je najstarejšemu sinu Mihe
Aškerca izročil    tudi    lepo    spominsko
knjigo, on pa se je zahvalil za poeasti-
tev in za dar. Pri slovesnosti je sodelo-
val pevski zbor »Sloge« pod vodstvom
dirigenta Premelča iz Ljubljane, ki je
dal razpoloženju še    slo.vesnejšega   po-
udarka.
—  Novi železniški vozni red bo stopil
v veljavo v noči od sobote 18. t. m. na
nedeljo 19. t. m. Z novim voznim redom
bo  uvedenih   nekaj   novih   vlakov.   Gas
prihoda  in   odhoda  vlakov   je  nekoliko
izpremenjen.
—   Povišanje  poštnih   pristojbin.   Od
srede 15. t. m. dalje so povišane poštne
pristojbine za üskovine, poslovne papir-
je,  blagovne vzorce,  mešane    pošiljke,
poštne nakazniee, pakete in še nekatere
druge pristojbine.
— O prehrani. Otroški obroki so
majhni, toda če jih želimo skrbno pri-
praviti, zahtevajo mnogo časa in truda.
Obrok otroške moke »BRACO« je got&v
točno v 5 minutah. Priprava je eno-
stavna, a neuspeh nemogoü.
CelieinokoHca
c Frvo gostovanje Süntjakob^ke&u
gledališča iz Ljubljane bo v Mestnem
gledališču v Celju v nedeljo 19. t. m.
ob 20. Uprizorili bodo zabavno tridejan-
sko Nušičevo veseloigro »Ujež« (Udru_
ženje jugoslovanskih emancipiranih
žen). Ta duhovita igra priljubljenega
komediografa, polna zdravega. humorja,
zabavnih situacij in duhovitih domisle-
kov, žanje povsod velike uspche in nudi
gledalcem obilo zabave in.smeha. Tudi
v Ljubljani v gentjakobskem gledališču
je imela ta igra senzacionalen uspsh,
saj so, jo Šentjakobčani v letošnji sezoni
ponovili tridesctkrat in vsclej pred raz-
prodano hišo. V glavnih vlogah bodo
nastopile prve moči: Bučarjeva, Grgu-
revičeva, Cučkova, Sancinova, Šubičeva,
Moser, Lavrič, Plevelj, Vizjak, v ostalih
vlogah pa bo nasto.pil skoraj ves au-
sambel odra. Za to prvo gostovanje
Sentjakobskcga gledališča vlada razum-
ljivo veliko zanirnanje. Zato kupite
¦vstopnico takoj v prcdprodaji v Goričar-
jevi knjigarni. Opozarjamo, na slike,
razstavljene v celjskih izložbah.
c Prisrčen sprcjcm brvatskih književ-
nikov v Celju. V sredo popoldne so so
peljali hrvatski kjniževniki z brzovla-
kom iz Zagreba v Maribor na literarni
večer, ki se je razvil v veličastno mani-
sestaeijo slovensko-hrvatskega bratstva
Ob 13.52 se je odpeljala deputacija Celj-
skega kulturnega tedna iz Celja v La-
ško, kjer je pričakala odlične hrvatske
goste in jih spremila do Celja. Na ceJj-
skem kolodvoru je bil prisrčen pozdrav,
ki se ga je udeležilo tudi mnogo občin-
stva. Po kratkem postanku so se gostje
v spremstvu dveh zastopnikov Umetniš-
kega kluba v Mariboru, ki sta ji.m bila
prispela nasproti do Celja, odpeljali ob
15. proti Mariboru.
c Odlični belgijski j>ostje v Celju. Da-
vi so prispcli belgijski poslanik in tiije
belgijski konzuli s trcmi avtomobili iz
Nemčije skozi Madžarsko v Cclje. Po
kratkem postanku so nadaljevali vožnjo
proti Ljubljani, od koder bodo krenili
čez Italijo v Francijo.
c Slava 39. pešpolka. V torek 28. t.
m. bo slavil 39. pešpolk svojo slavo v
spomin na zmagovite boje celjskega
pešpolka v ofenzivi na o-Kroškem leta
1919. K proslavi velikih dni našega pol-
ka, ki bo ta dan ob 10. na Dečkovem
trgu, je vabljeno vse narodno zavedno
prebivalstvo mesta Celja in okolice. Po-
sebna vabila sc ne bodo poailjala.
c Materinsko proslavo priredi v četrtek
23. t. m. ob 16. v Mestnem gledališču
v Celju ženski krožek društva Jadran -
Nanos z mladinsko spevoigro »V kra-
Ijestvu palčkov«. Čisti dobiček je name-
njen obdaritvi revnih mater na severni
meji. V Celju imajo naši otroci redko-
kdaj priliko, da vidijo lepo mladinsko
predstavo. Mamice, pripeljite svoje
otroke, s tem jih. boste razveselile in ob-
enem storile plemenito delo za severno
mejo.
c Ustavitev gradnjc »stadiona«. Tvrd-
ka Westen d. d. je začela nedavno gra-
diti sportni »stadion« blizu svoje tovar-
ne v Gaberju. Scdaj pa je pmtojno
oblastvo gradnjo ustavilo.
c Odšel je. Pred dnevi se je tehnični
vodja celj'äke cinkarne dr. ing. Menzel
za vedno preselil iz Celja v Nemčijo.
Slovenci za njim niso. potočili solze.
c Tožbe bivših Westnovih dolaveev. V
petek in soboto je bila na ckrožnem so-
dišču v Celju razprava proti tvrdki A.
Westen d. d. v Celju. Razprava se bo
nadaljevala 31. t. m. Kakor znano, toži
40 bivših Westnovih delavcev tvrdko
Westen za odškodnino, češ da iim jo
tvrdka eb njihovem odpustu pri stavki
v Westnovi tovarni lela 1936. opremila
delavske knjižice z rdečimi žigi, zaradi
česar pri drugih pod jet jih niso dobili
zaposlitve. Tvrdko Westen zastopa celj-
ski odvetnik dr. Skoberne, tožečc delav-
ce pa zastopa vseh ostalih 28 celjskih
odvetnikov.
c Stavka v Libojah. Keramična to-
vaiMia v Libojah je z 31. marcem odpo-
vedala delavstvu kolektivno pogodbo.
Nato sta bili na sreskem načelstvu v
Celju dve obravnavi, na katerih pa ni
bil dosežen aporazum. Delavstvo je zahte-
valo zvišanje mezd za 1 din na uro in
sorazmerno zviäanje mezd za delo v
akordu. Delavstvo je tudi zahtevalo, da
sprejme podjetje spet tri delavce, ki so
bili odpuščeni, kor so zahtevali od pod-
jetja izvajanje kolektivne pogodbe. Kcr
je podjetje te zahteve odklcnilo, je sto-
I pilo celokupno delavstvo keramiene to-
varne 9. t. m. v stavko.
c Slavnostni koncert Coljskega pev-
sk«Sa ^ru^iVst v pooastilev 80-l«tnico
skladatclja  Rista Savina bo v začetku
junija.
c Etektrično uro bodo namestili na
stolpu Marijine cerkve. Te dni bodo od-
stranili staro, pokvarjeno uro, ki jo bo
slednjič vendarle zamenjala moderna
električna ura.
c Žctev smrti. Na Mariborski cesti 19
v Gaberju je umrl v nedeljo 40-letni
Jurij Rebcrnak, proddelavec v Westnovi
tovarni. V celjski balnici so umrli: v
ponedeljek v starosti 68 let znani čev-
ljarski mojster g. Josip Cvelber iz Ce-
lja, v torek pa 70-letna dninarica Bar-
bara Pungerškova iz Trnovelj pri Ce-
lju in 32-letna ključavničarjeva žena Jo-
sipi-na Dolenčeva iz Trnovelj. Pakojnim
bodi ohranjen blag spomin, svojeem na-
še iskreno sožalje!
c Tragičen dogoctak v Dramljah. Na
binkoštni ponedeljek okrog pol 6. zju-
traj se je odpravil 36-letni ugledni po-
sestnik Franc Mastnak iz Sedine pri
Dramljah v cerkev k maši. Ko je bil
kakih 500 m oddaljen od svoje hiše, je
opazil na njivi skobea. Vrnil se je do-
mov, vzel samokres in stopil spet k
njivi, da bi skobea ustrelil. Ravnal pa
je tako neprevidno, da se je samokres
nenadno sprožil. Krogla je zadela Mast-
Vsakodnevna nega zob      ^
mora postati za vsakega
čk>veka ravno tako samo 06
sebi umevna pdreba kakor
redno umtvanje rok.
Chlorodont
z o b n a   p a sta
naka v desno sence. Mastnak je vsled
poskodbe trenutno izgubil vid. Kljub
težki poškodbi je prišel sam domov, od
koder so ga prepeljali s celjskim rese-
valnim avtomobilom v ccljsko bolnico.
Njegovo stanje je resno. Izgleda, da rau
je krogla uničila desno oko. Francu
Mastnaku, ki je odločno napreden in in-
teligenten mož ter vzoren skrbnik vSvoje
družiine, iskreno želimo, da bi čimprej
okreval!
c Smrten»padec i/ avtomobila. V po-
nedeljek 6. t. m. zvcčer je padel 40-let-
ni hotelski uslužbenec Ivan Koprivc z
Vranskega med vožnjo iz avtomobila.
Pri padeu mu je poeila lobanja. Prepe-
ljali so ga v celjsko boJnico, kjer je na
binkoatno  nedeljo  podlegel   poškodbam.
c Aretacija. Celjska polieija je v četr_
tek okrog ti'eh zjutraj na celjski posta-
ji aretirala 26-letnega jurista Otona
Sketa iz Šmarja pri Jelšah, ki se je v
Mariboru izdajal za zastopnika neke ve-
like angleäke družbe in izvabil raznim
strankam mnogo denarja. Aretiranca
90 izročili  ljubljanski  polieiji.
c Kocbokov in Ffischaufov dorn. Koc-
bekov dorn na Korošici je zaprt. Fri-
schaufov dom na Okrešlju bo ob sobo-
tah popoldne ter ob nedeljah in prazni-
kih ves dan odprt.
c üpoldanska avtobusna vožnja ii Ce-
lja na Teharje je z novim voznim re-
dom, ki je stopil v sredo v veljavo, uki-
njena do 1. oktabra.
c Šoferski i/piti za kandidate iz ob-
močja predstojništva mestne polieije v
Celju ter iz celjskega in laškega sreza
bodo pri predstojništvu mestne polieije
v Celju v sredo 22. t. m. ob 8. zjutraj
in ne v ponedeljek 20. 1. m., kakor je
bilo sprva javljeno.
c Lastniki inotornih vozil, ki še niso
zamenjali evidenčnih tablic, naj storijo
to takoj v uradu, kjer imajo svoja vozi-
la registrirana, ker je uporaba starih
evidenčnih tablic nedopustna.
c Občni zbor Delavskega godbenega
društva v Celju bo v sredo 22. t. m. ob
18. v gostilni Belaj na Polulah. Vabljeni
vsi člani! — Odbor.
č Delovni trg. Pri celjski borzi dela
je bilo 10. t. m. v evidenci 666 brezpo-
selnih (544 moških in 122 žensk) na-
nasproti 726 (596 moškim in 130 žen-
skam) dne 30. aprila. Delo dooi po 10
ključavničarskih in kovaških pouiočni-
kov, 4 hlapci, 2 čevljarska pomočnika,
1 podkovski kovač in žagar, 10 kmečkih
dekel, 8 kuharic, 4 služkinje ter po 1
natakarica in sobarica.
P. St.:
Oomaci spomini
na kartograia
Blaža Kocena
v ^d trojico posebno slavnih ponkov-
skih rojakov je poleg Mihe Zagajška
Uurija Zelenka 1739—1827) in škofa
Antona Martina Slomška (1800—1862)
«^tograf Blaž Eocen (1821 — 1871)
na3oilajši.
p     Se Je v taltrat enorazredni šoli
va i, -?ikvi od leta 1828.—1833. Njego-
—1R?9 ¦ a Sta bila Janez Cvek od 1828
Mp(!p; ln Jurij Bradač od 1832—1833.
Mesecai septembra 1833 je odšel Blaže v
iTu ?ZZd °krožne sLne šole v Ce-
iestr I83'' Pa * VBtopU v takrat
iT    lR,epnlSimna2i^' ki *> Je dovršil
tudi Slovenski biografaki leksikon). Za-
radi lepega vedenja in svoje siromaš-
nosti je bil vedno oproščen šolnine.
Blaž Kocen je tako kot dijak kakor
pozneje kot kaplan in prolesor izrabil
sleherno priliko, da je prišel v svoj ro-d-
ni kraj, v Hotunje, kjer je imel svojo
mamico, za katero je ves čas do njene
smrti leta 1868. lepo skrbel.
Njogov oče, Martin Kocen, je bil ro
Jen 1. 1776. v Zusmu in se je priženil na
Hotunje v hišo, štev. 4 ter dobil za ženo
Heleno Zdolškovo. Mati Helena je bila
rojena v Lokarjih v občini Št. Juriju
in se je omožila na Hotunje št. 4, tako
da je bil Blažev oče Martin njen drugi
mož. Prvi se je pisal Zdolšek, ona pa je
bila rojena Pušnikova. V tem zakonu
sta bila rojena Blaž in Marija. Slednja
se je priženila v Lučevec v sladkogorski
župniji. Ko je mati Helena ostarela, je
prepustila posestvo na Hotunjem štev. 4
svoji heerki iz prvega zakona Urši Zdol-
škovi, sama pa se je preselila s svojim
možem na južno stran ob glavnoi cesto
hiš. štev. 27. V tej hiši je tudi oče Blaža
Kocena, Martin Kocen, umrl leta 1844.
v 65. letu starosti. Mati Helena pa je
dosegla celo 92 let.
Blaž Kocen je hotel kot dijak priti
do lepe obleke. In zatrjuje se kot rc-
snična zgodba, da je nabral pri več dru-
žinah že ponoßene frake, jih opral, pre-
barval, da so bili vsaj v barvi enaki,
potem razparal in iz posameznih še do-
brih delov skrpal za sebe novo obleko.
Blaže je znal tudi dobro žvižgati. S
svojim žvižgom je privabil vsakršno pti-
co na svcjo utico v »Gaju«, v gozdu,
kjer se je prav rad mudil, kadar je bil
doma.
Kadar pa je mogel, je odLel na pote-
vanja. Pri takšnem potovanju po Koroš-
kem je srcčal neko kmečko družino, ki
je bila precej premožna in sama ni ime-
la otro,k. Tej zakonski dvojici se je naš
Kocen tako prikupil in priljubil, da ga
je izdatno podpirala v njegovih nadalj-
njih letih študija.
Ko je Blaž Kocen kot profesor prišel
domov, sta z mamico ob glavni cesti
pasla njeno edino, kravico. Pri tem je
Blaž popisoval svoji mamici vsa kraje,
ki jih je spoznal na svojih potovanjih,
tako zanimivo, da ga je poslušala vsa
zamaknjena. Zgodilo pa se je tudi, da
je profesor Kocen sam pasel kravicos
ko je šla mamica kuhat večerjo.
Za svojo mater je plačeval Blaž po-
strežbo in tudi deklo. Ko se je nekoč
vrnil domov, so za njega pripravili po-
steljo/, a Blaž je prisilil mater, da je
legla v posteljo, sam pa se ie spravil na
peč in tako užival kmečko idilo.
Ko je bil še kaplan, je rad pomagal
tudi z zdravili, saj je bilo splošno zna-
no, da njegova zdravila vedno poma-
gajo, povrhu pa je še zdravil zastonj.
Blaž se je bavil s homeopatijo in je
kot pristaš homeopatov dajal domača
zdravila.
Nie kaj ni Kocenu ugajalo, da je mo-
ral pobirati bero kot kaplan. Nekoič je
potožil svojemu prijatelju Antonu Zdol-
šku: »Veš, dragi Tone, nisem zadovo-
ljen, da moram z žakljem po fari pe-
kljati; daj mi Bog enkrat toliko doseči,
da mi tega ne bo več treba!« Ko je Ko-
cen potoval po svetu in mu je zmanj-
kalo denarja, se je obrnil na svojega
prijatelja Tonča, ki je bil premožen go-
spodar, da mu je posodil denar, ki ga
je potem Kocen tudi točno vrnil.
Nekoč pa je moral nekaj veejega na-
praviti za neko angleško podjetje, ker
je pričakoval, da bo dobil od angleške
vlade izplacanih baje 7 milijonov seda-
njih dinarjev. Ker je nameraval pot.o-
vati v južne kraje še preko Napulja, a
iz Anglije še ni dobil denarja (dobil ga
ni tudi ne pozneje, niti ne njegovi na-
sledniki), si je izprosil zopet od Tonča
500 srebrnih goldinarjev, za tiste case
veliko vsoto denarja. Takrat se je An-
ton Zdolšek, ko sta sedela pred hišoi ob
kameniti mizi, razvnel — kakor je pri-
povedovala v svoji starosti njegova vdo-
va: »Poslušaj ti Blaž! Ti se martras
okoli po svetu, si pameten in priden, si
dober človek in kakor praviš, ti Angleä-
ka toliko denarja dolguje za tvoje delo
tolikih let. Ali Angleška je daleč od
Hotunjega in ne verjamem, da boš
sploh kdaj ta denar dobil. Bolje bi bilo,,
da se držiš domačih krajev in bi bil
kak dekan ali kanonik na Dobrni ali pa
v Šmarju, pa večji glas užival, kakor
ga uživaš tako, ko meriš in rišeš svet.«
Ko sta spila še nekaj hruševca, je stopil
Anton Zdolšek v sobo in prinesel v me-
Stran 4.
»NOVA DOBA« 17. V. 1940
Štev. 21-
c Izkaz darovalcev za Celjski počitniš-
ki dom pod Tovstom. 50.000 din: Cin-
karna d. d. 30.000 din: Avgust Westen.
20.000 din: Weinberger - tovarna »Met-
ka«.12.505 din: D. Rakusch. Po 10.000
din: tovarna Westen in krajevna proti-
tuberkulozna krajevna liga v Celju.
2.500 din: Hranilno. in posojilno društvo
Po 1.000 din: Bergmann & drug, Ceij-
ska posojilnica, Dobravc Mihael, Dolžan
Franjo, Ljudska posojilnica in Mestna
hranilnica. 800 din Kudiš Leo - tovarna
»Elka«. Po 500 din: Gologranc Konrad,
Hladin Valentin, Jellenz Ivan, Kirbiš
Josip, Rebek Ivan, tvrdka Stiger, So-
din Franc - opekarna, Weren Josip ter
Zany-Seligo Viktor in Helena. Po 300
din: Brauns Viljem, Hranilnica drav-
ske banovine, Lilek Emilijan, Mastnak
Alojz, Petek Anton, pivovarna »Union«,
Stermecki Rudolf in Zurman Zofija. 250
din: Fazarinc Anton. Po 200 din: Hof-
bauer Anton, Jagodič Josip, Loibner
Karl, Mislej Anton, Knez & Pacchiaffo,
Pšeničnik Miloš, Lilek Ema in dr. Srto-
berne Jurij. Po 150 din: Kramar Josip,
Matkovie Pero in Zangger, Dušan. 130
din: Kalan Franjo. Po 100 din: Achleit-
ner Oton, prof. Ažman Josip, Berger
Ferdo, Borlak Stefan, Chiba LamberL,
Dobovičnik Franc, Kaselbach Stefan,
Jezernik Karel, Lečnik Anton, Leskov-
šek Franc, Ljubljanska kreditua banka,
Lukas Franjo, Naprudnik Drago, Plavc
Josip, Plesivčnik, dr. Raišp Ivan, Ravni-
nikar Božidar, Strupi Franc, Schimmel
& Comp., Taček Avgust, Taček Ivaoi in
Urabitsch Alojz. Po 50 din: Belaj Flo-
rijan, Briščck, Cuk Franc, Dobravc, dr.
Flajs Josip, Goricar Karl vd., Goričan
Jože, Hobacher Valter, dr. Hrašovec Ju-
ro, Jarh Albert, dr. Krautberger Alojz,
Löffler Friderik, direktor Mravljak
Franc, Oražem Anton, E. Ropas, Rožič
Josip, dr. Stojan Ivan, Skoberne, Škoi-
lek, Šentjurc Gabriel, Šmigove Viktor,
Tončie Ivo in Zamparuti Roza. 40 din:
Natek F. Po, 30 din: dr. Cerin, dr. Po-
žar Josip, Primec Ferdo in Pelikan. Po
25 din: dr. Hočevar Drago, dr. Hrašo-
vec Miiko, dr. Kalan Ernest, prof. Kar-
dinar Josip, dr. Pintar Rihard in dr.
Vrhovec Stane. Po 20 din: Belak Franc,
Filipčič Josip, Fröhlich Albert, Kolbe-
zen Franc, Kunst Erika in Vehovar
Franjo. Po 10 din: Bremec Anton, Bo-
govič Marija, dr. Nendl Alojz, Perc
Stanko in dr. Stepančič Hinko. 5 din:
Vrbovšek.
Slike za legitimacye
in   amatersko dclo iiajhitreje, točno
in dobro izvršuje
Foto PELIKAN
CELJE - RAZLAGOVA U-ICA
c Dijaški kuhinji v Celju je podaril
pisatelj dr. Anton Novačan 8.000 din. V
počastitev spomina pokojnega prijatelja
Adoli'a Putana so, darovali po 100 din
gg. dr. Ivan Mak, sodnik okrožnega so-
dišča v Celju, Anton Radej, starešina
sreskega sodišča v Šmarju pri Jelšah
ter primarij dr. Jože Flajs in odvetnik
Mirko  Hočevar  v   Celju. Gosp.  Rudolf
Golež, lastnik tvrdke Ru-Go v Celju, je
daroval Dijaški kuhinji 100 din namesto.
venca na grob trgovea g. Josipa Osolina
v Laškem.
c Zdravniško dežurno službo za člane
OUZD bo. imel v nedeljo i3. t. m. zdrav-
nik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi uli-
ci, na Telovo, v četrtek 23. t. m. pa
zdravnik dr. Franc Premšak na Cankar-
jevi cesti.
fofcofsfuo
Pokrahmski zlet
faveza Sokola fcraf jevj-
ne Jugoslaviie v Cellu
v cfneft 29. in 30. iunija 1940
Zletiri znaki. Prvo pošiljko lično izde-
lanih zletnih znakov je zletni odbor rav-
nokar prejel. Edinicam, ki so jih naro-
eile in nakazale denar, bodo dostavljeni
takoj, ko bodo gotove še zletne legiti-
macije. Znakov je troje vrst, za nete-
lovadeče cianstvo po 15 din, za tclova-
deče po 10 din in za naraščaj po 5 din.
Bratska društva in čete pi'osimo, da po
šljejo čimprej naročila za znake in obo-
ncm. nakažejo denar. S tern olajšajo dc-
lo v zletni pisarni, ki bi sicer zclo na-
raslo, če bi se vsa naročila in dopisi
nakopičili na zadnje tedne.
Zietne raz^lwlnice z O3nutkom znaka
bedo dospele prihodnje dni. Brate in
sestre vabimo, da se jih pri dopisovanju
pridno poslužujejo, saj bodo s tern de-
lali dobro reklamo za naš ziel.
Prijiuiiice o udeležbi na zielu je mno-
go druätev že poslald, teda še več jih je,
ki tega niso storila. Zletni odbor je za^
mudne cdinicc ponovno pozval, da po-
aljejo prijavnice do 20. maja. Prijave
so podlaga za priprave vseh edsekov in
vsako odlašanje delo zletnega odbora
samo ovira. Nekatera društva so prija-
vila prav lepo udeležbo, oddaljeno Ko-
čevje bo zastopano. z 42 udeleženci, iz_
naše župe je priglasilo dosedaj največ"
udeležencev Laško in sicer 200, tudi
manjša društva kakor Boštanj s 50, Po-
nikva z 42 in Dol s 40 udcleženci popol-
nnma zadovoljujejo.
Stanovanjski odsek. Ker se žc mudi,
vabimo naše občinstvo ponovno, da ta-
koj prijavi zletnemu odboru, koliko po-
stelj bi lahko dalo na razpolago in po
kakšni ceni, da se bomo vedeli ravnati.
Savezno tekine. V dneh 27. in 28. ju-
nija bi morale biti v Celju savezne tek-
me olanic. Računati bi bilo z udeležbo
približno. 500 članic. Zaradi kočljivega
vprašanja prenočišč in drugih težkoč, ki
so s prireditvami v zvezi, bo savezno na-
eelništvo (ženski tehnični odbor) to na-
mero skoraj gotovo opustilo. Kakor bi
radi videli in sprejeli v svoji sredi drage
nam sestre tekmovalke, nam na žalosl
naše tesne prilike to veselje onümogo-
čajo.
Zanimanje in pozornost, ki jo posveča
naša organizacija celjskemu jubilejne-
mu zletu, nas z mogočno silo vzpodbu-
jata na delo za zlet. Jubilejnemu zletu v
Celju: Zdravo!
Sokolsko društvo
Celie - matica
Obvezen zhor. V soboto 18. t. m. ob
šestih zjutraj bo na dvorišeu mestne
osnovne šole poleg društvene telovadni-
ce obvezen zbor vsega članstva in na-
raščaja. Zbor bo ob vsakem vremenu.
Brate in sestre pozivamo, da pridejo
točno, ob napovedani uri na zbirališče in
da prinesejo s seboj ipolnjjen kupon
poziva, ki so ga prejeli po pošti. Oni,
ki bi bili zaradi bolezni zadržani, naj
izpolnjen kupon oddajo drugemu, da
ga bo na zbirališeu izročil društvenemu
činitelju. Ti bodo posebej popisani za-
radi naknadnc ugotovitve. Ce bi kdo,
bodisi zaradi menjave stanovanja ali
kakor že koli res ne dobil poziva, ga
ta okc.Hščma seveda nikakor ne oprošča
obveznega zbora. Udeležba ;ie za vsa-
kega člana, članico, naraščajnika in na-
raščajnico brczpogojno obvezna!
RlajnSški izlct. Čc bo lepo vreme, bo
priredilo društvo v nedeljo 19. t. m. iz-
let za članstvo- in naraščaj v Laško in
od tam preko Sv. Jederti v Hrastnik.
Odhod iz Celja z vlakom ob 6.40, povra-
tek iz Hrastnika z večernim vlakom. Ve-
seli bi bili, če bi se nam pridružili tudi
bratje in sestre iz Laškega in iz onih
društev, ki so v bližini krajev, koder
bomo potovali.
Dramski odsek. Zaradi gostovanja
Šentjakobskega gledališkega odra v
Mestnem glediiližču v Celju v nedeljo
19. t. m. ob 20. je društveni dramski
odsek opustil namero, nadaljevati vaje
za igro »Ujež«. Brate in sestre vabimo,
da vloge takoj vrnejo, kcr je neko dru-
štvo že prcsilo, da bi mu igro posodili.
Bratom in sestram, ki se nedeljskega
izleta ne bi mogli udeležiti, priporoča-
mo, da b'i ogledajo v gledališču igro, ki
bo nudila mnogo razvcdrila.
Pismo s sokolskih
tekem v Zemunu
Mimo glavnega vhoda impozantne
zgradbe Štaba vazduhciplovstva vojske
pridete v lepo urejeni pravkar ozelcneli
zemunski park. Sredi pomladnega zele-
nja in cvetja sc dviga krasen Narodni
dom kralja Aleksandra. V njem so se
na binkoštno nedeljo pomerile vzhodne
in zapadne sokolske župc za neslužbeno
prvenstvo Sokola kraljevine Jugoslavije
Celje je poslalo svojega in na teh
tekmovanjih najmlajšega »olimpijea«.
Mi celjski »Beograjčani« smo upali, da
bo poslan v Zemun pravcat košček celj-
ske sokolske telovadnice v obliki popol-
nega zastopslva in da bomo tudi, kar se
domačih telovadcev tiče, prišli na svoj
račun, kakor vi na domačih izbirnih
tekmah, ko se je sestavljala reprezen-
tanuna vrsta. Toda vsi maior ali kaj
je povzročilo, da smo žal upali zaman
in gromki aplavz male, toda jake čete
tukajšnjih celjskih študentov in voja-
kov je bil namenjen le enemu, toda ver-
nemu predstavniku celjske sokolske te-
lovadne sile.
Že dqlgo pred pričetkom tekmovanj
se je dvorana tega lepega Sokolskega
doma do zadnjega kotička napolnila z
ßilo  kuda   hcKC   svuda!
Proizvodi UNION Zagreb
mmožico prijateljiev in simpatizerjev so-
kolstva. Tekmovanje je bilo otvorjeno 3
pozdravno besedo I. namcstnilca stare-
sine SKJ br. dr. Belajčiča. Pozdravil je
osebno navzočega ministra za telesno
vzgojo naroda, ki je tekmovanje pose-
bej počastil s poklonom krasnega poka-
la, namenjenega zmagovalnemu oddel-
ku, dalje zastopnika ministra vojske in
mornarice, zastopnika občine Beograd -
Zemun, zastopnika bojevniških patriot-
skih organizacij in druge odličnike in
končno vse, ki so s svojo udeležbo dali
izra'ze simpatij do nesebičnega sokol-
skega dela. Govornik je poudaril pomen
sokolskih tekem, ki naj pokažejo rczul-
tat in uspeh sokolske telesne in duhov-
ne vzgoje, sokolske vztrajnosLi in pri-
pravljenosti. Tc tekme imajo tudi svoj
simbolični! pomen, ika,jti padle so na
dan, ko so bili v vseh sokolskih edinicah
naše doimovine sklicani »zbori«, na ka-
terih so bila vsem zvestim in iskrenim
pripadnikom sokolskih misli in načel
podeljena mesta, na katera bodo, svesti
si pripravljcnosti, odgovornosti in žr-
tev, stopili, kadar bo pozvala domoivina,
ter tako duhovno obo,roženl brezkom-
promisno in slavno izpolnili svojo sokol-
sko in narodno dolžno^t in s tern oču-
vali vero in zaupanje naroda in države.
Sokolska prapora obeh tekmovalnili
vrst sta se poklonila dcžavni trobojnici
in preko širne dvarane je zaoril po-
zdrav domovini:  »Bože pravde« ...
Tekmovalci so nam prikazali SVO.i '
najboljšc vaje, zadivili bo nas s svojin»
stilom, eleg-anco, povezanostjo in rit-
mom in splqh s telovadnimi elementi
mednarodnega značaja. Sodniki so imeli
težko nalogo. Zmagovalni oddclek? Se-
veda, kakor smo upali in želeli, to tem-
bolj, ker so vrsto sestavljali stari olim-
pijei. Prvci mesto je sicer odnesel Ku-
jundic, toda drugo si z Merzlikinom, ti-
stim donskim Kozakom, ki je v Parizu
odnesel drugo mesto takoj za našim pr-
vakom Konradom Grilcem, deli Forte.
Tretje in četrto je bilo sigurno našc.
Kdo bi namreč mogel biti boljši od Pri-
stova in Primožiča, čeprav je bilo to,
kar je dal Jože, »samo sjenka onoga
starog Primožiča«, kakoir mi je priznal
Merzlikin, ki bi sicer mogel odnesti tudi
prvo mesto, če ne bi bil prišel na orodje
naravnost iz vojašnice in brez treninga,
in je kljub temu na drogu odnesel edino
desetico. Toda priznati moramo,, da so
moramo za zmago zapadnih žup zahva-
hurju denar ter odštel Ko,cenu 500 gol-
dinarjev, tako da mu je ostalo le še ne-
kaj malega. Drugega dne je odšel slavni
kartograf Blaž Kocen na pot, da rise
svet.
Ko je bil Kocen septembra 1855 na
lastno prošnjo premeščen iz Ljubljano v
Gorico, so, na njegov predlog in pod
njegovim predsedstvom osnovali tovari-
ši, gimnazijski profesorji, svoje slovcn-
sko bralno društvo. Slovečega kartogra-
fa skofaj ni bilo videti brez zemljevida
v rokah. Njegovi učenci so ga imeli radi,
vendar so ga smatrali za čudaka, ki je
nosil vedno enako obleko. Tako poro-
čajo o njem tovariši, znanci in prijate-
lji. Blaž Kocen je bil zelo, blagega srea,
zelo priljubljen pri otročičih, ki so do-
bro poznali gospoda, ki jim krajcarjo
deli. Umrl je baje za tuberkulozo 2\).
aprila 1871 (SBL za vročinsko bolezni jo
29. maja).
Splcsno so si Kocena prilastili Nemcl
in mu baje postavili spomenik v njegts-
vem »rojstnem« mestu Hernalsu pri
Duiiaju in baje tudi Kölnu ob Renu.
Vsekakor pa je čudno, da ne najdemo
nikakih stikov med Kocenom in Slom-
škom, ki sta si bila rojaka, oba duhov-
nika, pa čeprav je bil Slo,mšek 21 let
starejši. Niti v korespondenci ga ne
omenja.
fz kronike xalske
sole
(Podrobnosti o žalskem taboru)
Prvo šolsko kroniko je začel pisati v
nemškem jeziku 1. 1855. tedanji učitelj
dvorazredne ljudske Sole Franc Kovač.
Pisal jo je do svoje upokojitve 1. 1872.
V letu 1868. opisuje Kovae tudi žalski
tabor. Objavljam v prevodu le one po-
drobnosti tabora, ki širši javnosti doslej
še niso bile znane.
Na taboru se je zbralo okoli 15.000
ljudi. Do, tega sklepa prihaja Kovač, ki
je bil doma v Arji vasi, ko navaja, da
gre v petrovško romarsko ccrkev 4000
ljudi in da je bilo prilično štirikrat to-
liko na žalskem taboru.
V nedeljo 6. septembra 1868. je bil
najkrasnejši dan in niti najmanjšega
oblačka ni bilo na sinjem ncbu. Noben
listič se ni ganil in izgledalo je, kot da
bi hotel svečani mir narave ujeti vsako
malenkost impozantne proslave.
Ob ^12. dopoldne je privozil v Celje
»parni konj« z gosti z juga, med kate-
rimi je bilo 60 Sokolov iz Ljubljane, ki
so z narodnim navdušenjem vzbujali
splošno pozornost.
Poštni vlak s severa je prispel v Ce-
lje s polurno zamudo. Nanj so čakali na
kolodvoru tudi gostje z juga.
Del žalskega slavnostnega odbora je
v Celju vse goste prisrčno pozdravil.
Gostje so nato zasedli pripravljene vo-
zove.
Sprevod se je pomikal skozi celjsko
mesto po državni cesti proti Zalcu. Že
na polovici poti do Levca so gostje za-
päzili »15 klaftcr« visok mlaj s cigar
vrha je plapolala slovenska trobojnica
sredi vasi.
Zalčani so jim prijezdili v narodnih
nošah naproti in jih vodili do Levca,
kjer je bil postavljen prvi slavolok z
napisom: »Bog blagoslovi naš slovenski
tabor«. V navzočnosti vaškega prebival-
stva so Žalčani goste toplo pozdravili.
Narod jim je vzklikal, oglasili so se to-
piči. Sprevod se je vil dalje do Drešinje
vasi, kjer je bil postavljen drugi slavo-
lok z napisom: »Ziveli Slovenci! Srč-
nost! Zmaga!« Ko se je sprevod bližal
Ncvemu Celju, so zagrmeli topiči s ta-
bci'S'kega proytora, izposojeni iz pre-
boldske graščine.
Ob državni cesti pri Novem Celju je
f;prcjel žalski občinski odbor slavnostne
goste. Gostje so stopili z voz. Sledil je
prisreen p&zdrav. Z godbo na čelu, ki je
igrala narodne komade, je krenil spre-
vod v lopem redu proti trgu. Blizu Ro-
bleka je stal velikanski slavolok s slo-
venakimi zastavami z napisom: »Dobro
doali«, na drugi strani pa besedi: »Zdru-
žimo se!« Trg je bil ves v slovenskih
zastavah. Hiše so bile okrašenc. Ob
glavni cesti in stranskih ulicah so bili
postavljeni smrekovi drevoredi. (Op.:
Sedanji drcvored je iz leta 1869.)
Pred hišo župana Antona Žuže (go-
stilna Virant) p. d. Stareta je stal visok
mlaj z ogromno slovensko trobojnico. V
tej hiši je bil glavni stan Sokola. V šti-
rih gostilnah pa so bili razmeščeni vsi
gostje in jim je bilo pripravljeno kosilo.
Pred Staretovo hišo je pozdravila gdč.
Marija Širca (scstra skladatelja Ris,ta
Savina) slavnostne goste, Sokolu pa je
poklonila šopek rožmarina s slovenskim
trakom in ga pripela na sokolski pra-
por, ki ga je vzela z drugimi prapori
vred v svoje varstvo gostoljubna narod-
na hiša Staretova. Prihajali so tudi go-
stje iz gornje strani Savinjske doline.
Z dvema godbama na čelu je prišlo do
treh popoldne okoli 300 okrašenih voz.
Ta sprevod se je vozil skozi velik sla-
volok na zapadnem koncu trga Žalca z
nnpisom: »Dobro došli!« in »Zedinimo
sc!«,  kar je trajalo  do treh popoldne.
Nato je krenil neskoneen slavnostni
sprevod na slavnostni prostor skozi sla-
vojok sredi trga z napisom: »Bog kliče
in Slavjani predolgo potlačeni stopajo
združcni pred svet na svoje slavno rr<e-
sto!<s:
Velikanska množica se je podala na
Štev. 21.
>NOVA DOBA« 17. V. 1940
Stran 5.
liti tudi slučaju, kajti, kakor mi je
MerzlLkin dalje.priznal, nahaja se v voj-
ski kar pet kapacitct vzhodnih žup in
so zato morali postavili v oddelek tako-
rekoč šest rezerv, dočim sta bili v od-
delku zapadnih žup le dve rezervi. Ce-
ljan je sicer izpadel, toda — last, not
least, kajti na drogu in krogih je dose-
gel preko 9 točk ... Pozabiti ne smemo,
da so to šele njcgove druge tekme več-
jega sormata in da je še mlacl — a to
je glavno.
Tekme so trajale do poznega večera.
Navdušena publika je vzdržala do kcn-
ca; še več, od točke do točke je dvora-
na bolj in bolj bučala od aplavza. Pro-
glasitvi rezultatov je sledilo spuščanje
državne zastave, prapora sta se zopet
poiklonila. Skozi velika okna in široki
portal Aleksandrovega doma visoko go-
ri pod večerno nebo prestolnice je od-
jeknila kot zaključno navdušenje nad
sokolsko; silo naša visoka pesem »Hej
Slovank ...                Gustav Grobeluik
Sport
*  Nedeljski nogomet. Na celjski Gla-
ziji se bo pričela v. nedeljo 19. t. m. ob
9. prvenstvena tekma mladin SK Jugo-
slavije in SK Olimpa, ob 10.30 pa dru-
gorazredna prvenstvena tekma med SK
Jugoslavijo in SK Laškim, ki bo odločila
kateri corned obeh klubov bo definitivno
zasedel prvo mesto na tabeli.
*  Propagandni atletski initin« za se-
niorje  in juniorje priredi  SK  Celje    v
nedeljo 26. t. m. ob 10. na Glaziji. Tek-
movanje  bo  na  tekališču,  ki  je  dolgo
380 m in pokrjto  z ugaski ter ima  4
nedvignjene    zavoje.    Pravlco    nastopa
imajo verificirani in neverificiranl atleti
klubov,  Članov VAS.  Prijave  je  treba
poslati na naslov:  SK Celje, Gosposka
ul.  20,  do 24. t. m.  Prijavnine in na-
grad ni. Tckmuje se po pravilih SAZ oz.
VASKJ. Vrstni red tekmovanja je na-
slednji:  100 m seniorji predtek,  100 m
juniorji B in C predtek, met krogle se-
niorji ter juniorji B in C,  1500 m se-
niorji in juniorji C, met kladiva senior-
ji, 100 m finale seniorji, 100 m finale
juniorji, met kopja seniorji, skok v da-
Ijino juniorji B in C. 1000 m juniorji B,
5.000 m seniorji, skok v višino seniorji
ter juniorji B in C, met diska juniorji
B  in   C,   met   diska   juniorji   B   in   C
4X100 m.
*  V tekmovanju za državno nogomct-
no prvenstvo so bili na binkoštno nede-
ljo doseženi naslednji rezultati:  v Beo-
gradu BSK : Jugoslavia 3:1 (1:1), v
Splitu   Gradjanski : Hajduk   2:0   in   v
Zagrebu Slavija (S):Hašk 1:0. V sredo
je saraievska Slavija v Zagrebu prema-
gala Gradjanskega z 2:1 (1:1). Na ta-
tabeli  vodi sedaj    sarajev3ka    Slavija
pred BSK in Hajdukom.
*  Medklubska tekma v    slalomu    na
Okrešlju. Zimskosportna sekcija podruž-
nice  SPD v Celju je priredila na bin-
koštni ponedeljek mcdklubsko tckmo v
slalomu na Okrešlju.  Tekmovalna pro-
ga, ki je bila pod Tursko goro, je me-
rila okrog 800 m z višinsko razliko ne-
kaj nad 150 m. Na progi, ki so jo mo-
rali tekmovalci dvakrat presmučati, je
bilo postavljenih 35 vratic. Ob solnčnem
vremenu so bile snežne razmere zado,-
voljive. Na tekmi, ki ji je prisostvova-
lo mnogo gledalcev, so bili doseženi na-
slednji rezultati: 1. Franc Herle 2:15,1;
2.    Nos    2:15,3    (oba    SPD    Celje);
3.   Stanko  Šipek  2:20.2,  4.  Drago  Za-
dravec 2:21.4 (oba SK Laško); 5. Fric
Jelen 2:24(SmKC); 6. Slon 2:25 (SPD
Celje); 7. Viktor Volčko 2:30 (SmKC);
8. Kristjan Tišler 2:32.3 (SK Rapid Ma-
ribor);   9.  Aleks  Vrečko  2:54.3   (SPD
Celje); 10. Robert Krell (SmKC).
Pouien avtobusni
izlet
skozi šmarskl okrai
v hrvatsko Zagorie
Tujskoprometno društvo v Šmarju
priredi, če se priglasi dovolj udeležen-
cev, v nedeljo, dne 26. t. m. poučen
izlet iz Celja preko Št. Jurija, čez Ze-
gar, kjer je kužno znamenje iz leta
1644., mimo Prevorja v Lesično. Od tarn
si bodo ogledaii izlctniki Pilštanj, sta-
rodavni trg, kjer je ohranjen še pranger
in kip, ki spominja, da je bila tu doma
sv. Ema. Iz Lesičnega se bodo peljali
do pokopališča v Kozjem, kjer je na po-
kopališčni cerkvi znamenita freska sv.
Krištofa. Po ogledu trga se bodo peljali
v Podsredo, da si ogledajo ta znameniti
trg, ki ima zabetoniran srednjeveški
pranger, ker se je pred desetletji vnel
zaradi njega spor s Sv. Petrom pod Sv.
gorami. Preko vzpetin Trebče se bodo
pripeljali v slikovito lcžeči Sv. Peter,
kjer so se na soločju Bistrice in Sotle
bill znameniti boji kmečke vojske leta
1573.
Preko Sotle se pod gradovoma Kunš-
perkom in Cesargradom vleče ob So.tli
na hrvatski strani Zelenjak, dolina, kjer
je spesnil Anton Mihanovic svojo »Lepo
našo domovino«, in mu je v Zelenjaku
postavljen lep spomenik. Preko vzpetin
bodo pohiteli izletniki na Klanjec, od
tarn v znamenite krapinske toplice. .Po
postanku v krapinskih toplicah se bodo
odpeljali v Krapino, kjer je bil doma
Ljudevit Gaj in kjer so izkopali tudi
ostanke krapinskega človeka.
Po znameniti dolini pod Sv. Rokom,
kjer lomiio brusno kamenje, se bodo pe-
ljali izletniki v Rogatec, od tarn v naše
zdravilišče Rogaško Slatino, nato pa,
kadar jih bo volja, v Celje. Celotna
proga meri 153 km. Voznina za osebo
37 din. Prijave sprejema drogerija »Sa-
nitas« v Celju.
Iz nasih kraiev
Pofzefa
Še o razmerah v polzelski
tovarni
Polzcla, 17. maja.
V zadnji številki »Nove dobe« smo v
dopisu s Polzele pod naslovom »Nedo-
pustno ravnanje s slovenskim delav-
stvom« poročali, da je lastnik tovarne
»Polzela« d. d. g. Reiser po, rodu Ber-
linčan. Naknadno smo izvedeli, da je
imenovani podjetnik švicarski držav-
ljan, podjetje samo pa sudetsko-nemška
družba. Upamo, da ta pomota ne bo v
nobeni točki kvarila naših ostalih re-
sničnih in žalostnih ugotovitev.
Da bo narod srečen in zadovoljen, Je
treba v enem izmcd njegovih močnih
stebrov, t. j. v delavskem stanu, v sle-
hernem delavcu in delavki ustvariti za-
vest, da ta elovek ni tlačan, da ni pod-
re jen, ampak v vsem javnem in zaseb-
nem življenju enakovreden po duši in
narodnem čustvu pa morda boljši od
mncgih drugih. Kako naj bi se malo-
dušje zmanjšalo, če se v mnogih pri-
merih, često tudi na rafiniran način na-
ša socialna zakonodaja krši! Ta pravi
dovolj jasno tole: Ako delavec dela, ra-
zen v obrtnih in trgovskih podjetjih,
preko 8 ur zakonitega dela, se to delo
računa za nadurno in mora biti plačano
s 50% poviška, ali je bilo izvršeno pro-
stovoljno ali ne, samo da ga je podjet-
nik priznal, ne glede na to, all je v
akordu ali v določeni pogodnini. —
Evo! V kotonskem oddelku polzclske to-
varne je mnogo primerov, ko delajo de-
lavci pri specialnih strojih po 12 do 16
in še več ur v navadnem akordu, samo
s storitveno nagrado doloeeno za 8-urno
delo, brez 50% priznanja nadur.
Drugi paragraf govori: Ako je prišel
delavec na delo, pa ga delodajalec od-
slovi brez predhodnega obvestila in brez
delavčeve krivde,ymu je dolžan za isti
dan plačati pogodbeno kategorijsko
dnino. — V apreturi polzelske tovarne
so zaposlene samo delavke. In tu je
mnogo primeroiv, ko jih že ob 7. ali 8.
zjutraj ali celo prej odpustijo za isti
dan po več brez priznanja dnine. Ali ni
v tern primeru delavka poleg zlatega ca-
sa oškodovana tudi za dnevni kruh?
O prekourni plači je v pravnem sveto-
valcu v popolnoma enakem primeru raz-
pravljalo 5. t. m. »Jutra«, ki je navedlo
tudi razsodbo sodišča. Naravnost smeš-
na pa je trditev inozemskih namešcen-
cev polzelske tovarne, da obratuje ta
tovarna v Sloveniji samo iz ljubezni do
nas, da nismo popolnoma brez kruha. S
hvaležnostjo bi morali priznati, da je
naš kruh dober in slajši kot...
Ker trdimo, da ie delovna masa do-
prinesla za našo svobodo, za kulturo in
civilizacijo. v javnem in zasebnem življe-
nju mnogo žrtev, zahtevamo, da se ji da
možnost dostojnega življenja. Tudi ko-
munizem so predvsem nacionalne delov-
ne mase prve obsodile. Zato ponavlja-
mo: Tako. postopanje s slovenskim de-
lavstvom je nedopustno!
Dva/set set Sokola na Polzeli
Kolenčev travnik, obsegajoč 20 oralov,
(v bližini hmeljarne Hed, op. kronista)
z dvema godbama. Na taborskem pro-
storu so bili postavljeni pokriti odri za
govornike in godbe in tudi šotori. za
okrepčila. V sredi je plapolala ces&r-
ska zastava, na mnogih mlajih pa alo-
venske trobojnice.
Na tabor je prisel kot vladni komisar
<^ljski okrajni glavar Wranitsch (Vra-
n^_> op. kronista), ki so ga pozdravili z
arzavno  himno.  Tabor  je   otvoril  Ivan
ff' ^" Jcsip v°šnjak pa je prevzel
predsedstvo. (Opcmba kronista: Ostali
govorniki dr. Vošnjak, dr. Razlag, dr.
Zaxmk, dr. Ploj  -m duhovnik M.  Raj6|
kakor tudi sprojete resolucije so že
znani.)
Pokoncanem ta.boru je pel žalski
pevSKi zbor pod vodstvorn p. Kovaca,
igrale so godbe, ljubljanski Sokoli pa so
lzvajah telovadne točke.
Zborovalci so se proti večervf spet
vrnüi v trg. V mraku jc zagorel kras-n
umetni ogenj, ki ga je žgal pirotehnik
Ignac Klemens iz Ljubljane. žalec je
bil ves slavnostno razsvetljen, prav ta-
ko oba slavoloka ob koncih trga.
Transparentno razsvetljeni so bili tu-
di napisi na občinski hiši v slovenskih
barvah in sicer srednji s sledečim slo-
venskim besedilom:
»Vrli Slovenci!
Kar došlo Vas je, od vsih stirih strani,
Podajmo si roke in zdruz'mo moči!
V speljavo postavnih nam danih pravic,
Bog živi cesarja!, doni naj naš klic!
Ob desni (na zapadni strani, op. kro-
nista) je bil napis: »Zdravo, Gorenjc,
z mrzle planine!«, 0J3 levi (na celjski
strani, op. kronista) pa: »Zdravo, Do-
lenc, z gorke doline!«
Na šolskih oknih (sola je bila takrat
in še do leta 1911. v občinski hiši, ki
je bila do 1. 1873. enonadstropna, op.
kronista), so bili pozdravni napisi: »Naj
se slovcnski narod mrljivo odlikuje« —
»Slovene omikan rad vse narode spo-
štuje« — »Sloga v Avstriji med narodi
naj biva« — »Razprtija je krvave voj-
ske kriva.«
Razširila se je vest, da bo prišlo na
taboru v 2alcu do izgredov. To se pa
ni zgodilo in narod se je mirno in do-
stojno odpravljal v večernih urah na
svoje domave.
Vse pa je navdala zavest, da bo ta
dan z neizbrisnimi črkami zapisan v
zgodovini slovenskega naroda.    Kronist.
ZA BIKMO si oj;lejte bogalo zalogo
moHtvenikov in rožnih vencev pri tvrdki
KARL GORIČAB vdv., Celje, Kralja
Petra cesta štev. 7—9.
Polzcla, 17. maja.
Številnim sokolskim trdnjavam, ki so.
vzrastle po osvobojenju v naši lepi Sa-
vinjski dolini, se je 1. 1920. pridružila
tudi Polzela. Kakor nežna cvetka v le-
pem maju je vzklila sokolska cdinica. A
ves ta idealizem je kakor vedno tudi tu
motila grenkoba. Tla niso bila s cvet-
jem pcauta, treba je bilo ki^epko orati
ledino. To. grenkobo je prav poudaril
na encm izmed prvih občnih zborov
župni starešina br. Smertnik, ko je re-
kel: »Težko je bilo začetno delo, ki ga
je na vse načine övirala germanaka in-
dustrija, ki je bila močna in številna —
a zmagali smo,!«
V nedeljo 9. junija bo Sokolsko dru-
štvo na Polzeli proslavilo 20-letnico tr-
dega požrtvovalnega in nesebičnega de-
la. Ta dan bo na Polzeli okrcžni zlet !
šoštanjskega okrbžja, ki bo združen z
otvoritvijo ličnega Sokolskega doma pri
želczniški pos-taji. V težkih krajevnih
pr.ilikah so ga začeli graditi 1. 1934. in
letos bo izročen svojemu namenu. Naša
sokolska mladina pa bo ta dan razvila i
svoj dečji prapor. Novemu domu in zlet-
ni prireditvi bo pokrovitelj nay zaslužni
sokolski borec, župni starešina br. Jože
Smertnik. Pri prireditvi bo sodelovaia
naša hrabra vojska, ki je pri vseh slič-
nih prireditvah vzbujala največ občudo-
vanja.
Za uvod v slavnost se bodo pričele 9.
junija ob 9. dopoldne okrožne tekme de-
ce. Pri opoldanskih vlakih bo. nato spre-
jem gostov, nakar se bo s sprevodom
pričela glavna slovesnost. Vsa priprav-
ljalna dela so v teku.
Prosimo bratska društva in vse brate
in sestre, ki so kdaj delovali v našem
društvu, a jih je usoda odtrgala in raz-
kropila širom naše domovine, da bi nas
ta dan obiskali in tako osvežili spomine,
ki jih vežejo na sokolovanje na Polzeli.
Brasfovce
b Otvoritev sokolsk(^a odra v Bra-
slovčah. Na binkoštno nedeljo 12. t. m.
je braslo.vški Sokol v okviru Petrove
petletke otvoril svoj res moderni oder.
Sokolska dvorana je bila do zadnjega
kotička napolnjena in je občinstvo ko-
maj čakalo na trenutek svečane o,tvo-
ritve novega odra. Preden se je pred-
stava pričela, je br. prosvetar Ljubo
Šnuderl orisal pomen Petrove petletke
h kateri je tudi braslovški Sokol prispe-
val svoj delež s tern, da si je postavil
nov in moderen oder. Sledila je uprizor
ritev igre Antona Medveda »Mladi in
stari«, ki je žela pri občinstvu poln
uspch. Igralska družina braslovškega
Sokola jc prav srečno in v polno zauo-
voljstvo občinstva rešila svojo nalogo.
Vsi igralci po vrsti so se vživeli v svoje
vloge in pokazali s tern, da so dorasli
vsem odrskim težkočam. Mcderni oder
je res mojstrsko dela, ki zasluži vso po-
hvalo. Kulise, ki so prišle za to pred-
stavo v poštev, so prav prijetno prese-
netile vse občinstvo. Braslovškemu So-
kolu želimo mnoga nspehov na novem
odru!
lloveni Gradec
s Slovcnski vokalni kvintet v Slove-
njem Gradcu. V soboto zvečer je bil v
nabito polni dvorani Sokolskega doma
prvi nastop Slovenskega vokalnega
kvinteta iz Ljubljane. Pevci so si že s
prvo pesmijo pridobili poslušalce, ki ob
zaključku kar niso hoteli zapustiti dvo-
rane. V akustični dvorani lepo podana
pesem je izvabila iz marsikaterega oče-
sa solzo, kajti naše mestece nima svoje-
ga pevskega zbora, ki bi s svojim na-
stopom propagiral našo pesem. Le od
časa do časa pride k nam kakšen zbor
in zato ni čudno, če bi takrat najrajši
poslušali kar vso noč našo lepo pesem.
Treba pa je spet grajati slovenjegraško
točnost, kajti vsaka prireditev se mora
pričeti zaradi netočnosti občinstva s
polurno zamudo. Pevci so najprej zapeli
Juvančevo »Slovensko zemljo«, nato pa
Juvančeve »Bolne rože« in Jerebovo »Q
kresu«. Sledile so Mirkova »Jutro«, Sa-
vinova »Kosa« in Juvančeva »Fantov-
ska«, Prelovčeva »Sedem si rož«, ki so
jo morali pevci na zahtevo občinstva
ponoviti, Prclovčevi »Zapoj mi pesem«
in »Nageljni rdeči«, Adamičeve »Sere-
nada«, »Oženil se bom« in »Završki fant-
je«, ki so jo morali ponoviti. Slovaška
narodna pesem »Pasol Janko« je iz-
zvala dolgotrajen aplavz. Sledile so tri
narodne v Zepičevi priredbi in to »Leži
ravno polje«, »Po cesti mi pride jagrček
mlad« in »Goreči ogenj«. Tri ruske so V
priredbi Zarova so spet dosegle višek,
kajti kdo se ne razživi ob lepi ruski
slovanski pesmi! »Dvanajst razbojni-
kov«, »Oclnozvučno gremit koločik«,
»Slavim Platova goroja« — ali niso vse
te lepše nego razni »šlagerji«? Mehka
melodija te zaziblje, da pozabiš na vse."
Po zaključku sporeda je bil aplavz tako
močan in dolgotrajen, da je moral Slo-
venski vokalni kvintet Še dodati »Teče
voda« in »Na vasi«. Ta umetniški večer
bo ostal vsem udcležencem v najlepšem
spominu.
s U«;otovitev. Da ne bo krivega tol-
mačenja, ugotavljamo, da g. Drago
Bradač v Slovenjem Gradcu ni dopisnik
»Nove dobe«.
Žalec
z Zvočni kino Žaloc. V soboto 18. in
nedeljo 19. t. m.: »Konec delo  krasi«.
Izredno zabavna dunajska komedija. V
glavnih vlogah Rolf Wanka, Ellen
Schwaneke, Rihard Romanovsky in
Margit Simo.
Lasko
1 Prošnja tehničnemu razdclku v Ce-
lju. S 1. aprilcm t. 1. je prešla banovin-
ska ccsta Celje — Laško — Zidani most
v državno upravo, ki jo na našem po-
dročju izvršuje tehnični razdelek v Ce-
lju. Vse je pričakovalo, da se bodo raz-
mere na tej cesti zboljšale in da ne bo-
mo imeli več povoda, pritcževati se nad
slabim stanjem ceste. A vendar smo se
motili. Ako se pelje kdo proti Čelju, bo
Stran 6.
NOVA DOBA« 17. V. 1940
Stev. 21.
videl, da ni bila cesta še nikdar tako
zdelana, kakor je baš sedaj, zla3ti v
onem predelu, kjer se izvršuje regula-
cija Savin je. V neposredni bližini so v
kamnolomih veliki kupi gramoza, po ce-
etah pa so kotanje in jame, da so se de-
lala sedaj v dežcvnem času cela jezera
in da je bilo za avtomobile nevarno vo-
ziti po tej progi. Ako ni potrebnega kre-
dita na razpolago, ne more to veljati za
izgovor, ker je treba tehnienemu razdel-
ku samo pritisniti na družbo, ki regulira
Savin jo in ki ima brez dvoma nalogo in
dolžnost, da vzdržuje cesto v onem odse-
ku v dobrem stanju. Tega opomina ne
p-išemo zato, da bi se polnili predali na-
šega lista, marveč da izpolnimo želje in
zahteve vseh onih interesentov, ki so
obsojeni, da moräjo voziti po cesti. Ce-
lje — Zidani most. Ako se že na osta-
lem delu ceste ne izvršujejo vzdrževalna
dela in ako že ne dovršijo preložitve
ceste v Šmarjeti pri Rimskih toplicah,
naj tehničrii razdelek vsaj tukaj ukrene
potrebno, ko ne stane nič, kakor samo
naročilo regulacijski družbl.
1 Dan sokolske pripravljenosti. Na
binkoatno nedeljo je tudi v Laškem po-
tekel vzorno in uspešno. Ob pol 9. je bil
v Sokolskem domu zbor, kl sc ga je ude
ležilo skoraj 200 pripadnikov društva,
torej 70%. Zbor je bil otvorjen z dr-
žavno himno, nakar je br. starosta dr.
Prislan prečital savezno poslanico in v
lepem govoru bodril elanstvo k priprav-
ljenosti, slogi in požrtvovalnosti v teh
težkih in usodnih. časih. Zaključen je
bil zbor s Pesmijo sokolskih legij. Za
popoldne je bil določen pohod proti Se-
dražu, kjer je bil stik s sosednima so-
kolskima društvoma v Sedražu (Sv. Je-
dert) in Rimskih toplicah. Ob 13. je
odkorakalo nad 100 pripadnikov našega
društva preko Šmihela, 30 kolesarjev pa
je krenilo preko Šmarjete. Med poho-
dom so improvizirali vojaške vaje. Na
kraju stika je pozdravil sokclstvo do-
mac! starosta br. Zvonko Kajtna, nakar
se je razvila prijetna zabava v Štokav-
niikovi gostilni, od koder so izletniki
proti večeru krenili v Šmarjeto in Rim-
ske toplice, da se vrnejo z vlakom do,-
mov. Bil je lep in prijeten dan, ki ga
ni mogel motiti dež, kolikor ga je bilo.
Pokazalo se je, da se naše sokolstvo
zaveda danih mu nalog in da se v dru-
žtvu čedalje bolj uveljavlja dmžabnost
in bratstvo. Želimo nadaljnjega razvo-
ja v tern pravcu. Zdravo!
1 Del© v Sokolskem domu. V zadnjih
tednih izvršujejo Sokoli marljivo razna
ohranjevalna dela. Pleskajo okna in
vrata, preslikali so, vestibul in prav po-
sebno še malo dvorano, nakar pride na
vrsto tudi velika dvorana. Pri tern se
zlasti pridno udejstvuje br. Adamič.
1 Denunciant. V Laškem živi človek,
ki izrablja svoj slučajnostni položaj, da
na vse strani denuncira poštene ljudi, ki
mu niso po godu, jih skuša premeščati,
spravljati ob službe in v nesrečo ter jih
preganjati, dočim na drugi strani podpi-
ra po značaju sebi enake in si prizade-
va ščititi jih pred pravico. To sadistic-
no početje meji na duševno omejenost,
kar bi utegnilo tega človeka opravičiti.
Svarimo pa vendarle vse poštcnjake
pred njim: On je denunciant, izogibajte
se ga!
1 »Radikalna kura« v Laškemu Dru-
' štvo Rdečeg^ križa iz Jurkloštra bo
uprizorilo v soboto 18. t. m. ob 20.15 v
dvorani Sokolskega doma v Laškem
opereto dr. Rudolfa Dobovdška »Radi-
kalna kura«. Igro vodi Laščan Radovan
Gobec, nastopajo pa večinoma stari la-
ski znanci ga. Gobčeva, Mavguč, Preše-
ren, gdč. Ličarjeva itd. Laščani, vaši
nekdanji igralci vas prav vljudno vabi-
jo. Zaradi igre bo kinopredstava v pe-
tek namesto v soboto.
1 Kino Laško bo predvajal v petek 17.
t. m. ob 20.30 in v nedeljo 19. t. m.
ob 16.30 in 20.30 češki velefilm v re-
žiji slavnega režiserja Miroslava Cikana
»Izgubljona nedolžnost«. Zablode neiz-
kušene mladine. Velika drama, dostojna
slovanske umetnosti. V glavnih vlogah
Hana Vitova, Ladislav Bohae, Kabatova
i. dr. Predigra: Foxov tednik. — V sre-
do 22. t. m. ob 20.30 in v četrtek 23.
t. m. ob 16.30 in 20.30 opereta Roberta
Stolza »Glasba za Tebe«. V glavnih vlo-
gah Magda Schneider, Hans Söhnker in
Pavel Kemp. Predigra.
S O B A
priinerna za pisarno, se odda  s  1. junijem.
Naslov v upravi lista.
Dos pri Hrattniku
o Občni zbor podružnice CMD za Dol
in okolico. V sredo 8. t. m. je bil v soli
občni zbor podružnice Družbe sv. Cirila
in Metoda za Dol in okolico. Ker je do-
sedanji predsednik g. Babič odstopil, je
vodil zbor njegov namestnlk g. Gnus,
aolski ravnatclj v pok. V svojem nago-
voru je poudarjal, da srao se zbrali slo-
venski rodoljubi, prijatelji mladine in
člani tiste družbe, ki širi prosveto v
onih krajih, ki so najbolj zapostavljeni
in najbolj izpostavljeni tujim vplivom.
Naši bratje ob meji in onkraj nje živo-
tarijo težko življenje in naša mladina se
izgublja. Naš janičar je mnogokrat naj-
hujši sovražnik svojega radu in zatira-
lec lastnega naroda. Vsi Slovenci bi mo-
rali pristopiti' k CMD, kajti s tern bi
pripomogli celiti velike in hude rane na
našem narodnem telesu. — Iz tajniške-
ga poročila je bilo razbrati, kako obup-
ne socialne in prosvetne razmere vla-
dajo med našim obmejnim ljudstvom. V
zadnjem času sta bili zgrajeni komaj
dve šoli in še ti s pomočjo CMD. Ne-
vzdržne gospodarske prilike so vzrok
narodne mlaenosti: Bojjša kot meja iz
železa in betona je meja iz dobrih, za-
vednih, navdušenih in hrabrih src. Do-
slej je bilo narodno obrambno delo žal
vse preveč zanemarjeno, zato je treba,
da se vsaj sedaj zamujeno popravi, v
koJikor je to še mogoče. — Z obžalova-
njem je zbor vzel na znanje, da zapu-
šča vodstvo podružnice dolgoletni pred-
sednik g. Miloš Babič, ki je vodil po-
družnico polnih osem let. Za njegovo
nesebično narodno obrambno delo mu je
družba poklonila lepo diplomo, s čimer
se je skušala oddolžiti vnetemu borcu
za narodno stvar. Za novega predscdni-
ka je bil izvoljen g. Edo Ferenčak, ki
je apeliral na ,vse, da se zavedajo res-
nih časov, ki jih preživljamo. Vsakdo
bi moral podpirati stremljenja CMD.
Narod, ki ničesar ne stori za svojo
obrambo, ni vreden svobode. Zato je
dolžnost vsakega poštenega in zavedne-
ga Slovenca, da pristopi k Družbi sv.
Cirila in Metoda in jo podplra.
Pofie ob lofli
Obsotelsko pismo
Sedlarjevo,  17. maja.
Lani v mesecu maju smo bili posest-
niki, ki imamo svoja zemljišča ob Sotli
in ob potoku Buči, težko prizadeti po
poplavi. Trikrat v enem mesecu sta
Sotla in Buča prestopili bregove, po-
plavili široke komplekse in uničili sko-
raj vse posevke, zlasti ozimino, fižol,
koruzo, krompir i. dr. Ponekod je sade-
že odneslo z zemljo vred, uničeno je bi-
lo tudi seno; če je bilo že pokošeno, ga
je Sotla odnesla na jug. Celokupna ško-
da je znašala samo v naši občini več
stotisočev dinarjev.
Letps je spet nastopila doba deževja.
Dežuje z malimi presledki neprenehoma
že ves teden. Obe vodi naraščata, boji-
mo se, da bomo spet ob vse, kar smo
posejali in vsadili. Za vso ogromno ško-
do, ki smo jo lani utrpeli, je banska
uprava nakazala naši občini 4000 din in
še od te vsote nismo dobili doslej niti
pare.
Na enem mestu v naši vasi je v ne-
varnosti tudi del banovinske ceste. Ali
je cestno nadzorstvo razpoko na cesti,
ki se je pokazala po letošnji odjugi, tu-
di opazilo in ukrenilo, da se prepreči
katastrofa, ki ne preti samo banovinski
cesti, ampak tudi ob cesti stoječim ob-
jektom, nam ni znano. Priporočamo pri-
stojnim činiteljem, da posvetijo tej za-
devi potrebno pozornost.
Vseh neprijetnosti poplav, ki obiskuje-
jo naše kraje že nekaj let zaporedoma,
pa ne smemo pripisovati le daljšemu de-
ževju. Glavni vzrok poplav je v močno
vijugastih strugah Sotle in Buče. To je
problem, ki nujno narekuje pristojnim
činiteljem, da ga proučijo in rešijo.
Iz dnevnika
žuželke Anolela
Ime mi je Anofel. Nisem Grk in tudi
ne Egipčan; našc pleme je mednarodno.
Stanujemo na vsch kontinentih in povsod
se nas svet boji. Anofel! To ime lepo
zveni in ddkazuje, da zavzemamo častno
mesto med naäimi soplemenjaki. Na to
imamo tudi polno pravico, ker se naša
zgodovina izgublja v temi minulih časov
Nekoč smo bili močnejši od kraljev in
velikih vojskcvodij. Čim smo se pojav-
ljali, smo širili strah in trepet kakor
smrt saraa, ker so mogle naše legije
premagati vse sovražnike. Ah! 2al mi
je, da nisem sodeloval v roju anofelov,
ki so premagali Friderika Barbarosso v
Italiji ali ki so pregnali velikega mogula
Babara iz Pandžaba. To so bili lepi časi!
Takrat smo mogli okužiti cele vojske in
tako okreniti zgodovino človeštva, da
stopi na novo, docela nepričakovano,
pöt. En edin anofel je bil zmožen, da
uniči tudi najveličastnejše načrte. Vzrok
je ostal vedno neznan, ker dela anofel v
senei in je njegov strup neviden.
Tudi v zadnjih stoletjih nismo ostali
nezaposleni. Vi bi ne mogli prešteti po,-
dvigov, ki so se zaradi nas izjalovili, in
tudi ne prebivalstva, ki smo ga mi iz-
trebili. Na vsakem področju prinašamo
zlo usodo. Hi! Hi! Hi! Človek gradi da-
lje, se bavi s svojimi posli in svojimi
užitki, nenadno pa se pojavim jaz, ano-
fel. Prihajam počasi, brenčeč od uživa-
nja, se spustim tiho, najdem lepo malo
mestece, veselo sedem, navrtam malo
luknjico v kožo ubogega norca, popijem
nekaj kapljic njegove krvi in ... raoje
delo je končano. V enem trenutku sem
uničil večletno delo. Ko vzletim čujem
ubogega norca, ki se je prebudil in psu-
je: »Prokleti komar!« Misli, da sem na-
vaden komar, ha! ha! ha! Ne ve, da
sem anofel! Sele kadar bo drgetal od
mrzlice, bo mislil na mene.
Vendar pa nam grozi velika nevar-
nost. Norec se utegne slednjič
spametovati, utegne ga zapeljati
sirena kinin, predno ga obiščem jaz,
anofel. A tam, kjer vlada kinin, je na-
ša vlada končana. Komisija društva na-
rodov proti malariji pravi, da je dovolj
jemati 40 centigramov kinina dnevno ves
čas, dokler vlada jo mrzlice, da se človek
uspešno ubrani okuženja, ki ga prina-
šam. Za zdravljenje obolenja za malari-
jo predpisuje ta komisija dnevno dozo
1 do, 1.30 grama kinina skozi 5 do 7 dni.
Moj strup ni dovolj močan, da bi se mo-
gel upreti tako močnemu zdravilu.
Tako bodo potem mladi, stari, bogati
in revni na vseh kontinentih nehali ime-
novati moje ime s strahom. Z grozo mi-
slim na oni dan, ko bom zapisal v svoj
dnevnik svojo zadnjo žrtev in ne bom
več mogel vzklikniti s ponosom, kakor
je navada v našem plemenu: Ime mi je
Anofel!
Cenj.   obcinstvu   se   priporoča   tvrdka
Anton Lečnik
xaloga ui«, xlata, ©rebrnine,
optika itd.
Celje,
Glavni
trg
Izkušen optik na razpolago!
Sobanca
28 do 50 let stara, se s p r e j rn e v trgovsko
hiSo. Vstop takoj ali 1. junija. — Ponudbe
pod »Samostojna sobarica« na upravo lista.
Učenca
ki se je ie eno leto'ucil v kaki trgovini,
sprejme manufakturna trgovina. Fant mora
imeti vso oskrbo doma. Naslov v upr. lista.
Stara strešna in zidna
o p e k a
tor gradbeni lei  sc poceni  proda na
bivSi žagi »Jugoles« v Celju.
Samo še kratek čas
lahko nabavite la semenskl krompir,
banaSko moko, oves, koruzo in
semenski fižol po najnižji ceni pri tv.
Jugopromet-Celjc, Krekova c. 11.
KLINAH MILOŠ
klJuCavnICur • Celje, OregorCieeva4
Izdelujem Stedilnike iz ncrjavečega
jekla, kakor: navadne stedilnike,
vsakovrstne ograje, obeSala za
perilo, rcklamne transparente itd.
Zahtevajte   ponudbe
KAVO - turško
fino mleto, mešano, priporočam kavarnarjcni
in gostilniCarjem.
K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17
>PRI ZVONCU«------TELEFON   120
Vodovode
Rleparska dela
Slrelovode
Vam   naredi  solidno  in  po konkurenfnl cenl,
javno tako tudi izvrSuje vsa popravila
Dolžan Franl°
Celj €>,  Za kresijo 4
Telefon 245
| Zahtevajte ponudbe in proratune I |
Celjskaposojilnicadd u Celju
,TE NAJSTAREJŠINAR0DNIDENARNIZAV0D V CELJU
Vse  hranil.ne
vloge, vložene pri
CELJSKI POSOJILNICI D. D   Y CELJU
so varno naložene,  se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini
Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu
»sEhanke v Geljski posojilnici d.d. v Celju -Narodni dom
POST. CEK. RHČ. 10-591         CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM               PODRUŽNICI: MARIBOR, ŠOŠTANJ
Urejuje in za konzorcij »Nove   dobe*   odgovarja  Rado   Pečnik — Za Zvezno tiskarao ˇ Celju Josip Kladnik — Ob» v Celju