42. štev. V Kranju, dne 17. oktobra 1908. IX. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane a Kranj i dostavljanjez* na dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, a pol leta 3 K, za drutre drŽave stane 5*60 K. Poaaaesna številka po 10 Tin. — Na naročbe brez istodobne vpotiljatve naročnine ee ne ozira. — Uredaiitvo in uprav-n iitto je na pristavi gosp. K. Floriana v cZvezdi*. Izhaja vsako soboto == zvečer == Inserati te računajo a celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za zeanjia oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, a večkrat znaten Eopus t, — Upravniitvu naj ee blagovolijo pošiljati naročnina. re-lamacije, oznanila, sploh vse upravne zadere, uredništvo pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. 20. september 1908. Lahko trdimo, da je ta dan postal mejnik v zgodovini slovenskega naroda. Iz krvi, ki je ta dan tekla po ljubljanskih ulicah, je vzklila narodna zavednost ne samo v besedi, ampak tudi v dejanju. Zavest je prešinila nas nsrod tja do zadnje gorske koče, da bodi na svoji zemlji, ki jo je sam s trudom in mojem izpremenil v rodovitno grudo, le sam gospodar, da mu tujec nima ukazovati ničesar bi da w mora od tega tujca gospodarsko eman-c{pirati. Prišlo je nenadoma izpoznanje, da smo največ sami krivi tujčeve osabnosti na svoji zemlji, ker smo ga podpirali, mu proste in rade volje nosili denar, s katerim si je knpil bič za nase hrbte. Sami smo krivi, ker smo mu prepustili industrijo in trgovino ter ga sami najbolj podpirali. Gospodarska osamosvoja! V tem geslu smo se združili vsi dobromisleči Slovenci in nastalo je resno gibanje sa gospodarsko osamosvojitev. V beli Ljubljani, po celi Kranjski, po celi Štajerski in krseviti Goriški smo vsi ene misli: pedpirajmo breja, ne tujca, bodisi v industriji, ali v trgovini, ali v obrtul To gibanje se je samo pričelo, nihče ni pozival, nihče nagovarjal! Ie prelite nedolžne krvi je nastalo in zato tudi ne bo ponehalo. Ljudem je slo v dušo in srce in skrbljeno je tudi, da ostane to gibanje resno in sčasoma zmagovito! Ce se je tako silno prijelo konsumentov, se mora Se bolj prijeti trgovcev. Vsi mali trgovci na deželi morajo vedeti, kdo jim dobavlja, kdo jim posreduje dobavo. Konzument podpira malega trgovca Slovenca, mali trgovec velikega trgovca Slovenca, ta pa slovansko industrijo, če ni slovenske. To je načelo, to je vodilo sa gospodarsko osamosvojitev in tega se bo moral držati vsak, če sploh apelira, da se ga bodo konzumenti držali. NaS list ne more posegati v dnevni boj, ker premalokrat izide, omejiti se mora na to, da da navodila, kako se je prilagoditi temu gospodarskemu gibanju. Zato opozarjamo, da to gibanje narodnega ponosa ne sme trpeti samo par dni, par mesecev, ampak da mora biti odslej vedno na dnevnem redu ter Slovence privesti do narodne gospodarske osamosvoje! Razbistrimo pojme! V zadnjem času smo imeli cesto priliko čutf v Ljubljani vprašanje, katere firme da in slovenske. Nekoliko čudno vprašanje na prvi hip, ker človek bi sodil, da sa prebivalce Ljubljane in drugih mest, kjer prebivajo Slovenci, ne bo težko ločiti Slovenca od Neslovenca. Alt v naši dolgoletni brezbrižnosti in naglo zadovoljivi narodni popustljivosti je prišlo tako daleč, da je prišlo v navado Šteti med slovenske firme jako pisano družbo. Vrhutega se je v tem «zaprijate-ljenern* mestu, v Ljubljani, rodilo toliko tesnih družabnih stikov, da je malokateri trgovec ostal brez branitelja, če je bila narodna marka njegove firme v nevarnosti. Ca ni bilo drugega izgovora, je običajno obveljalo, da je jako dober človek, miren, neškodljiv in da voli *% nasat»* Ce je kdo potem imel ob volitvah tri vrste kandidatov, to Se ni motilo domače idile. Razdelitev v politične stranke je imela v tem pogledu tudi svoje za Nemce in podobne prikazni neutajljive zasluge. Skratka malo je bilo v Ljubljani tako nesrečnih, da bi bili brez zaščitnika. Potem pa, ali ima trgovec slovenske nastavljence v trgovini, ali v svoji rodbini občuje slovensko, ali je v rodbini slovenski duh, ali se otroci vzgajajo v slovenskem duhu, nadalje alt podpira direktno ali indirektno nemške organizacije s tem, da jim daje denar, ali je njih član ali jemlje in drži nemSke nastavljence, ki so člani panger-manskih društev; končno ali podpira nemško gledališče — po vsem tem se ni povpraševalo. Treba je torej, da se duhovi ločijo 1 Naj se gospdia ne vara! Danes veje drug duh med mla- dino v slovenskih deželah, pa naj bo napredna ali pa krSčanskosodalna. Tistih možakarjev, ki so tako dolgo jedli žlahtna jabolka v ljubljanskem paradižu, ne da bi čutili saj potrebo po figovem peresu, imamo dovolj. Vemo, da bode operacija težka, ali sila lomi kola. Mladi smo, čili in živeti hočemo na solncu, pa siti smo pahlanja s ledenomrzlo burjo. Skrb nas je, resna in težka skrb, da dvignemo slovensko trgovino, da jo postavimo na svoje noge. Isto velja za obrtnijo! Pogledali smo v ta ustroj, poznamo to kupčijsko življenje. V trgovino, v obrt, v denarne zavode, v agenture, na vsa produktivna mesta treba naših ljudi! Tega nočemo, da bi se ti in oni wY\\ k nam, nabirali denar, vzgajali nemško deco in potem odhajali, kadar imajo dovolj. Med tem pa metali ob rasnih prilikah, ko svet zve, beraike bore sa slovenske namene, sicer pa bi s dušo in srcem, z novci in s svojo veljavo zaslanjali Nemce, nemška naprave, ter dajali denar, da na njih stroške po raznih pisarnah nemški mazači brez odgovornosti delijo germansko politiko. Kdor hoče, da sme ž njim, mora biti ves z nami! Mi vemo ceniti produktivne poklice; cenimo jih tembolj, ker vidimo, da Slovenci po uradnijah z malimi izjemami nikamor ne pridejo. V trgovini in obrtu je pri nas dovolj dobrega kruha, in to častnega kruha, katerega lahka jeS do sitega, ne da bi krivil hrbet in se usposabljal v skrivnostih obrta za čiščenje kanalov. Iztrebite iz glav Vi, očetje trgovci in obrtniki, svojim otrokom, da je biti boljše gospod v pisarni nego trgovec ali obrtnik. Mi pa se bomo vestno trudili, da bodo tudi netrgovci dajali svojim otrokom trgovinsko in obrtniško izobrazbo. Teh važnih poki ce? ne smemo nikdar zanemarjati. Skleoimo to poglavje in poudarimo: Za slovenskega trgovca, katerega smemo brez ozira na prijateljstvo in brez ozira na »obrtno stališče* PODLISTEK. O Bosni In Hercegovini. (Po zadnjih oficijelnih virih geogr.-stat W. L. 1908.) Bosna* Obseg: 51.027 km3. Prebivalstva po Štetju leta 1895 — 1,591.036, od teh je Srbov 673.246, katolikov Hrvatov 334.142, mohamedancev 548.632, judov 8213, protestantov 3596. Za leto 1904 pa je prebivalstvo proračunjeno na 1,737.000. Albancev je 30.000. Zemlja je gorata, preprežena od pogonskega sestava dinarskih Alp; dočim najdemo v srednji Bosni paieozoiski skrilj skupno s poševnimi tria« ikimi zalomi, imamo v Hercegovini triaško, juraško, bedasto in vapneno cono, večkrat celo do 2000 metrov višine t na jugovzhodu Bosne prevladuje tnesocosiki apnjenec. Najvišja gora je Maglič na črnogorski meji (2397 metrov). Glavne reke so Sava na severa i Uno, Vrbasom, Ukrino, Bosno; na vzhodu teče Drina. Rade nahajamo sledeče: Rjavi premog (484.0001 leta 1904), železna ruda (137.5401), mangan (1140 t), izdelalo se je sirovega telesa leta 1904 47.678 t za tri milijone kron. 44 odstotkov zemlje je gozdnate, 17 odstotko? pašnikov in travnikov, 25 odstot. obdelane zemlje. Pridelalo se je leta 1904 P»«mce H3 milijonov cj, rži 0*09 mil. q, ječmena 0 76 mil. q, ovsa 056 mil. q, krompirja 067 mil. q, koruze 1*65 mil. q, vina 0 01 mil. hI. Živine je bilo leta 1895 233.322 konjev, 1,416 394 govede, 1,447.049 koz, 3 230.720 ovac, 662.242 preSičev. Tobačna industrija je velika, ravnotako svilo-reja; žita se precej izvaža, ravnotako lesa, suhih češpelj in slivovke (leta 1904 47.826 ton v vred« nosji 9,995.764 K). Gesta je 2465 km, železnic (leta 1905) 2418 km, brzojavnih žic (leta 1904) 2989 km. Leta 1904 je bilo 64 brzojavnih postaj, telefonske proge so dolge 175 km. — Posta je leta 1904 odposlala 15,847.673 pisem 4,383 210 tiskovin in časnikov. Kar se socialne razvrstbe tiče, je posestvo veejidel v rokah cbegov*, to je pomohamedanje-nega slovanskega plemstva in . Kristjani, Srbi in Hrvatje so večinoma kmetje, ki morajo z begom skleniti najemninske pogodbo. Pod turškim vla-darstvom je Bosn bila razdeljena v sedem kaj* makamlikov: Sarajevo, Travnik, Bihač, Banjaluka, Dvornik, Mostar in Novipazar, vsak kajmakamlik pa v okrožja, nabije ali kaze. V kajmakamliku je gospodoval kajmaJkam, v nahijah mudir. Provinctjo je upravljal vali. Pod avstrijsko upravo se je dežela razdelila v pet okrožij, Sarajevo, Banjaluka, Bihač, Travnik, Tuzla, in 43 okrajev. Deželni proračun je 1. 1906 znašal 51.681 mil. potrebščine in 56.048 milijonov pokritja, torej 4307 milijonov preostanka. Hercegovina. Hercegovina Šteje eno okrožje (Mostar), obsega 9119 km* in ima 219.511 prebivalcev. Od teh je 56.135 mohamedancev, 74.889 pravoslavnih Srbov, 88.188 Hrvatov-katolikov. Glavna reka je Narents, stolno mesto Mostar. Politični porod slovenskega naroda. (Ivan Stanonik.) Dalje. V tem je prišlo burno leto 1848. Mettenuhov policijski zistem, ozkosrčna cenzura in slaba uprava so vzbudile v vseh avstrijskih narodih željo po preobratu. 13. marca 1848. 1. se je začelo na Dunaju gibanje, čegar posledica je bila Melternihov padec, proglasitev ustave, omilitev cenzure. Sedaj so začeli narodi živahno delovati. Takoj po dosegi svobode so se pojavili med Nemci in. nenemci nesoglasja; Nemci so se navduševali za centralizem in za zvezo z Nemčijo, Slovani pa za federalizem in poleg tega so bili proti zvezi z Nemčijo. Povsod so se hiteti organizirati. ugovarjati, veljaj: kdor je tam Slovence in vzgaja slovensko rodbino: kdor ima slovenske nastavljene« in daje vodilno mesto v svojem obratu vse-skos slovenščini. Ni pa še slovenska firma Usta, katere imetnik «ob Času potrebe* podari toliko in toliko kronie sa Ciril-Metoda ali za uboge ranjence, zraven pa late in licemeri; tudi ne Usta, katere imetnik pride na narodne veselice zapravit nekaj petakov, z rodbino pa hodi v kazino in otroke pošilja v nemlko šolo; tudi ne tista, ki ob narod • nih slavno.tih izveša zastavo kot neizogibno Slo, tudi ne tista li-raa, katere imetnik pošilja ženo sodelovat na narodne veselice, z otroci pa doma nemskutari. Ne odbijamo ljudi, ki so res dobre volje, ali kdor živi med nami, naj ve, da je med Slovenci in je slovenski kruh ter naj ne pozabi, da je za nas ne glede na vse drugo, glavno vprašanje, kako vzgaja rodbinol Gospodarski del. ■ □ □ □ □ □ Kaj storiti letos s sadjem? Sadna leUna jo bogata, kakor že dolgo ne I Kamor si pogledal, se je šinilo drevje pod rumenim ali rdečim sadjem, da so veje ječale in stokale pod teto bogatega sadu. Io kjer skrben gospodar ni podprl drevja, ondi se je godila gotovo škoda, ker so se lomile veje. Kam s sadjem? Včasih se je sadje vsaj moglo prodati in izvažati v tuje kraj M A letos P Od povsod prihajajo poročila, da je sadna letina od sile ugodna. Lani n. pr. se je izvozilo iz poljanske ia tirovske dolino v Virtemberk, v Nemčijo mnogo in mnogo vagonov sadja za mošt, letos nihče ne po-praša zanj. Nemčija, Švica, Francija, iz vseh teh krajev bi ga radi sami izvažali! Naši Gorenjci bi ga tudi radi spravili v denar. Kako? Težko vprašanje! Da bi se prodalo takoj v svežem stanju, je zaenkrat nemogoče. Treba pretvoriti sadju v tak stan, da se dalj časa ohrani, in potem kot trajno ohranjen izdelek proda. Ge bi imeli Gorenjci pravo, fino, namizno sadje, kakor so n. pr. zlata zimska parmena, zlata rajneta, kanadska rajneta, šsmpanjka, kabelska in druge rajnete, mašanckerji i. t d., ne bel.la bi prodaja svetega sadja nikake glave. Meseca decembra, januarja ali februarja bi se tako sadje v številno obljudena mesta prav lahko in dobro prodalo. Saj bogata in razvajena gospoda lepo sadje vedno visoko ceni! A kaj se hoče! Kar ni, moramo delati, da se zgodi Zasajajmo in precepljujmo le boljše, renonurane vrste. V «Wiener Börsen-Courier» z dne 13. oktobra je razvidna cena za mašanckerje druge in tretje vrste za 100 kg 30 K. Gena najlepšim, izbranim sadovom prve vrste notira olo 36 K. Toraj imajo mašanckerji danes ceno kg 30 vinarjev ah po starem 15 kr. nekdanje veljave. Na Gorenjskem pa danes mernik jabolk, okrog 15—20 kg, nihče ne mara za 60 vinarjev. To vse zato, ker naše sadje je le moltno sadje, manjvredno, ne pa namizno sadje, kakršno je v trgovini vedno priljubljeno. Ostanimo pri sadju, kakršno imamo. Toraj s prodajo ni niči Zato sušimo sadje za poletje, ko bode pripekala vročina. Krhlji, suhe hruške ohranijo se par let Zopet ni pripravnih sušilnic. Pri dosedanjem sušenju v pečeh pokažejo gospodinje res vso marljivost, da neksj sadja ohranijo v suhem stanju. Iz sadja se da kuhati tudi sadno žganje. Prav, kjer so ljudjo pametni, da se ga ne nalezejo takoj zjutraj do kosila. Kjer pa ljudje nimajo pameU ter se t njim opijanijo, je boljše, da ga ne kuhajo. Neprava sadjevca ali, kakor pravimo, mošta jo velike važnosti in koristi. Ta pijača se pri nas premalo ceni, kajti naši ljudie hočejo kaj krepk« ga, da takoj telodec potgače. Šnops, žganje, jerui, ta ima po Gorenjskem veljavo. In vendar se mora pričeti proti njemu boj. Želeti je, da se udomači kot delavska pijača sadjevec, mošt. Kako pa shajajo Nitjeavstrijci, Vir-temberžani, Saksi, Moravci i. t. d., kateri narodi napravijo toliko mošta iz sadja, da imajo celo leto dovolj te pijače za delavstvo. Je pa tudi zdrav sadjevec v vsakem ozira. Ne deluje tako poguDonosno na človeške organe, kakor šnops. Tudi nima takega vpliva na pijanstvo. Ce bi se vpeljala naprava mošta po Gorenjskem sploino, gotovo bi se znižalo Itevilo nesrečnih, opotekajočih se bitij, o katerih človek večkrat dvomi, ali ima pred seboj larfo (krinko) predpustne šeme ali kaj! Na vsak način je treba znati mošt pravilno napraviti in ž njim pravilno kletariti, da se okusen, zdrav tudi v poletju ohrani, ne pa, da se pretvori prve dni spomisdi v navaden kis (jesih), kakor se dosedaj dogaja pri nas. Jožef Jenko. Nekaj o Izseljevanju. (Iz Fr. 11.iuptm.innovc brošure .Nekaj o izseljevanju. V pomislek in pouk Slovencem, ki se napravljajo v Ameriko 1" Z dovoljenjem pisateljevim.) Z oziroin na narodno gospodarstvo nikakor ni brez pomena izseljevanje. Dočitu se mnogo premišlja ter po časnikih in javnih shodih raz-motriva o pomočkih, s katerimi bi se povečalo in dvignilo ljudsko blagostanje, odkrivajo vzroki njegovega nazadovanja in propadanja, je še vse premalo kdaj govora o izseljeniškem vprašanju. Vsak teden se čitajo le kratke pripomnje, da se je odpeljalo toliko in toliko Slovencev na Nemško in v Ameriko ter toliko in toliko vrnilo domov, dalje se no spuščajo ta poročila. A kdor ima priliko, da pogleda ob ponedeljkih in torkih ali ob četrtkih malo okrog kolodvora, se prepriča, da potnenijo navedena števila včasih cela krdela siromakov, ki ostavljajo domovino ter se napravljajo v tuji svet, s trebuhom za kruhom. A mnogo jih je, ki niso všteti pri teh poročilih. To so oni, ki se ne poslužujejo posredovanja domačih potovalnih pisarn in zato ne pridejo v poštev. Da bi prištevali tudi te, saj jih je včasih neverjetno veliko in bodemo še govorili o njih, bi bila števila izseljencev teden za tednom še mnogo večja. Res, da letos izseljevanje ni tako ogromno, kakor je na primer bilo lani ali druga leta. Temu so krive letošnje slabe delavske razmere v Ameriki. In ker največ izseljencev hodi v Ameriko, je poznati to občutno doma. A te razmere se bodo zopet sčasoma izboljšale, če ne že letos na zimo, in potem je pričakovati, da se zopet vlijejo celi roji izseljencev s Slovenskega v Ameriko, kakor se sedaj vračajo domov radi slabih časov. Saj tudi slabi časi bodo izučili le malokoga. Kakor hitro se izboljšajo poročila, se bode večina zopet napotila čez veliko lužo, morebiti v svojo škodo, gotovo pa v škodo splošnega ljudskega blagostanja in moči. Kako — bodemo videli. Dunajski Slovenci so okoli 28. aprila ustanovili društvo .Slovenija"; njen program je bil: Zedinjenje in ravnopr-ivnost Slovencev in neraz-družljivost .avstrijskega cesarstva". Predsednik je bil Miklošič. — V Gradcu so osnovali 16. aprila .Slovenijo". Društven program je bil: Povzdiga narodne zavesti na podlagi izobraževanja slovenščine in poznavanje sorodnih narečij v dosego tesnejše zveze z ostalimi slovanskimi vejami. Predsednik je bil dr. Muršec. — 25. aprila so ustanovili .Ljubljansko slovensko društvo". Društveno geslo je bilo: Vse za vero, dom, cesarja. Glavna vodi»elja: dr. Bleiv/eis in Martinak. — V Trstu so Slovenci osnovali .Slavjanski zbor"., ki se je kot najmočnejše tedanje tržaško društvo živahno poganjalo za koristi Slovanov ob Adriji. — V Celovcu so poleti osnovali slovensko družbo. Društvene liste so jim navadno Nemci raztrgali ali pa odnesli. Glavna voditelja sta bila Einspieller in Hladnik. — V Celju so osnovali .Celjsko družbo za gojitev sporazumljenja med Nemci in Slovenci". Protivili so se združeni Nemčiji kakor tudi združeni Sloveniji. — Manjša društva so bila še v Poljčanah, v Radovljici, Novem mestu, Gorici, Solkanu in v Bovcu. Ta društva so bila središče narodnega gibanja v posameznih krajih. Bila so medseboj v tesni zvezi, večkrat so skupno stopila v javnost. Konec prih. Izza poletne sezone. Ivan S. Olševski. Dalje. Miha Žganjegoj pa nam je nanosil na mizo slivovke, brinjevca, sadjevca, borovničarja, vina in sifona, sira in salam ter nam ponujal povrh še črne kave. «Vse pristno domače, vse pristno domače!* je hvalil blago in se klanjal na vse strani. Segli smo z veseljem po nanešenih stvareh in jih spravljali deloma v malhe, deloma v želodec. Le g. Sabljač ni hotel dejali nič v malho, temveč vse kar naravnost v želodec •Stric, denite no kaj v malho, po poti bodete lačni!*, pravi gdč. Francka. «Sment, saj zato pa jem, da ne bom po poti lačen!* In kos za kosom je zgineval s krožnika pred njim. Smejali smo se od srca njegovi veliki lakoti. Toda ne dolgo. Njegova lakota je bila nalezljiva. Miha Žganjegoj nam je komaj nanosil. Tako je polagoma zavladala svetovnoznana tišina, ki nastopi vselej kadar so zaposleni zdravi zobje in lačen telodec Prvi jo se prekinil Jaka Škaberne le s polnimi usti: «Gospod, dobro nam je tukaj biti!* Kosci salame, sira in kruha mu zamaše usta. ^Postavimo si nov šotori* «Novo utot* •Potrebovali bi je!* «Potrebal bi jo Miha, Zga......, pardon, Elija 1» Zakaj se izseljuje toliko Slovencev? Ali res domovina ne more preživiti vseh? Človeku se zdi skoro. V domovini nedostaja kruha in zaslužka, ali je preslab, kar ga je. To sicer ne velja samo o Slovenskem, saj se izseljujejo trumoma tudi drugi narodi: Hrvati. Madžari, Nemci, Čehi, Poljaki in židje iz Avstrije, še več pa balkanskih narodov ter Italijanov. In vse i zvečine v Ameriko. Samo v Združene države se je priselilo lani v prvem polletju 771.992 potnikov tretjega razreda iz Evrope. Bog nc daj, da bi vsi ti bili Slo ve tu- ! A vsi naveden' ter vsi poznejši so bili večinoma delavskega stanu, zakaj drugi stanovi pri tem opazovanju ne pridejo toliko v poštev. Saj zlasti od učenejših Slovencev gre le izjemoma kateri v Ameriko. V domovini nedostajc zaslužka ali vsaj bolje plačanega dela iz več vzrokov. Eden najglavnejših je pritisk tujih delavcev, zlasti Italijanov. Saj so stroke, v katerih delajo skoro izključno sami italijanski delavci, n. pr. zidarstvo. Koliko zaslužka bi se lahko nudilo našim Hudem, da ne bi ga jim odjemali ti v potrebah skromni, drugače pa pridni in vztrajni delavci, ki porabijo med nami le malo zasluženega denarja, temveč ga pošiljajo domov iz dežele. Zato se naših ljudi skoro nihče več ne uči zidarstva. A tudi v drugih panogah se po krivici uriva tujca pred domačina, tako po železnicah, tvornicah, rudokopih. Ali se za mnoga dela rabi ceneje delavce: kaznjence, prisiljenec, — domač delavec pa mora po tujini iskati kruha. O drugih neznatnejih vzrokih tu niti govoriti nočemo, saj ^c govori o njih večkrat in ob različnih prilikih. Krepke, na zdravi podlagi zasnovane organizacije jim bodo sčasoma že kos. Povdarjamo pa. da mnogim ne bi bilo treba hoditi na tuje in bi se mnogo več Slovencev lahko preživilo v domovini, da ni tega zla. Zato bi priporočali poklicanim z ozirom na to, da se snuje novi izseljeniški zakon: tudi za priseljeništvo bi se bilo zanimati in je enako izseljeništvu primerno urediti. Mnogo več ljudi bi se tudi lahko preživilo doma primemo vsak svojemu stanu. Toda dandanes vsakdo neprenehoma teži in stremi po boljšem, nihče niti za malo časa ni zadovoljen s tem, kar ima. Slehernik bi imel rad rešeno socialno vprašanje kar v naglici, kar čez noč. Ker to ne gre, ker ima mnogi morda še vse polno izrednih potreb, si pomaga drugače, da ugodi željam po ugodnejših razmerah. Gre v tujino, kjer se radi boljših socialnih razmer pridobiva ložje, kjer se za delo plačuje boljši zaslužek. To je navadno v Ameriki. Zato se mnogi Slovenec izseli tja. Ako pravimo izseli, nismo rabili baš piave besede, ker o izseljevanju v pravem pomenu pri Slovencih skoro ne moremo govoriti. Kdor se izseli, napravi doma račun o svojem domovanju, proda, kar ima, in se naseli stalno drugje, ne da bi se nameraval vrniti kdaj. Tako se izseljujejo Švicarji in Nemci, Slovenci redkokdaj. Tudi na tako izseljevanje ne vpliva neugodno noben čas, zakaj tak izseljenec nosi skoro vselej seboj nekaj gotovine, s katero si ustanovi novo domačijo. Zato jc vedno in povsod dobro došel in v Ameriki se ga ne branijo nikoli, čeprav imajo drugače strog priseljeniški zakon, po katerem se baš letos ravnajo do pičice. - Dalje prih. Tedenski sejeoi v Kranja dno 12. oktobra 1908. Prignalo se je — konj, 144 glave domače goveje živine, 233 glav hrvaške goveje živine, 10 In naši pt gledi, spremljani od veselega smehu, so se izzivalno poredno vprli v Miha Zganjegoja. Ta pa se je smehljal, kot se smehlja gostilničar, ki si je v svesti gotovega dobička in zato prezre nedolžen zbodljaj svojih gostov. Kar zazveni kozarec Pogledamo proti Četrti steni, odkoder je prihajalo trkanje ns kozarec. Tam pa je že stal g. Sabljač, v eni roki jo držal brisačo in si brisal junaške brk«-, a z drugo se je ravno praskal za ušesi. Očividno je nameraval spustiti imenitno govoranco. Vse utihne ia čaka. «Slric, ali ste se te najedli?* Vse prašno v smeh vsled tega naivno-proza-ičnega vprašanja v tako svečanem trenutku, g. Sabljič pa ošine celo družbo z zapovedalnim pogledom, udari še psrkrat ob kozarec in, ko se smeh polete, začne: «Dražestoe milostljive dame in bla» gorodni gospodje! Kakor Vam je morda znano, smo sklenili, da se podamo letos k sv. Antonu in naši telezni vztrajnosti, naši neomahljivi odločnosti, naši brezkončni energiji in naii požrtvovalnosti se je zahvaliti, da smo uresničili ta načrt, da smo ta na potu k sv. Antonu, da smo te v gostilni Miha Zganjegoja!* Pavza. Pod mizo se prikaze domač, kutek. «Bravo, bravisslmo, ti vel sv. Anton, živi o, g. Sabljač in Miha Zganjegoj 1» Gospod Sabljač vzame na znanje vse njemu namenjene iivio-klice, popravi si brke, pogleda po- p rilo«* „Gortnleu" ittv. 42 z I.190$. domačih telet, — hrvaških telet, 20 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, II domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, 60 buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 66—70 K, na polovico 100 kg 58—62 K, za pitanje 100 kg 34—56 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 11 50, Rroso K 7*50, rž K 10—, ovea K 8-50, ajda ! 9*—, repno seme K —, fižol ribničan K 13*—, tnandalonK 13--, koks 14*— krompir K 2*— za 50 kg. Saipla debate lesa. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo 13. novembra 1.1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Belgradu vršila ponudbena razprava, za dobavo 893 kubičnih metrov posebnega hrastovega stavbnega materijala. Natančnejši pogoji se dobe pri navedenem ravnateljstvu. Ogrski eaatralnl oglasnik za varstveno ilMili Po členu XVII. nove poravnave z deželami ogrske krone se je varstvo znamk preuredilo tako, da je mrgoče, da so znamke le v eni obeh držav veljavno registrirane, ker se na eni strani pod gotovimi pogoji more znamki za tozemsko podjetja, ki je registrirana ta eno obeh držav, v dragi državi varstvo odreči, na drugi strani pa ni nihče več primoran znamke za inozemska podjetja položiti v obeh državah. V avsrijskem centralnem oglasniku varstvenih znamk se bodo sicer objavljale vse domače znamke in tudi v Avstriji refotrirane inozemske znamke, kakor tudi na Ogrskem registrirane znamke, katerih varstvo se razteza tudi na Avstrijo, ne pa one znamke, ki so zavarovane le za dežele ogrske krone. Ker je ob tako razsirjeuih prometnih razmerah med obema državama monarhije za avstrijske kupoijske kroge brezdvomno vel ka važnosti, da na lahek način tudi zvedo, katere znamke so samo na Ogrskem veljavne, se je ukrenilo, da bodo vse avstrijske trgovske in obrtniške zbornice dc bi vale redno tudi ogrski centralni oglasnik varstvenih znamk («K0z-ponti-Vedjegy-Ertesito»). Pošiljanje tega oglasnika se prične s štev. 3 tekočega letnika. Ta ogrski oglasnik je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Pozor I »Kranjska hranilnica t Ljubljani" |e društvo, obstoječe is 65 samih nemških članov. Stanje hranilnih vlog v »Kranjski hranilnici v LJubljani" pada. Skupni znesek reserv. sakladev kranjsko hranilnic* v Ljnblfani" je naaoL Za varnost hranilnih vlog t »Kranjski hranilnici v Ljubljani" ne jamči ne dežela, ■• kaki občina — ulit člani. »Kranjska hranilnica t Ljubljani" ni pod vržena strokovni revisijL »Kranjska hranilnica v Ljubljani" ima ■omiko uredništvo — pa ne slovenskega. »Kranjska hranilnica v Ljubljani" vidr-šuje nemško šolstvo na Kranjskem. »Kranjska hranilnica v Ljubljani1 daruje v nemške namene ogromno sueške. »Kranjska hranilnica v LJubljani" Jo glavni steber kranjskega nemštva. Kranjska dežela pa Jo slovenska, LJubljana je slovenska___ nosno krog sebe kot vojskovodja po dobljeni zmagi in nadaljuje: •Vabljivo nam miglja nasproti prijazna cerkvica sv. Antona. Se vabljivejše pa nam bo nvgai spomin na ta dan v naših srcih takrat, ko se raz-idetno zopet po svetu, odkoder smo prišli, po svetu, kamor nas kliče sveta dolžnost do svojcev, do nase mile domovine, sveta dolžnost do našega vedno trajajočega carstva, katero stoji trdno, kot stojimo mi. V ta namen . . .» V tam trenutku zacvili, zalaja, zagode in steče ven, rep mej nogami in še vedno glasno crilec domači kuiek, g. Sabljač pa zavrisne kot ranjen lav, omahne na četrto steno, ki se s naslonjenim g. Sabljačem vred prekopicne na vrt, a s steno in g. Sabljačem vred pade na vrt, oziroma na prsi g. govornika izpod podstrešja nek črn pisker, čigar tekočina as razlije po njegovi obleki in bradi. Vsa to aa je zgodilo v trenutku. «H prekleti pes ti, vgriznil me je!» Hitro ga obkolimo in mu pomagamo na noga. Pogled na njegovo podkoleno, kamor ga ja vgriznil pas, nam ja vzbujal sotalje, pogled na njegovo s trnkom oblito brado pa smeh. «Oh, pa moja obleka in brada U Približevala sta as tudi Miha Žganjegoj in njegova žena, da bi videla, kaj ta vriše pomeni. «Ob, M ha, poglej, uto so nam podrli, U gosposki grda vsi I» Konec prih. Umetnost in književnost □ □ □ □ - Slovenska Matica. (161. odborova seja.) Predsednik nasvetuje, da bi se Matica letošnjega 20. septembra spominjala z literarno ustanovo. Princi-pijelno se pritrdi nasvetu, ki se odkate gospodarskemu in književnemu odseku v poročanje. Umrlemu utemeljitelju Slovenske Matice, dvornemu svetniku Jos. Sumanu napiše prof. Pletersnik življenjepis. Matica je priredila Trubarjevo akademijo. Poročilo o knjigah, ki izidejo pred Božičem, se vzame na znanje. Določijo se slike za II. del Kamniških Alp. Sklepa se o došlih rokopisih. Pritrdi se predlogu knjižnega odseka o knjižnem programu za leto 1909. (Koroška, Ooégin, Hrv. antologija, Ltd.); zbrati bo Se ohranjene ljudske tradicije o francoski dobi. Zemljevid je rokopisno malone izdelan. Pleteršnikov slovar bo v svrho tehniškega slovarja do konca oktobra ekscerpiran. Tajnik poroča o internih zadevah o premerabah pri pover-jeništvih in prirastku na knjigah. Članarino za t L je doslej plačalo 2623 članov. Zgodovinski in slovstveni pregled sa minuli in prihodnji teden. 18. oktobra: 1663. * Princ Ergen Savojski-Carignan v Parizu, zmagalec v bitkah pri Centi 1697, Qudenardu 1708, Malplsquetu 1709, Petro« varadura 1716, Betemgradu 1717. — 1748. Mir v Ahenu. — 2757. * Fizik Reaumur. — 1777. * Pesnik Henrik pL Kleist — 1813. Bitka pri Lipskem; dragi bojni dan* beg Napoleonov. — 1818. * Pisatelj Luka J eran v Javorjah nad Škofjo Loko. — 1832. * Dr. Etbin Costa v Novem mesto. — 1869. f Pesnik Simon Jenko v Kranju. 19. oktobra: 202. pred Kristom. Bitka pri Zami — 1466. Drugi mir v Thornu. — 1761. * Dr. Jožef Mi slej, modroslovec in pisatelj v Podrt gi. — 1810. * Pisatelj Febcijan Gbbočnih v Brasto-vičah. — 1813. B.tka pri Lipskem; tretji vojni dan; zavezniki vzamejo Lipsko s naskokom. — 1826. f Nabožni pisatelj Anton Clementin: v Ljubljani. 20. oktobra: 1740. f Karel VI., ž njimizmre habsburški moški rod, na njegovo mosto stopi habsburško lotarinska dinastija, cesarica Marija Terezija zasede prestol. — 1802. * Pisatelj Simon Vilfan v Stari Loki — 1827. Pomorska bitka pri Navarinu. — 1855. f Slikar Matej Langus. — 1860. Oktobrski diplom. — 1901. f Pisatelj Jakob Alesovec v Ljubljani. 21. oktobra: 1496. Sklep medsebojne tenitve habsburško-španske; Filip, sin cesarja Maksimili-jana I., poroči Johano, hčer Ferdinanda aragon-akega; Janez, Španski prestolonaslednik, poroči Marjeto, sestro Filipovo. — 1795. * Pedagog Simon Rudmai v St. Vidu v Jonski dobra. —1805. Pomorska bitka pri Trafalgar ju,* Nelsonova smrt — 1862. Revolucija na Grškem. 22. oktobra: 1632. Walienstein osvoji t ipsko. — 1752. * Nabožni pisatelj Andrej Reja na Goriškem. — 1811. * Skladatelj France Liszt — 1830. f Pisatelj in skladatelj Pavel KnobeJj v To-maju na Goriškem. — 1868. t Pesnik Mihael Kaste!:c v Ljubljani. 23. oktobra: 1642. Bitka pri Breitenfeldu, — 1803. * Skladatelj Albert Lortzing. — 1806. * Pisatelj Adalbert Sttfter v Oberplanu. — 1848. Združene čete kneza Wiudischgratza in hrvaškega bana Jdačica obl gajo Dunaj od 23. do 31. oktobra. — 1851. — Francoski diplomat Camille Barreré. 24. oktobra: 1526. Ferdinanda I. izvolijo za češkega kralja. — 1601. f Astronom Tycho Brahe. — 1648. Proglasitev vestfaiskega miru. — 1795. Tretja in zadnja delitev Poljske. — 1796. * Pesnik Avgust pL Platen. — 1845. f Nabožni pisatelj Juri Alič na Laikom. Jb zúkitc Ciril JstetodoVc drtžie! Dopisi. iS BaaovlJiOO. Kakor je Val list že poročal, nadomestila je mestna občina vse svoje javne, prej dvojezične napise z izključno slovenskimi napisi 2d, da temu vzgledu niso sledili posamezniki — vidii Se vedno polno dvojezičnih napisov, na primer pri lekarni, pri zalogi smodnika in pri vseh javnih uradih. Na slavni poŠti je več objav celo samo v nemškem jeziku naznanjenih, dočim je najbrž napis zunaj na poŠti Ss is prejšnjega stoletja in nečitljiv. S samonemSkim napisom se odlikuje seveda tudi «Furst- und Domaoenverwaltung Radmannsdorf», ker una seveda na Gorenjskem opravila s samimi pristnimi Nemci — Naravnost Škandal za Radovljico pa je samonemiki napis tvrdke «Friedrich Hornean» — kjer ima odločilno besedo gospa stotnik Hraiovčeva, ki se je celo osmelila reči, ko se jo je opozorilo, naj izpremeni napis, «Ach was, sehau ich denn noch nicht genug oberbaraeriseh tus?» Ta tvrdka živi izključno le od slovenskih žuljev — nemškega odjemalca nima ni enega. — Skoda je namreč vsakega krajcarja, ki se da zaslužiti narodnemu nasprotniku. Omenjeno bodi, da ta lepa «oberkrsinerisch gospa* — posebno zsuber je, kadar se Sata a svojim aaohoa in drobnim spremljevalcem, sedanjim začasnim voditeljem okrajnega sodišča ali pa, kadar gospa Mraka pelje svojega kavalirja na »prehod — poeti sneti vsak večer svojo nemško tablo, jo dene spat in drugo jutro jo zopet razobesi V sTjraaja, dno 17. oktobra 1908. Odstopila sta v petek ob >/A na 1. o« ponoči češka ministra Fidler in Prašek zaradi odgo-ditve češkega deželnega zbora. V ielofaeiji je podal delegat Biankini na ministra za zunanje posle interpelacijo, v kateri in-terpelantje odločno protestirajo proti temo, da se je aneksija Bosne in Hercegovine izvršim, ne da bi se bilo istočasno na podlagi pravičnosti rešilo pereče hrvatsko vprašanje in utelesila DslmacHa hrvatskemu kraljestvu. Mesto da bi se Bosna in Hercegovina s istočasno temeljito rešitvijo hrvatskega vprašanja zemljepisno in etnogvsUčno utelesila hrvatskemu kraljestvu, se je ustvaril drtav-nopravni monstrtras, ki se ne more dolgo ohraniti, ki krši pravice hrvatskega naroda, ovira So bolj knltorelni, politični in gospodarski razvoj ter utegne biti vzrok novega velikega nezadovoljstva tal zapleta jev. Ioterpelantj« vprašajo, kako samorejo ministri tako postopanje opravičiti in so H pripravljeni, v interesu Bosne in Hercegovine ter monarhije same natančno proučevati rtosansho vprašanje ter je spraviti v soglasje s nujno potrebno ureditvijo hrvatskih razmer. Delegat dr. Šiitsriie zahteva, da naj zastopniki Bosne in Hercegovine dobe sedež in glas v parlamentu in v delegacijah. Bosna in Hercegovina naj se priklopita eni polovici monarhijo ali pa naj se vstvari nova samostojna državna tvorba iz slovanskih provincij Avstrije in Ogrske. V delegaciji je imel obširneji govor, rekoč med drugim, da je mogoče aneksijo presojati le v zvezi z jugoslovanskim vprašanjem. Izrekel se je preti temu, da bi padli novi provinciji pod ogrsko goapodstvo. Spojita naj se pa z deželami hrvatske krone. Osrttki deželni sbor bo baje v najkrajšem času razpuSčen. Nove volitve bodo te lotos. Tako se poroča s Dunaja. ? ogrski delegaciji je minister vnanjih reči baron Aehrenthal dodal Se nekoliko opazk k svojemu ekspozeju v odseku avstrijskih delegacij. V dokaz tega, da se s pripojenjem ni kršita bero-Finska pogodba, se je to pot skliceval na prof. Bluntschli-ja. Odsek je odobril ministrova politiko in aneksijo ter bres debate glasoval za ves proračun. Vojni odsek ogrski selsf ael|e je sprejel vojni proračun s kreditom za svitanje števila r«krutov. Meiisiadss konJsTonen zaradi balkanskega vprašanja je baje te zagotovljena. Pečala se no no z aneksijo Bosne in Hercegovine in tudi ne z otvoritvijo Dardanei V Srbiji Se vedno vre. Izvenrednenra zasedanju skupsune, o katerem je vsaj tolike gotovo, da se ni sklenila vojna, a dir se je za vojaško namene dovolilo 16 mUionov dinarjev, je sledilo redno zasedanje, ki Se traja. Uradna Srbija vsekakor ne želi vojne in ima pač tehtne razloge aa to. Vojna i Avstro bi morala uničiti Srbijo, ake ne bi nastali konflikti po vsej Evropi, kk bi dafi Srbiji kaj zaveznikov, čeprav morda neprostovoljnih. Toda Rusija je sporočila srbski vladi, da se ne sme zanašati oa njo in od drugod ima dežela Se manj upati pomoči. Zato je dala vlada Se več izjav, ki kažejo, da ne misli na vojno. Pač pa aču-jejo neodgovorni elementi Se dalje in dalje. — Demonstracije proti Avstriji se v Beleragradu nadaljujejo vsak dan. Tudi prostovoljci se se "obirajo in se jih je baje oglasilo te 17.000. Ce je število resnično, kar je pa zelo dvomljivo, morajo biti to čudni prostovoljci Kar je sposobno za vojaško službo, je tudi v Srbiji asentirano: aa tako množico prostovoljcev bi morali sprejemati 14 letne dečke. Kakšno nerodnost tri tudi lahko proisiučili macedonski ustaši, ki se vračajo v Srbije in se babajo, da bodo vdrli v Bosno. Časopisje razglasa, da se je več tisoč begunov is Avstrije oglasilo pri srh-kih vojnih oblastih. Teh vesti seveda ne mora nihče kontrolirati Vendar je pričakovati, da se ne zgodi nobena neumnost Srbska vlada se zanaša na evropsko konferenco in upa menda, da dobi kakšno odškodnino v novopasarskom randtaku. Minister za zunanje zadeve potuje baje v Berilo, London, Pariz in Rim, staroradikalni voditelj Patše pa v Peterburg. Ma Turškem se razširja bojkot avstrijskega blaga in mogoče je, da bodo nasi ljudje Ss zelo obžalovali aneksijo Bosne iz Hercegovina. Ker v Mali Aziji niso dovoliti ladji Avstrijskega Levda izkrcanje blaga, se ja avstrijsko poslaništvo pritožilo pri turftM vladi, ki je obljubila, da poskrbi sa red. Gradovi prlhod^oga tedna": 18. Travica; 10. Pater Alk., Irislav, Spasenfta, Sergij: 20. Vendalin, Predislav, RaSa; SL Uršula, Stojslav; 22. Kordola, Zoridav; 28. Janez Kap., Dusevlad, ZWka, Dslibor; 24. Rafael, Blagota, MsJša. Sejmi na Gorenjskem prih. teden; 19. Luketev v Kranju, v Sorid in na Bohinjski Bistrici (za živino); 21. v Cerkljah in v Lescah. Novičar. Tudi zadnjo Številko »Gorenjca* nam jVkrota roka natega dri. pravdnika rasegia, ia sicer prav po nepotrebnem. V dotiavnici ne pove niti, aoper kateri paragraf smo te pregrešili. 03-redili sibo takoj drago izdajo. Volitve v deželni sbar kraa)aki so razpisane na 14. decembra 1.1. za splošno kurijo; za Ljubljano, kjer se izvoli dvoje poslancev, pa 22. decembra. Tladno akcija radi pomanjkanja krme zlorabljajo — kakor te nam danes opoldne brzojavlja — razne klerikalne posojilnice osobito s tem, ker razglašajo, da nihče ne dobi sena po pet kron. kdor ni njih dan. Deželna vlada je izjavila, da je to postopanje absolutno nedopustno. Vsak slučaj naj se deželni vladi nemudoma naznani. Lh-bliaaa dobi slovenske ulične napisal V seji dna 14. L m. se je bavil deželni odbor s pritožbo dr. Ferd. Egra zoper sklep občinskega sveta ljubljanskega, da dobe v Ljubljani nlice saraotlo-venske napise. Poročal je občinski referent poslanec Jaklič, ki je predlagal odklonitev pritožbe. Grof Bsrbo je kot zastopnik Nemcev poizkusil s tehnično obstrukcijo in predlagal, da se doslovno prebere ves akt z vsemi predakti. Ker je po poslovniku deželnega odbora taka obstrnkcija nemogoča, je dal na zapisnik najostrejsi protest. Nato je bila odklonitev nemtke pritožbe sprejeta z večino glasov. Seveda se Nemci pritožijo na upravno sodišče, vendar po prejtnji razsodbi nimajo mnogo upanja, da prodro. Danes je toliko kot gotovo, da dobi Ljubljana samoslovenske ulične napise. V pofasaile. Prebivalstvo mesta Kranja in okolice opozarjamo, da «Meslna hranilnica v Kranju* ni v nikaki zvezi t »Kranjsko hranilnico* (nemško Sparkaso) v Ljubljani, kjer dvigajo stranke v »led znanih dogodkov kar trumo m a svoje prihranke. Ker ima tukajšnja mestna hranilnica ?a vlagatelje isto obrestno mero, a nudi za naložene gotovine tudi večjo varnost na ta način, da poleg lastnega rezervnega fonda jamči tudi mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo, priporočamo nal domač zavod kar naj-topleje. Poizvedeli smo, da sprejema tudi tukajšnja mestna hranilnica vložne knjižce tujih denarnih uvodov kot hranilne vloge, M da bi se obrestovan je prekinilo. Toliko zaplemb menda ni bilo fte nikoli na Slovenskem, kakor zadnje tri tedne. V naši tiskarni je bil zaplenjen »Gorenjec* dvakrat. «Korošcc» enkrat, «Rdeči Prapor» Štirikrat in «Naprej* enkrat. V Ljubljani je «Narod» zaplenjen skoro vsaki dan. Značilno je te, da ima posebno protekcijo pri državnem pravniku ljubljanski «Slovenec». Homčurska kramarja Gotzl in H tka v Ljub Ijanl sta bila spodena na sejmih: v Škofji Loki, Kranjski gori, Divači, $L Petru. Prvi prodaja narejeno obleko, drugi pa vse po 20 vin. komad. Kljub temu, da se jima j? godilo tako slabo, nastopata Se vedno oblastno nemčursko. Gotovo prideta prihodnji ponedeljek, dne 19. t. m. na semenj v Kranj. Županstvo, pozor I Preziraš)« slovenščina Na novi železnici Kranj-Tržič se namerava, kakor kažejo dosedanje izkušnje. do venski jezik z vso odločnostjo omalovaževati. Izdajajo se vozni listki nemško-italijansko !-slovemki. Slovenščini je torej določeno zadnje mesto, a se ta slovenščina se muči v Prokrnstovi postelji. Da si uprava te železnice drzne izdajati take vozne listke, smo vzrok Slovenci, ki se ne pritožimo zoper vsako zapostavljanje našega jezika. Železnica Kranj-Tržič teče po izključno slovenski zemlji in In na Kranjskem vsiljevati italijanščino, to je nekaj tako nečuvenega, da temu ni primere. Is Kropo. Tukajšnje županstvo je dalo odstraniti na občinsko-krajevni tabli pri vhodu v naS trg dvojezičen dosedanji napis ter ga nadomestilo s samosloveaskim. Tudi žebljarska zadruga je odstranila vse slovenskonemške napise ter ima sedaj le samoslovenske. Tako naj bi se zgodilo prav povsod, kjer so zavedni Slovenci. Občinski odbor lokoviiki je pri seji dne 13. L m. soglasno sprejel županov predlog, da se izrazi ogorčenje nad surovim napadom na mirne udeležence Ciril-Metodove skupščine v Ptuju, da protestu e proti postopanju vojaške oblasti, dne 20. septembra v Ljubljani, da izreka svoje sožalje nad žrtvama in da želi edinosti slovenskih strank, kadar braniti je časti in pravde naroda svojega. Za spomenik se pošlje 20 K, za ponesrečence 30 K. Majhna Sava. Ker že ni bilo več tednov de/ja, je nastala suša in vode so silno upadle. Posebno je upadla Sava, kjer je na Hrvaškem izključeno vsako brodarenje, kar doslej še ni bilo zlepa. Promet mnogo trpi. f ssossin 20. septembre je izreza 1 Jakob Sivic. isrezovalec v Škofji Loki, krasno nastavke it hrastovega lesa. Lipov cvet ovija sablje, puške in topove ter kranjskega orla. V sredi je izrezana 20. kimovec 1908 v Ljubljani. Kipar Zajec napravi na ta nastavek hip Adamiča in Lundra, ležeča na cesti. Obrtao-iadtilevalsa SOls se ustanovi v Mengšu. Kranjska knsdlatiea, trdnjava v«wa pori! -nessstva na Kranjskem, s« je začela majati. Slo- venci, ki so nad HO let nosili svoj denar v njo ter tako z lastnim denarjem kupovali bič, ki jih je tepel, to te ttrezuili ter dvigujejo tvoje vloge v prav velikem obsegu. Nič ne pomaga, da jo brani vlada, ljudstvo zahteva denar, s čigar obrestmi te je redilo in podpiralo nemštvo ter sovražno teptalo slovenske pravice ob tla, nazaj in u ver jen j tmo, da ga Nemci nikoli več ne bodo videli. Zdaj ti hranilnica pomaga s tem, da razpošilja po deželi letake v slovenskem jeziku, v katerih je natisnjena izjava vladnih komisarjev, da je poslovanje v hranilnici pravilno in da se ni bati za varnost vlog. Mi rečemo le to: zakaj se vlada ni nikoli potegnila takrat, to je vsako leto, ko se je z razdelitvijo čistega dobička delala Slovencem velika krivica, ko je moral in Se mora njih denar služiti nemškim bojnim društvom za to,, da se zatira vse, kar je slovenskega. In takemu zavodu, ki s slovenskim denarjem Slovencem grob koplje, gre vlada v vsakem oziru na roko. Vprašamo, kaj bi vlada storila, ko bi Slo v takem slučaju za slovenski denarni zavod? Niti z mezinc m bi ne ganila 1 L)nbl}aaaki Romei so včeraj izdali o Kranjski hranilnici letak, ki je iiceroerski sestavljen, napada slovenske naprednjske, prinaša pismo Škofa na grrfa Barhota in pa izjavo Krementek- GozanL Ljubljanski Škof Jeglič je izdal pastirski list, v katerem obsoja dogodke v Ljubljani. Ali se hoče s tem pr kasa* lani skoraj 100.000 kron v stroge nemške namene I Za slovenske zavode nasprotno pa kvečjemu kakih tisoč kron. — Slovenci so spoznali, kakega gsda si redijo na prsih in v zadnjem času so dvignili že nad 6 milionov kron vlog ter jih naložili v slovenske denarne zavode. HoblOBSO obligo IT Iz selške doline se piše: Dosedaj smo se Slovenci po tem pregovoru ravnali, seveda v svojo lastno škodo in na korist našim nasprotnkom nemčurjem. Lipov h si Toda časi so se izpreroenili in stara slovanska lipa je zadobila grče, katerih presekati ne more tudi naj-nabrušenejši nemški palaš. Pravijo, da se v nekem zadnjem »Slovenskem Narodu* bere, da se dr. Ferdinand Eger, odvetnik v Ljubljani, redi zgolj od nemške hranilnice v Ljubljani. To pa žalibog ni res. On se redi, in prav mastno redi tudi od slovenskih žuljev iz naše selške doline. Kako to, bo marsikdo vprašal, če se spomni, da je mož predsednik nemškega «Volksrala» in tisti, ki je hodil v Gradec in na Dunaj že neštetokrat Ščuvat vlado zoper tiste Slovence, katerih grose in kruh tako rad požira. Od prvega je «teh grošev* bil vzrok slučaj, ker je prijatelj Novak, pisar in pa naslednik gospoda Johanna Globottchnigga, gnal k temu Tevtcnu nas selške kmete, ki smo mislili, da so gospod J jhann, oziroma njih naslednik koncentrirana pamet; manj slučaja je pa zdaj, ko je Johannov, oziroma N6 vekov naslednik v ženstvu in premoženju rodni brat g. dr. Egerja. Za božjo voljo, kam bomo pa prišli, če bomo sami gada redili na svojih prsih, sami, slovenski kmetici — podp rab nemčurskega odvetnika, ki ima ljubezen le do naših slovenskih grošev, do naše krvi pa nobene, in ki ne le, da odobruje zahrbtno prelivanje krvi slovenskih žrtev, nego ceio hodi na Dunaj, da z očrnjevanjem in natolcevanjem postavlja slovenski narod na sramotni oder, kot roparski narod! Noblesse obiige t toda le, kjer je na mestu. Odbor ljudskega slavij«, oziroma narodnega sejma je potlal žrtvam izza septembrskih dogodkov v Ljubljani, v čgar nameni se je isto v nedelji 11. t. m. v L-scah vršilo, svoto K 300'—, za družbo sv. Crila in M toda pa K 250—. Slavnost biagoslovljenjs novega gasilnega doma na Kokrici se vrši jutn v nedeljo, dne 18. oktobra 1908 ob dveh popoldne. Veteranski ker v Ljubljani je sklenil uvesti slovensko poveljevanje. Državna zveza veteranskih društev je i'javila, da nima nič proti temu. 0 pastirskem lista škofa Jegliča piše »Rdeči Prapor* : Škof Jeglič je izdal pastirski list, ki se peča z znanimi ljubljanskimi dogodki. Radovedni smo, kaj povedo klerikalci o tem najnovejšem pastirskem listu. Gospod Jeglič pripoveduje nekaj znanih reči, pravi, da je pobijanje Sip smrten greh, in govori o slovenskih rudarjih, ki žive na Nemškem. V teh rečeh bi se tudi mi izjemoms enkrat strinjali z gospodom knezoškofom v tem smislu, da je za uspešen napredek potreben sporazum narodov. Ne mislimo, da bi bila opravičena hegemonija kateregakoli narola, tudi ne nadvlada Nemcev nad Slovenci, ampak zahtevamo enake pravice za vse. Tega gospod Jeglič ni povedal in ves njegov pastirski list ima vsled tega zelo enostransko lice. To se kaže tembolj, če se spominjamo, da so se zgodile v Ljubljani se nekatere druge reči, ki to bile še nekoliko bolj resne, kakor razbite Sipe, Saj se je streljalo tako blizu škofije, da hi gospod Jeglič pač lahko kaj vedel o tem. Ampak za tiste smrtne grehe, ki so se zgodili v nedeljo, nima nobene besede. Kristus je dejal, da se je treba bolj bati boga kakor ljudi. Kdove, če ne sodi bog, da je človeško življenje vsaj toliko vredno kakor Sipa? Gospod Jeglič menda ne misli tako. Seveda, on je «knez» in mora fevdalno čutiti 1 Pozor! Ne zamenjati akcijskega budjejeviškeja piva s tamošnjim meščanskim. Prvo je slovanski izdelek in daje od piva razprodanega, na Kranjskem, nekaj odstotkov družbi sv. Cirila in Metoda, meščansko pa podpira »Schulverein*. Kdor toči im-portirana piva, naj toči to slovansko budjejovUke akcijske pivovarne. Do dna duše so nam zoperna nemška piva, dokaz temu zopetni slučaj, da je g. Avšič iz Sklej odpovedal odjemanje Koslerjevega piva, njegovi gostje pa uživanje tega piva. Trgovec g. Oton Homan v Radovljici je bil te dni tudi posečen ol finančnega stražnika, menda po ljubljanskem vzorcu. Stražnik je zahteval, da mora g. Homan kot založnik tobaka nadomestiti aamo-slcvenski napis z dvojezičnim. G. Oton Homan jo to energično odklonil. Prav tako! Ali Je ros T Govori se, da g. Oton Homan v Radovljici radi dv.h nemškb uradnikov prodaja Sudmarkine vž;gal!ce. C j je to resnica, g. Homan, bo treba obračunati tudi v Vami! Telovadno društva * Sokol* na Javorniku priredi v nedelje, 18. oktobra pri g. Jos. H kavču na Javorniku veselico s tem sporedom: Sprejemanje bratskih društev pri prvih dveh popoldanskih vlakih; ob 3. popoldne izprevod na Koroško Belo; po sprevodu javna telovadba, iu sicer: vaje na orodju, ki jih izvršuje naraščaj; vaje na orodju, ki jih izvršujejo odrasli Movadci; nastop vzorne vrste; nastop naraščaja s palicami; nastop odraslih telovadcev k prostim vajam. Ob 6. zvečer pričetek vioske trgatve. Kdor se udeleži veselice, je vstopnine prost. Tatovi in drugi zločinci v vinogradu se bodo kaznovali > vsestransko zadovoljnost. Vodja iranskih Remcev dr. Eger je razposlal ob smrti svoje matere — slovenske mrtvaške listke. Kšeft je kSeft — njegova mati je namreč imela trgovino v Ljubljani io slov. odjemalca bi rad veliki Nemec pridi žal s slov. mrtvaškimi listi. Družba sv. Cirila in Metoda rarp-suje službo potovalnega učitelja. Natančn -j.i pojasnila glede obveznosti, ki so združene s to službo, kakor tudi glede prejemkov, dajo družbina pisarna. Prosilci za to mesto naj blagovole svoje prošnje, opremljene z rojstnim li -tom in z dokazih o dosedanjem delovanju, doposlali družbini pisarni do 1. novembra t L Veteranske draitvo v Kranjski gosi je sprejelo na izvanrednem občnem zboru v soboto, dne 10. L m slovenski poveljecelni jezik. Bojkot laških trgovcev ▼ Gorici nam kaže, da je to najuspešnejše sredstvo za osamosvojitev Slovencev na gospodarskem polju. Prav tako dosledno kot se držijo goriški Slovenci gesla .Svoji k svojim", naj bi tudi v vseh drugih slovenskih pokrajinah podpirali Slovenci samo narodne trgovine. Na ta način bi se kmalu otresli tujčeve premoči, obenem pa bi vzgajali v svojih ljudeh podjetnost in veselje do"narodnega gospodarskega dela. Potrebno pa je, da Slovenke ne pazijo samo, kje kupujejo, temveč tudi kaj kupujejo. Ni vseeno, ako se daje prednost nemškemu izdelku, če lahko kupimo slovenski izdelek, ki ni nič slabši od prvega. Tako opozarjamo slovenske gospodinje, naj nikar ne kupujejo nemških kavinih primesi (cikorije), ki se razpečavajo v slovenskih ovitkih, da bi se s tem premotilo slovensko občinstvo. Saj imamo ravno za ta predmet solidno domače podjetje .Prvo jugoslovansko tovarno kavinih surogalov v Ljubljani, ki izdeluje znano izvrstno .Zvezdno" kavino primes, od katere dobivajo razna slovenska in hrvaška društva znatne prispevke. Ta izdelek naj se udomači v vsaki slovenski hiši! Izkaz posredovalnico društva slov. trg se trudnikev v Kranja. 3'nlbo iščejo: 4 pomočniki raanufiklurnc, 5 mešane in 2 špecerijske široke. — Sprejmejo so: 2 pomočnika marrifakt., 3 mešane in 1 špecerijske stroke. Društvo posreduje u delodajalce brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. * * • Kako {o treba ia satira ti f Interati naših trgovcev to pomanjkljivi in jih je treba v tem ozira izpopolni, da kg izdajo in da se opozori i d- nimeate na posamezne predmete, o katerih kupujoče ljudstvo misli, da jih ni dobiti pri slovenskih trgovcih. Interat ne sme vsebovati le splošne oznake: špecerijsko, kolonijaino, galanterijsko i. t. d. blago, ampak bolj redke predmete se mora posamič navesti n. pr. mineralne vode, te in te, li-eolej se dobiva tukaj, klobuki iz lodna, izgotovljena dam tka krila i. t d. Najboljše je, da se taki redki predmeti, ah predmeti obširnega konzuma v oznanilo označijo kot glavno besedo in potem pod ime šele splošna označba trgovine. Svetujemo ta način in-seriranja in smo prepričani, da bo imel velik vspeb. Zakon po M letih obstoja razveljavljen. Iz-vanreden slučaj se je dogodil te dni. L. 1874 se ja v Skuču na Češkem poročil neki mož, ki je tele 14 dni prebival v tej občini. Kakor znano, predpisuje postava sest tedensko prebivanje v občini za veljavnost zakona. Sedaj pa se je mož zaljubil v neko mlado deklico in bi se bil rad sodnijsko ločil od žene. Prav mu je prišel protipottavni sklep zakona. A vsa sodišča so zavrnila njegov ugovor zoper neveljavnost zakona. Najvišje sodišče pa je te dni razsodilo, da je bil zakon neveljavno sklenjen. grozovita drama. V ogrski vasi Demenfalu je stari strojar Lof pustil na mizi več bankovcev. Njegova mlada vnuka sta en bankovec razrezala in vrgla skozi okno. Starec se jako raztogot:l, da je otrokoma s sekiro posekal roke ter ju vrgel v vodnjak. Obupana mati je skočila za otrokoma. Vsi trije so utonili. Zahvala. Podpisani odbor za prireditev velikega ljudskega slavlja v korist ljubljanskim žrtvam i. t d. katero se je vršilo preteče no nedeljo v Letcah pri •Krištofu* si dovoljuje slavnemu občinstvu, osobito vsem cenjenim posetnikom za nepričakovani veliki obisk, tembolj za njih požrtvovalnost, najlepše zahvaljevali. Posebno pa izrekamo še p. č. gosp. župniku Bercetu ter deželnemu poslancu in županu gosp dr. Vilfanu za pozdravni nagovor, slavnim so-kolskim društvom, pevskemu društvu «Ljubljanski Zvon*, katero nas je z izvajan.em pevskih točk naravnost očaralo, tamburaškemu zboru iz Breznice za precizno koncertovanje, skupnemu damskemu osebju ob neutrudljivem razpečevanju šopkov, srečk in drugo, potem vsem cenjenim darovalcem dobitkov in okraskov, sploh onim, ki so pripomogli na katerikoli način k slavlju, najlepšo zahvalo. V Lescah, dne 15. vinotoka 1908. Za odbor: Pi|> Iv. Žark tft. tajnik. tč. predsednik. Ustnica uredništva. V • • i i k o dolino: Za Vaš dopis prosimo malo potrpljenja. Pojasnilo.*) Glede zadnjega izkaza daril za ljubljanske žrtve v štev. 41. <6oreajca> z dne 10. oktobra 1906 je toliko pripomniti, da imenovana gdč. Fani Polak ni identična z gJč. Fani Polakovo, stanujoče na Glavnem trgu itev. 130. *) Za vsebino tega spisa je uiednUtvo odgovorno le toliko, kolikor zahteva zakon. lep, »liti ii prostoren LOKAL na Glavnem trga da v najem. Več sa izve v upravništvn »Gorenjca*. 367 i &. 1675. Mastno tektaioo, iotorina in tršnina oddajale se bodo potom »61 2 javne dražbe dne 21. oktobra 1.1. ob 10. vri dopoldne v obôliski pisarni xa dobo trak lat, i J. za leto 1909, 1910 ti 1911 mr v zakup. ~fmj Vsak udeleženec ima vlož nCmebUrana soba če mogočo na Glavnem trgu, g postrežbo in zajntrkom brez brane za eno samo osebo. Kdo P pove iz prijaznosti upravništvo .Gorenjca*. £epo stanovanje na (Slavnem trga s tremi sobami, kuhinjo, shrambo, kletjo, dnranrco te dobi takoj pri 356 3—2 Pavlu Bizjaka, Kranj, Ker. K. Stara gostilna dobro idoča, tik glsvvse ootto t trg* aua Ooronjakozn ase takoj odrte* "v a* oje m zaradi gospodarjeve boksni, Posestvo leži na lepem in prijaznem kraju, zelo pripravna prilika za oženj enega obrtnika in voznika, staven hiše se nahaja veliko gospodarsko poslopje a staro kova črtico in s hlevom. 860 s—i Naslov pove upravništvo «Gorenjea». Eercaft&o Omox>»«h -v Kranju prwiaj» dom«5. bukovo oflgaj«, vlit« ixotl* B4tc*x»ftc* aSell, pvtrolej Mtanaar Wi-svoartAflu&aca o»m«.nt« SSf • Šivalni stroji in kolesa Tovarniška srnina* 180—6* Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na zahteranjs zastonj. DQÚDQDDDDQ m-* ■ ■ Elaktrléna. gonilna, sfla. ■ aj Totola tllsatii bari lata ii fiticža Brata timl crkosiikarja, laddraija, stavbena in pohištvena pleskarja n«n1!fltja Miklošičeve ulice 8, IpJSflJSiOt nasprotinot.,Union* Ustaonovljnno 1843. ■ Ttlntoa 184. 0QDDQQDQ00 Oklic. V nedeljo i dne 25. oktobra t. 1. popoldne se bodo v imenu A. Globočnikovih dedičev v Strelišča pri Kranj«, razprodajale na prostovoljni javni dražbi . v Stražlščn pri Kranja po kosih njive In šestero poslopij s vrti, »^mr .........M............■■um...............■■■»mm......■ ,.....,«M mu...... dne 8. novembra t. 1. pa gozdi, ležeči v k. o. Strašišče, Drnlevka, Besnica fin Bitnje In ivn travnika. Lega zemljišč je ugodna, polja in travniki so dobro obdelani ia plodoviti. Razprodaja se prične dne 25. oktobra ob 1. uri popoldne na licn menil v Straiiščn pri Kranju dne 8. novembra eb Isti nri pa na gaitejn v gostilni Lnke Šmiia. Pogoji in površina zemljišč so razvideti pri lastolkn V Strašilen kil. ŠtOV. 9a in v občinski pisani ? Kranja. 3V Loterijska, srečk« dne oktobra t. L Trst 62 19 77 54 51 Odhod Iz LJubljano vsak torek. POZOrl! 827 52—11 MP* Samo #3 dni ~fM vozijo francoski brtoparniki La Provonoo, La 8ewoio, La Lorralna in La Tonraino is Ha vre v Newyork. *mmm Nuj kraj S a 6rtaw..... Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila dajo konc potovalna pisarna Ed- Šmarda, Ljubljana Fllljll m c. 18, nasproti znane gostilne .pri Figovcu'. Viii^Kc sode iz hrastovega lesa modno In v dobrem stanja •i 800 de 400 litrov, od 400 do 800 litrov [nadalje sodo i vratcaml 228 ie.ii •d 700 do 1200 litrov, od 1200 do 0000 litrov oddaja so Jako zaoral ceni tvrdka M. Rosner d Go. angleško skladišče oblek & 0. Bornatovid s Idnbljana, Mestni trn 5. Ces 2600 oblek od . . > 1500 površnikov in zimskih sukenj . , > 2000 plaičkov . . > 300 ko£u3nih sacco s krznaslim ovratnik. I 8-— naprej » 12.— » » 7 — » ■a maka fcaafekoijai Jesen, in zimske obleke od K 10 - 16 — 390 Oeftka kanfekatja: Ces 1800 oblek ... K 390 naprej > 600 plairkov s kapuco > 3*90 » » 260 površnikov in zimskih sukenj ... » 8'— > Jesenske in z mske jopice Jesenska in zimska krila Jesenski in zimski ran Slani..... Jes ns. in zimski paleloti Dežni j>iašt'ki s kapuco Suknene in delainove bluze..... 4-— 890 a— 8-7 — 8-90 nap. Daklieka konUkolja: Velika izbira oblekic, paletotov, dežnih plaščkov in zimskih sukenj. 1 zalogi Ui 3000 fcU ir fcjsbitiT p X* 5'tO la jjg 5006 ggtjgttl jtf od K 1 - Mgtj Martinova oosta20 • £aittt Martinova ooita 20 Postajališče električna cestne wWtw 99 99 99 9 seleantce prt lentpatarakl eerkvl lalagatell drnitva o. kr. avatr. dri. uradnikov. Bogata talija pa~ blitva ttaka vku v vtab oenah. Ogla-dala, »lika v rasa tallkoatlh. LJUBLJAMA Popolna oprava za vila. špeciJ&Msts: Gostilniški atoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelj« /« vozički po vsaki oenj. ~ UmUñMA = poleg Koalerjovo pivovarno Modrool Iz lična-tega omrežja, afritenske trave ali Ume, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraakl. Oprave za Jedilna »obe, salone, predsobe, eele garniture. špeolJaJItete v nevestinih balah. Voliti prostori, pritlično In v 1. nadstropju, čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld. i Za tobo; postelja, nočna omarloa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo. \ Idnbljaoa Pritasi slii 9. Griča? $ jtfcjac Ljnblja&m 9. uljudno naznanjata, da je zaloga gospode in dečke kakor v konfekciji prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. za jesensko sezono tako v oblekah za za dame popolna in se priporočata za 348 6-6 SINGER šivalne stroje naj se kupuje le v naših prodajalnah, ki se jih spozna po teh napisnih tablah. Naj se ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena SINGER prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti nali stroji se no oddajo prokapoem, temveč ■o jih prodaja naravnost od nas cenjenemu občinstvu. SINGER Co. AJkc. dražba la šivalne stroje Kranj it. 53. 33 Nova kubična knjiga I Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga, Kazalo l 1. Okrogli len, premer v colah, dolžina v čevljih; t. Okregli las, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 3. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan in obtesan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in širok osti; 5. Preračunjenje col v centrimetre; 6. Preračunjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v ■etre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 18. Načrt, po katerem se lahke napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebine okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 233 52—38 Knjiga stane v močno celo platno vezana B K, po po iti 20 vta. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri raOHnar, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta O K 80 vi«. Knjižica se dobiva pri založniku Viljemu Požgaju v Kranju. JMricij 5noUj s tir ar na Jesenicah te 19 priporoča svojo veliko zalogo pravih švicarskih žepnih ur vsake vrste, dalje kadilka, ura ssa alkalni prstana in varl&ioa, po aa|ala|lk aaaah. 0m Popravila m$ se iadetujejo v lastnic delavnici, ter sem zmožen po meji blisn 20 letal skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1-40 K. Žepne ure od K 1*20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko ure „IHTAOT". Kolesarske potrebici.no VB. Ako telite imeti uro res debro popravljano jo aa tttajaj tkkim.ki ursrtjs siti isuč«ni niso. 17- iV + Brata HLAVKA Izdelovatelja kirurg, instrumentov atelje aa ortop. aparate ia bandsže Cjabljana, Prešernovo nI. B priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in iaha-lacija s paro, sterilizirane obveze in bandaže, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samoklistiranje, najbobša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 62—81 redban p. n. gg. zdravnikov. Zunanja aaroOila aa Izvršujejo točna, hitro In dfakref.no. Galvanični ponlklovani zavod s obratom na motor. Popravila aa izvraujeja to6no |n otno. Sladoled a vvts^sVr^ai 2»y 26-224 najfinejši, ivečjvrst,* kakor tudi ledena kava, čokolada i. t. d. se dobi vsaki dan sveže pri E. Brandtu, Kranj. Zunanja naročila točno In ce-* neje kot povsod drugod! * Ludovik Borovnik pnakar v Borovljah (Ferlaoh na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puli za lovce in strelce po najnovejših si temin pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje, Vse puške so na c. kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene. 181 52—53 Uustrovani oenilcl a§suav;oaa.J* J OS. MEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, (Slortiako^® ulloo ant. Stavbeno-ametao li koutrokcijsko kliačaviiearstvo. Žično omrežje na stroj, ogTaje na mire dvora, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verando, stolpne križe, štedilnike i. t. d Špecijaliteta: 152—48 valjicni zastori (Rollbalken). Zlate sVctiajc: Berlin, ?ariz,Vafti Najboljše kosmetlčno ZObOčlstUno sredstvo Jzdehvatelj 0. Sayal JCjub/jana, SpitaL-Stritar. ul. 7 422-37 Tönnies tovarna za stroje, teleio in kovinolivsrna t I 8 nbrato «1 Solnega ksltavm je vsak dan ,MU celo noč odprta. Priporoča se najuljudneje p. n. tujcem za mnogobrojen poiot 8t8T* Blh*M. Svoji k svojim! Ptsroanana narodna tvrdkn: Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih prfnnanifc vinogradov po ooni 30—60 vin. liter; potem s pinenjskim pivom «prazdroj> iz sloveče češke •Meščanske pivovarne*, in tabornim proti vin-akim pivom iz pivovarne kneza achararzenbergt v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoom X. vrsto, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrrjsko-ogrske države v sodih od 56 lit naprej iraško goriške postaja. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premirano! Glinaste peči štedilnike, banjo aa kopeli, kakor tidl kipe, vase in drage glinaste iidelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča Avgust Drefse prva ia največja tovarna padi in glinastih izdelkov v LJubljani. 1 51—21 Predno iščete POSOJILO zahtevajte brezplačni prospekt Meiler L. Egyed, Budimpešta IX., Lónyai-ntca 7. seo 62—2 lit Telefon interurban 46—31. Za šolsko sezijo priporočani vsakovrstno šolske potrebščine n. pr. ivoske, knjige, torbico, nosila sa knjigo, pisalno in risalno orodje, papir ta sploh vae v te stroke spadajoče predmete v največji tabori in najnižji ceni. Ha drobno in donólo I ■a drobno in doboloi Anton Adamič, Kranj trgovina s papirjem, galanterijskim in modnim blagom Eranj, Glavni trg. 62—28 53 Blnze trans ia spodoja Krila Predpasnike Moderoe Šerpe Pasove Ovratnike Maienee Jabots Srajce Perilo Otročje oblokoe Krstne oprave af9 5 f I f î s s Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke "W 195 52-48 fiiijalka is Ljubljano A. VIVOD-MOZETIC v KRANJU na glavnem trg*u v hiii g. Pavilarja Priporoča ia pomlad in poletje elegantne klobuke ia damo in otroke parižke la dunajske modele. Žalna klobuke. * Klobuke sprejemam v popravile. Zunanja naročila točno. f i g .S S >3 I g S I >0 «9 ^ I a I « S W Ž « 5 I J J Olace in svilnate rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gnmbe Denarnice Prsnike Naramnice Olavnike Garniture Kilo Parfum Zobozdravntškl atelje dr. CiVari Minil; ▼ Kranju 344 52—7 Je od 18. septembra 1908 slav. občinstvu na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. Sttcfynsfcrd lUijino sito najboljše milo sa koio. Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! M. Podkrajšek frizer sa dame in gospode LJubljana, Sv. Patra oaata 30. Fiiijalka nasproti hotela »Union" 147 52-59 System laik« priporoča za gojitev las in ta umivanja glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzro- čuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Zaloga vsakovrstnih vpletk striženih in zmetanih las. Oddelek za dame s stji-rafali Vbodom. asojj&sa» ZobOttkiRii stcl]é Oton 5cylt Kupujejo se »mešani in odstrlienl lasje _po najvišjih cenah. v Roossovi hiši nad prodajalno f Kranju. ZOBOVJA, tudi ne da bi ts odstranile korenine, z ali brei nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI te Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 111-70 Sprejemno ure vsako nedeljo in pondel]ek od 8. uro dopoldne do 5. ure popoldne. POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovans zadruga s omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vlogo od vsakega in jih obrestuje po brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Peiojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po BV4% ali z 1% amortizacijo, na menico pa po 6V«. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice. Denarni promet v letu 1907.: Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan ed 8. do 12. ure dop. in ed 8. de 8. mre pop. isvsemšl nedelje pop. Postno-hranilnični račun centrale št. 416.867. Podružnice na Jesenicah it. 75.809. 120—59 ladaj« koasereij «feronjea», Q4&ffri nattait UtpiUt Mikni, Certains in tteek Iv. Pr« UaapmU v Kranj«.