(JDK-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774
LJUBLJANA, JULIJ-AVGIJST 1985, LETNIK XXXIV, STR. 133-172
GRADBENO  
INDUSTRIJSKO  
PODJETJE 
n. sol. o.
Ljubljana
Šmartinska 134 a G H /iD lS
PRENOS RAZVOJNIH DOSEŽKOV V PRAKSO
FINIŠER F 0710
tel.: n. c. 441-422
brzojav: Gradis Ljubljana
poštn i p re d a l:  št. 89/I 
telex: 31-216 yu Gradis 4£2
Finišer F 0 7 1 0  z m ožnostjo  po lagan ja  v š irinah od 1,1 m do 2 ,5  m je  nov proizvod na našem  trgu. N am en jen  je predvsem  
asfaltiran ju  ožjih m estnih  ulic, ko lesarsk ih  s tez, pločnikov, parkirnih prostorov te r  popravilu ces t v kom unalnem  
gospodarstvu , k jer n ad om ešča  ročno  as fa ltiran je . Poleg a s fa lta  polaga tudi pusti beton, pesek, zem ljo  in podobni 
m aterial.
Značilne so naslednje lastnosti:
M ala  m in im alna širina
M ožnost po lagan ja  a s fa lta  do s te n e  in
ograje
Flidravlično razteg ljiva  g ladilna d e s k a  
N a tan čn o  p lan iran je  zarad i prosto  
plava joče  g lad ilne d eske  
V e lik a  s torilnost pri nizki ceni
Tehnični podatki:
Motor: T orpedo  D eu tz  F 3 L 9 1 2  
P =  2 8  kW  
n =  1 8 0 0 7 m in
Hitrost pri vožnji 
Hitrost pri delu  
V le č n a  sila  
M asa  s tro ja  
V s e b in a  silosa
0 -4 ,2  km /h  
0 - 2 0  m /m in  
3 0 .0 0 0  N 
3 5 0 0  kg 
3 6 0 0  kg
GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE 
St. 7-8 •  LETNIK 34 •  1985 •  YU ISSN 0017-2774
VSEBINA-CONTiNTS
Članki, študije, razprave Franc Kositer:
Articles, studies, proceedings OB 40. LEt n ICI G R A D ISA ........................................................................135
Ervin A. Schwarzbartl:
DOLGOROČNI PROGRAM RAZVOJA G R A D ISA ................................. 136
Miroslava Pascolo:
INVENTIVNA DEJAVNOST V GIP G R A D IS.......................................... 143
Vukašin Ačanski:
SESTAVLJANJE ARMIRANOBETONSKIH ELEMENTOV S PRED- 
NAPENJANJEM — SEGMENTNA GRADNJA.......................................... 145
Franc Cafnik:
SANIRANJE MASIVNIH PREMOSTITVENIH OBJEKTOV . . .  149
Drago Kristan:
NAPRAVA ZA PREGLED MOSTOV IN VIADUKTOV........................157
In memoriam HUGO K E R Ž A N ................................................................................................ 160
In memoriam
Iz naših kolektivov GIP GRADIS, Ljubljana 
From our enterprises
160
Informacije Zavoda za raziskavo 
materiala in konstrukcij Ljubljana 
Proceedings of the Institute 
for material and structures 
research Ljubljana
TOPLOTNO IZOLATIVNE FASADNE OBLOGE IZ ESPANDIRA- 
NEGA POLISTIRENA (prvi d e l ) ..........................................................165
Vera Apih
G lavni In  odgov o rn i u re d n ik :  SER G EJ BUBNOV 
T eh n ičn i u re d n ik :  D U ŠA N  LAJOVIC 
L e k to r : A L EN K A  RAIČ
U re d n išk i o d b o r: NEGOVAN B O Z lC , VLADIM IR ČADEŽ, JO Ž E  ERZEN , IV A N  JE C E L J, A N D R EJ KOM EL, STA N E
PA V LIN , FRANC CACOVlC, BRANKA ZA TLER -ZU PA N ClC
R evijo  iz d a ja  Z veza  d ru š tev  g ra d b e n ih  in ž e n ir je v  in  te h n ik o v  S lo v en ije , L ju b lja n a , E rja v č e v a  15, te le fo n  221 587. T ek . ra č u n  
p r i  SD K  L ju b lja n a  50101-678-47602. T isk a  tisk a rn a  T one T om šič v  L ju b lja n i. R e v ija  iz h a ja  m esečno . L e tn a  n a ro č n in a  sk u ­
p a j s  č la n a r in o  zn aša  500 d in , za š tu d e n te  250 d in , za p o d je tja , zavode in  u s ta n o v e  5000 d in , za inozem stv o  50.00 US d o la rjev . 
R e v ija  iz h a ja  ob f in an čn i p o d p o ri R a ziskovalne  sk u p n o s ti  S loven ije , S p lošnega z d ru ž e n ja  g ra d b e n iš tv a  in  IGM  S lov en ije
in  z a v o d a  za  raz isk av o  m a te r ia la  in  k o n s tru k c ij L ju b lja n a .
Da se zagotovi strokovno in varno projektiranje in 
izvajanje adaptacij ter rekonstrukcij objektov visoke 
gradnje na seizmičnih območjih v SR Sloveniji in da 
se omogoči upravnim organom kontrolo nad temi deli, 
Republiški komite za industrijo in gradbeništvo pri­
poroča, da se do izdaje ustreznega zveznega predpisa 
upošteva naslednje
STROKOVNO PRIPOROČILO
za adaptacije in rekonstrukcije objektov visoke gradnje 
na potresnih območjih.
Objekti visoke gradnje se lahko adaptirajo in rekon­
struirajo pod naslednjimi pogoji:
1. V primeru adaptacij objektov visokih gradenj, ko 
ne gre za rekonstrukcijo po 6. členu zakona o graditvi 
objektov (Uradni list SRS, št. 34/84) in adaptacij objek­
tov visokih gradenj z namenom preureditve podstrešja 
v stanovanja, pri katerih se ne predvideva povečanje 
obremenitve nosilne konstrukcije s tem, da se v teh­
nični dokumentaciji izkaže, da niso prekoračene do­
pustne napetosti za vertikalno obtežbo.
2. V primeru rekonstrukcij objektov visokih gradenj 
in pri rekonstrukcijah zgradb z namenom preureditve 
podstrešij za stanovanja, pri čemer se predvidevajo 
manjši posegi v nosilno konstrukcijo ali predvideva 
sprememba obtežbe na nosilno konstrukcijo, je treba 
v tehnični dokumentaciji:
— izkazati, da niso prekoračene dopustne napetosti za 
vertikalno obtežbo,
— z računom izkazati potresno odpornost objekta, pri 
čemer je treba upoštevati potresno obtežbo po pravil­
niku o tehničnih normativih za graditev objektov vi­
soke gradnje na seizmičnih območjih (Uradni list SFRJ, 
št. 31/81) z velikostjo koeficienta kategorije objekta 
K0 =  0,8.
3. Pri rekonstrukcijah objektov z večjimi spremem­
bami na nosilni konstrukciji ter pri objektih, pred­
videnih za prenovo, je treba upoštevati zahteve pra­
vilnika o tehničnih normativih za graditev objektov 
visoke gradnje na seizmičnih območjih (Uradni list 
SFRJ, št. 31/81).
4. Pri rekonstrukcijah in prenovah objektov se lahko 
namesto tehničnih ukrepov, ki jih za konstruiranje in 
izvajanje objektov visoke gradnje na seizmičnih ob­
močjih zahteva pravilnik o tehničnih normativih za 
graditev objektov visoke gradnje na seizmičnih ob­
močjih (Uradni list SFRJ, št. 31/81), predvidijo tudi 
drugi, enakovredni tehnični ukrepi, če je iz strokovne 
literature ali eksperimentalne prakse poznano ali če 
se eksperimentalno dokaže, da je njihov učinek na 
protipotresno odpornost objektov enakovreden učinku 
ukrepov, ki so zahtevani v navedenem zveznem pra­
vilniku.
St.: 351-01/85-16 
Ljubljana, 10. 7. 1985
Republiški komite za industrijo in gradbeništvo
Predsednik 
Marko Henrik
O B V E S T I L O
ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE 
JE ZALOŽILA PRIROČNIK:
METODOLOGIJA VREDNOTENJA PROJEKTANTSKIH IN INŽENIRSKIH  
STORITEV
AVTOR: MAG. LJUBO ŽUŽEK, DIPL. INŽ. S SODELAVCI
IZDAJO STA FINANCIRALA SPLOŠNO ZDRUŽENJE GRADBENIŠTVA IN
IGM TER ZVEZA STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE.
PRIROČNIK LAHKO NAROČITE ALI KUPITE V PISARNI ZVEZE GRADBE­
NIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, ERJAVČEVA 15, LJUBLJANA. 
TELEFON: 061 221-587.
Ob 40-letnici Gradisa
G r a d is ,  p r v o r o je n e c  s lo v e n s k e g a  g r a d b e n i š tv a ,  s l a v i  
l e to s  o k to b r a  s v o jo  4 0 - le tn ic o . K e r  s m o  la n i  o b  t e m  
č a s u  s  p r i s p e v k i  n a š ih  s o d e la v c e v  n a p o ln i l i  4 š t e ­
v i l k e  G r a d b e n e g a  v e s t n ik a  in  t a k r a t  s  p o d a tk i  p o ­
d r o b n e j e  o z n a č i l i  t u d i  p r e h o je n o  p o t ,  b o d i  p r i č u jo č e  
p i s a n je  m a n j  p r ig o d n i  č la n e k , k i  b i  s lo v e n s k o  s t r o ­
k o v n o  j a v n o s t  o b  t e m  ju b i l e j u  s p o m n i l  n a  m e j n ik e  
G r a d is o v e g a  r a z v o ja  in  d o s e ž e n e  r e z u l ta t e ,  a m p a k  
b o l j  p o s k u s  t r e z n e g a  r a z m iš l j a n ja ,  k a j  in  k a k š n i  
s m o  b i l i  v č e r a j ,  k je  j e  n a šo  m e s to  d a n e s  in  k a j  
n a č r tu je m o  z a  j u t r i š n j i  d a n .
O k t o b e r  1 9 4 5 . P o  o b d o b ju  v o j n e  v ih r e ,  p o ln e m  č lo ­
v e š k e g a  t r p l j e n j a  in  s le p e g a  s o v r a ž n ik o v e g a  u n i ­
č e v a n ja ,  j e  n a s to p i l  č a s  s v o b o d e ,  n o v e g a  d r u ž b e n e g a  
r e d a .  H e r o je m  b o r b e  z a  s v o b o d o  so  s e  p r i d r u ž i l i  
h e r o j i  o b n o v e  p o r u š e n e  d o m o v in e .  S k r o m n e  m a t e ­
r ia ln e  m o ž n o s t i  — d e d iš č in a  p r e d -  in  m e d v o j n ih  
g r a d b e n ih  p o d j e t i j  t e r  p a r t i z a n s k ih  in ž e n ir s k ih  
e n o t ,  p r e d v s e m  in ž e n ir s k ih  b r ig a d  V II . k o r p u s a  
N O V  i n  P O J , m a lo š t e v i l e n  s t r o k o v n i  k a d e r ,  6 in ž e ­
n i r j e v ,  15  t e h n i k o v  in  25  d e lo v o d i j ,  n a  d r u g i  s t r a n i  
p a  o g r o m n e  n a lo g e , p r e d v s e m  p a  n e iz m e r n a  v o l j a  
d o  d e la  in  o p t im i z e m ,  so  b i l e  z n a č i ln o s t i  t i s t e g a  
č a sa . G r a d b e n ik i ,  g r a d i s o v c i  p a  p r v i  m e d  n j i m i ,  
so  b i l i  p io n i r j i  p o v o jn e  g r a d i t v e .  G r a d is  j e  z m e r a j  
s l o v e l  p o  v i s o k e m  d e le ž u  t i s t i h  d e la v c e v ,  k i  n is o  
z a p u š č a l i  n j e g o v ih  v r s t  in  z  n a m i  b o  4 0 - le tn ic o  
d o č a k a lo  n e k a j  t i s t ih ,  k i  so  b i l i  ž i v e  p r ič e  n a s ta n k a  
in  p r v i h  d e lo v n ih  u s p e h o v  p o  v o jn i .  N j im  in  v s e m  
t i s t i m ,  k i  so  m e d t e m  ž e  o d š l i  v  p o k o j  a l i  p a  j i h  n i  
v e č  m e d  n a m i ,  s m o  o b  t e j  p r i l o ž n o s t i  d o lž n i  s k r o m ­
n o  z a h v a l o ,  s a j  so  u s t v a r ja l i  n a jb o l j š e  t r a d ic i j e  
G r a d is a  in  s lo v e n s k e g a  g r a d b e n i š tv a .  P o s e b e j  o b  
t e j  p r i l o ž n o s t i  n e  m o r e m o  m im o  v e l i k e g a  im e n a  
n a š e  r e v o l u c i j e ,  I v a n a  M a t i j e - M a č k a ,  k i  j e  n e lo č ­
l j i v o  p o v e z a n o  z  n a s ta n k o m  in  r a z v o je m  G r a ­
d is a .
B r e z m e jn o  z a g n a n o s t  n a š ih  d e la v c e v  s ta  o b  u r e s ­
n ič e v a n j u  v e d n o  b o l j  z a h t e v n ih  n a lo g  v  i z g r a d n j i  
s o c ia l i s t i č n e  d r u ž b e  v  č e d a l je  v e č j i  m e r i  s p r e m l ja la  
r a s t  i n  r a z v o j  n a  d r u g ih  p o d r o č j ih .  Z n a n je ,  n o v i  
t e h n o lo š k i  p o s t o p k i ,  s o d o b n e jš a  o p r e m a  in  m e h a n i­
z a c i ja ,  p r e d v s e m  p a  n o v i  k a d r i  so  b i l i  p o g o j  in  
i s to č a s n o  r e z u l t a t  g r a d n je  k a p i ta ln ih  o b j e k t o v  s lo ­
v e n s k e  in  ju g o s lo v a n s k e  in d u s t r i j e ,  e n e r g e t ik e ,  
p r o m e tn e  in f r a s t r u k tu r e ,  j a v n i h  o b j e k t o v  s ta n o ­
v a n j s k ih  n a s e l i j .  P o ja v i l i  s o  s e  z a č e t k i  in d u s t r i a l i ­
z a c i j e  v  g r a d b e n i š tv u  in  s  t e m  G r a d is o v ih  le s n o ­
in d u s t r i j s k ih ,  k o v in s k o p r e d e lo v a ln ih  in  o b r a to v  
g r a d b e n ih  p o l i z d e lk o v .  V e d n o  š t e v i l n e j š i  so  b i l i  
p r o j e k t i ,  z a s n o v a n i  v  la s tn ih  p r o j e k t i v n i h  b i r o j ih  
in  p r i l a g o j e n i  la s tn i  t e h n o lo g i j i  g r a d n je .
V z p o r e d n o  z  r a z v o je m  m a te r ia ln ih  m o ž n o s t i  n a š e  
d r u ž b e  in  p r e d a jo  p o d j e t i j  v  u p r a v l ja n j e  d e la v c e m  
z  u v e d b o  s a m o u p r a v l ja n ja  s m o  o d  e k s t e n z i v n e
d r ž a v n o  p la n s k e  u s m e r i t v e  n a š e g a  g o s p o d a r s t v a  
p r e š l i  h  k a k o v o s t n e j š i m  r a z v o jn im  u s m e r i t v a m .  
E k o n o m s k a  m e r i la ,  k i  so  p o s to p o m a  p r i č e la  u r a v ­
n a v a t i  n a š  r a z v o j ,  so  n a r e k o v a la  r a c io n a ln e jš o  i z r a ­
b o  v s e h  p r o i z v o d n ih  s r e d s t e v ,  k i  s o  n a m  b i la  d a n a  
v  u p r a v l ja n je .  S m o t r n e j š a  i z r a b a  s t r o j e v ,  m a t e r i a ­
lo v ,  d e lo v n e g a  č a s a  o b  i s to č a s n i  t e ž n j i  k  d v ig u  
k a k o v o s t i  i z v e d e n ih  d e l  s o  t e r ja l e  s ta le n  r a z v o j  n a  
p o d r o č ju  te h n o lo š k ih  p o s t o p k o v ,  o r g a n iz a c i j e  d e la ,  
u v a ja n ja  n o v ih  m a t e r i a lo v ,  p r o j e k t i r a n ja  d e lo v n ih  
p r i p r a v  in  o p r e m e  t e r  s t r o k o v n e g a  i z o b r a ž e v a n j a  
k a d r o v .  N a p r e d e k  n a  te h n ič n e m  in  te h n o l o š k e m  
p o d r o č ju  j e  b i l  d o lg a  l e t a  o s n o v n i  m o to  in  z n a č i l ­
n o s t  G r a d is o v e g a  r a z v o ja .  T u  s m o  s lo v e n s k e m u  
g r a d b e n i š tv u  in  d r u ž b i  n a jv e č  d a li .  L a s tn a  r a z v o jn a  
s lu ž b a ,  r a z is k o v a ln a  e n o ta ,  s o d e lo v a n je  z  z n a n s t v e -  
n o - r a z i s k o v a ln im i  in s t i tu c i ja m i  d o m a  in  v  tu j in i ,  
v id n a  v lo g a  n e k a te r ih  n a š ih  s t r o k o v n ja k o v  v  ju g o ­
s lo v a n s k ih  in  m e d n a r o d n ih  s t r o k o v n ih  k r o g ih  t e r  
t r a d ic io n a ln o  z a k o r e n in je n a  z a v e s t  in  p o t r e b a  p o  
te h n ič n i  p o p o ln o s t i  in  k a k o v o s t i  v  š i r o k e m  k r o g u  
n a š ih  d e la v c e v  n a s  j e  u v r s t i l a  v  k r o g  g r a d b e n ih  
p o d j e t i j  z  v i s o k im  te h n o lo š k im  n iv o j e m ,  v i s o k o  
te h n ič n o  o p r e m l j e n o s t jo ,  z l a s t i  z a  n a j z a h te v n e j š e  
in ž e n ir s k e  g r a d n je ,  t e r  d o b r o  o r g a n iz a c i jo  z a  p r e ­
v z e m  v e l i k ih  in  z a h t e v n ih  p r o j e k to v .  V t e m  p o ­
g le d u  d a n e s  g o to v o  p o m e n im o  b i s t v e n  d e l  t i s t e g a  
j e d r a  s lo v e n s k e g a  g r a d b e n i š tv a ,  k i  s e  la h k o  m e r i  
s  k o n k u r e n c o  v  ju g o s lo v a n s k e m  in  s v e t o v n e m  m e ­
r i lu .
O b d o b je  r e l a t i v n e  i z g r a je n o s t i  in  r a z v i t o s t i  n a š e  
d r u ž b e  o b  is to č a s n e m  p r o d i r a n ju  v  s v e t o v n i  g o s p o ­
d a r s k i  p r o s to r  j e  p r in e s lo  tu d i  n o v a  m e r i la  z a  
u s p e š n o s t  n a š e g a  d e la  in  s  t e m  p o s t a v i l o  n o v e  
s m e r i  n a š e g a  r a z v o ja  in  p o m e n i  i z z i v  v s e m ,  k i  r a z ­
m i š l ja jo  o  ju t r i š n j e m  d n e v u  G r a d is a .  M o d e r n a  in  
f l e k s ib i ln a  p o s lo v n a  o r g a n iz i r a n o s t ,  d in a m ič n o  
t r ž e n je ,  o p t im a l i z a c i ja  f in a n č n e g a  p o s lo v a n ja ,  u č in ­
k o v i t o  p o v e z o v a n j e  z  o s t a l i m i  u d e le ž e n c i  i z v a ja n j a  
in v e s t i c i j s k ih  d e l  d o m a  in  z l a s t i  v  tu j in i ,  k o o p e r a ­
c i ja  in  p r e n o s  z n a n j a  v  in d u s t r i j s k i  p r o i z v o d n j i ,  
z a h t e v e  p o r a ja jo č e  s e  in f o r m a c i j s k e  p r o i z v o d n j e  o b  
i s to č a s n e m  n a d a l j n j e m  r a z v o ju  s a m o u p r a v l ja n ja  
k o t  o s n o v n e m u  p r o d u k c i j s k e m u  o d n o s u  in  b i s t v e ­
n e m  e le m e n tu  p o s l o v n e  u s p e š n o s t i  — p r e d s t a v l j a j o  
o k v i r  n a š e g a  n a d a l j n je g a  r a z v o ja .  G r a d b e n i š t v o  v  
te h n ič n e m  in  t e h n o l o š k e m  s m is lu  j e  d o m a  in  v  
s v e t u  o h r a n i lo  z n a č a j  p o m e m b n e  g o s p o d a r s k e  d e ­
j a v n o s t i  v  r e p r o d u k c i j s k e m  p r o c e s u  s l e h e r n e  d r u ž ­
b e , v e n d a r  n o s i  p e č a t  t r a d ic io n a l i z m a  in  v  p r i m e r ­
j a v i  z  n e k a te r im i  d r u g i m i  p o d r o č j i  č lo v e š k e  m a t e ­
r ia ln e  k u l tu r e  d o ž i v l j a  p o č a s n e j š i  in  m a n j  s k o k o v i t  
r a z v o j .  T o  ž a l  o d m e r ja  t u d i  p o z o r n o s t ,  k i  jo  v  s v e t u  
in  d o m a  t e j  p a n o g i  p o s v e č a m o .  Z a  ju t r i š n jo  p o ­
s lo v n o  u s p e š n o s t  G r a d is a  in  s l e h e r n e  r a z v o jn o  
u s m e r je n o  O Z D  s  p o d r o č ja  g r a d b e n i š t v a ,  j e  t o r e j
o b  d o s e ž e n i  in  p r e d p o s ta v l j e n i  t e h n ič n i ,  te h n o lo š k i  
in  p r o i z v o d n o - o r g a n iz a c i j s k i  u s p o s o b l je n o s t i  v e l i k o  
p o m e m b n e jš i  p r a v  r a z v o j  n a  p r e j  o m e n je n ih  p o ­
d r o č j ih .  T a  s p o z n a n ja  n is o  n o v a ,  v e n d a r  t e r j a  n j i ­
h o v o  u r e s n ič e v a n je  r e s n e  p r e m i k e  v  m is e ln o s t i  
l ju d i ,  d r u g a č n o  f i lo z o f i j o  u p r a v l ja n j a  in  v o d e n ja ,  
d r u g a č n e  in  n o v e  v r s t e  s t r o k o v n ih  d e la v c e v  in  
d r u g a  m e r i la  z a  m e r j e n j e  la s tn e  u s p e š n o s t i ,  p r e d ­
v s e m  v  r a z v o jn e m  p o g le d u .  T e  c i l j e  in  u s m e r i t v e  
sm o  v g r a d i l i  v  s v o j e  s e d a n je  in  d o lg o r o č n o  r a z v o jn e  
p r o g r a m e .  T a  p r e o b r a z b a  t e r j a  s v o j  č a s , p r e d v s e m  
p a  z a v e s tn o  p r i z a d e v a n je  in  z n a t n e  n a p o r e  š i r o k e g a  
k r o g a  o s v e š č e n ih  d e la v c e v  v s e h  i z o b r a z b e n ih  n i­
v o je v .
G r a d is  j e  s v o jo  4 0 - le tn ic o  p r i č a k a l  k o t  z d r a v a  in  
t r d n a  a s o c ia c ija  d e la v c e v ,  p r e ž e t i h  z  n a jb o l j š im i  
t r a d ic i ja m i  s l o v e n s k e g a  g r a d b e n i š t v a ,  o s v e š č e n ih  
g le d e  b i s t v e n i h  c i l j e v  in  p o t i  n a d a l jn je g a  r a z v o ja  
in  g lo b o k o  p r e p r ič a n  v  t e m e l j n e  v r e d n o t e ,  n a  k a ­
te r ih  s m o  z g r a d i l i  o s e b n o s t  p o d j e t j a .  T a  t r d n o s t ,  
k i s e  d o k a z u j e  tu d i  z  r e z u l t a t i  t e k o č e g a  p o s lo v a n ja ,  
z a u p a n je m  i n v e s t i t o r j e v  p r i  i z v a j a n j u  t r e n u tn o  n a j­
DolgoroČni program razvoja Gradisa
UDK 62.001»2000« +  65.012.2
Povzetek:
V prvem delu članka je prikazano, kako smo v Gradisu 
na podlagi primerjalne analize rezultatov poslovanja 
po merilih in kriterijih poslovne uspešnosti, ki veljajo 
v svetu, opredelili razvojne možnosti, vizijo in temeljne 
cilje nadaljnjega razvoja podjetja. V drugem delu pa 
smo opredelili pričakovane rezultate, ki izhajajo iz te­
meljnih ciljev: izboljšanja upravljavskih sposobnosti 
vodstvenih in strokovnih kadrov; povečanja deleža na 
trgu; zagotavljanja večje finančne trdnosti; dviga po­
slovne morale in večje izrabe kreativnosti ter znanja 
zaposlenih.
Uvod
Ko se danes pri snovanju dolgoročne vizije razvoja 
Gradisa vse do leta 2000 oziramo 40 let nazaj v 
čas, ko je podjetje nastalo, lahko s ponosom ugo­
tovimo, da se je iz temeljnih ciljev, ki so bili 
dani že ob ustanovitvi v procesu izvajanja storitev 
in prilagajanja gospodarskemu položaju dejavnosti 
ter vse večje krepitve samoupravljanja v naši 
družbi, oblikovala in institucionalizirala »osebnost«
Avtor:
Ervin A. Schwarzbartl dipl. inž., Raziskovalna enota 
GIP Gradis, Šmartinska 134/a, Ljubljana
v e č j i h  p r o j e k t o v  d o m a , n a š i  p r i s o tn o s t i  v  tu j in i ,  
j e  d o k a z  o p r a v i ln o s t i  n a š ih  o p r e d e l i t e v  v  p r e t e k ­
lo s t i  in  p lo d  t r d n e g a  d e la  t i s t i h  t i s o č e v  d e la v c e v ,  
k i  so  n a jb o l j š a  l e ta  s v o j e  u s t v a r ja l n o s t i  n e lo č l j i v o  
p o v e z a l i  z  G r a d is o m . N a m , k i  o b  j u b i l e j u  s  p o n o ­
s o m  g o v o r im o  o r e z u l t a t i h  t e h  40  le t ,  t e m e l j e č ih  
n a  b o g a t i  d e d iš č in i  in  la s tn e m  d e lu ,  o s ta ja  z a v e s t  
in  d o lg ,  d a  p r e d v s e m  z  o p i r a n je m  n a  la s tn e  s i le  
t r d i m  d e lo m  in  p r a v i l n i m i  o d g o v o r i  n a  i z z i v e  d a ­
n a š n je g a  in  ju t r i š n j e g a  d n e ,  o h r a n im o  to  t r d n o s t ,  
t a  u g le d .
S lo v e n s k o  in  ju g o s lo v a n s k o  g r a d b e n i š tv o  in  z  n j im i  
G r a d is  j e  z a d n j ih  n e k a j  l e t  d o ž i v l j a l  k r i z o  tu d i  k o t  
p o s l e d ic o  š i r š ih  e k o n o m s k ih  in  d r u ž b e n ih  r a z m e r ,  
v  k a te r ih  ž i v im o .  T a  o k o l i š č in a  in  s p o z n a n je  n e k a ­
t e r ih  la s tn ih  s la b o s t i  n a  p r e h o j e n i  p o t i  s t a  n a m  
s p o d b u d a ,  d a  z  n a d a l j n j i m  d e lo m  n a š e  m e s to  in  
s l o v e s  p o t r d im o  in  u t r d im o .
Predsednik poslovodnega odbora DO 
Franc Kositer, dipl. inž.
ERVIN A. SCHWARZBARTL
podjetja s svojo filozofijo upravljanja in politiko 
poslovanja. Daljnovidna predstava o tem, kaj naj 
delovna organizacija v danem gospodarsko-politič- 
nem okolju in panogi bo in čemu naj bodo odlo­
čitve poslovodnih in samoupravnih organov podre­
jene, se je že v preteklosti kazala predvsem s pri­
dobivanjem in izvajanjem najzahtevnejših družbeno 
pomembnih gradbenih del ter uporabo sodobnih 
tehnično-tehnoloških in organizacijskih rešitev. Tak­
šna poslovna politika pa je narekovala tudi širi­
tev obsega poslovanja v obratih, ki so postali 
močan dejavnik trdnosti podjetja. Da bi z jasno 
in nedvoumno politiko nadaljnjega razvoja delovne 
organizacije svoj položaj na trgu še okrepili in za­
gotovili pogoje za izboljšanje poslovnih rezultatov, 
smo izdelali dolgoročni program razvoja vse do le­
ta 2000, ki ob analizi stanja v Gradisu in svetu 
opredeljuje temeljne cilje in ukrepe za njihovo 
uresničitev.
Neodvisno od tega, ali se bo operacionalizacija dol­
goročnega programa stabilizacije v Jugoslaviji in 
Sloveniji izvajala po hitrejši (a bolj boleči) poti 
zavestne akcije izrezovanja iz gospodarskega tkiva 
vseh subjektov, ki finančno niso zmožni živeti, ali 
po poti visoke inflacije (podobno kot v drugih DVR
z enakimi problemi), ki upočasni neodložljivi pro­
ces zdravljenja (s poznejšimi še večjimi težavami), 
se moramo zavedati, da bodo preživele samo tiste 
OZD, ki bodo finančno dovolj trdne. Časi ne­
pokritih investicij in poslovanja na kredit bodo 
slej ko prej minili. Znano je namreč, da večina 
OZD ne zagotavlja dovolj lastnih obratnih oziroma 
investicijskih sredstev in da gre v tržnem go­
spodarstvu razvitih držav v stečaj večina vseh 
firm zaradi nesolventnosti in ne zaradi tehno­
loškega zaostanka ali nizke produktivnosti proiz­
vodnih tvorcev.
Če še upoštevamo, da je delež naložb v DP SRS 
v zadnjih desetih letih že padel, smemo trditi, da 
se bo naša družba morala v kratkem soočiti z naj­
občutljivejšim problemom razvoja — revizijo na­
ložbene politike, ki v zadnjem obdobju desetih let 
ni bila smotrna in dovolj učinkovita. To pa pomeni, 
da bo naša DO, katere predmet poslovanja je iz­
gradnja investicijskih objektov in proizvodnja za 
potrebe gradbeništva, morala svojo poslovno poli­
tiko prilagoditi spremenjenim pogojem.
Zaostreni pogoji poslovanja OZD in pričakovano 
prestrukturiranje gospodarstva z intenziviranjem 
naložb v opremo in stroje (ne pa objekte) nam 
narekujejo bistvene spremembe v poslovni politiki 
predvsem na področju financ (pridobivanje, plasi­
ranje in obračanje) in na področju pridobivanja 
del zaradi spremenjene strukture in obsega in­
vesticij v objekte (več drobnih in manj velikih 
gradbenih objektov ter povečan delež proizvodnje 
v obratih). Povezovanje kapitala razvitih dežel in 
krepitev njegove moči ter vpliva pa nam grozi, da 
bomo z našo dejavnostjo in gospodarstvom kot 
celoto odrinjeni na rob dogajanja, če se ne bomo 
vključili v svetovno delitev dela in postopno spre­
jeli ali vsaj upoštevali v svetu veljavna merila 
in kriterije uspešnega poslovanja, ki se v ekono­
miji konkurenčnosti oblikujejo skozi ceno, rok in 
kakovost.
Zato smo zavestno in preudarno izbrali temeljne 
cilje in opredelili pričakovane rezultate brez lepo­
rečja in pretiranega optimizma; predvsem pa smo 
se odločili na vseh ravneh za trdo delo in optimalno 
izrabo kreativnosti in znanja razpoložljivih kadrov. 
Zakaj Gradis se je že od vsega začetka zavedal, 
da je ključ uspeha v kadrih, ki znajo z občuteno 
odgovornostjo izbrane in delegirane cilje ob redni 
kontroli pričakovanih rezultatov tudi doseči in si 
tako zagotoviti trajen uspeh.
Analiza stanja
Ko smo analizirali kadrovsko usposobljenost in 
znanje, enotnost in usklajenost delovanja vodstva, 
stopnjo tehnološke razvitosti ter dosežene rezul­
tate poslovanja v preteklosti, da bi lažje opredelili 
smeri nadaljnjega razvoja, smo ob številnih uspehih 
odkrili tudi nekaj slabosti, ki jih želimo in hočemo 
v naslednjem obdobju odpraviti s smotrno poslovno 
politiko in pravilno zastavljenimi razvojnimi cilji.
Omenjene slabosti pa se ne nanašajo toliko na 
primerjalne podatke s sorodnimi podjetji v do­
movini, kjer veljamo za vzorno in uspešno de­
lovno organizacijo z nadpovprečnimi rezultati, am­
pak bolj na odstopanja od v svetu sprejetih in 
spoštovanih meril uspešnosti. To velja še posebej 
zato, ker naši kazalniki uspeha, grajeni na pred­
postavki optimalnega razvoja gospodarstva pri nas 
in v svetu, niso realni, v pogojih inflatornega go­
spodarstva pa še prav posebno ne. Zavedamo se 
namreč, da bi rezultati poslovanja kazali nega­
tivne trende, če bi zagovarjali razvoj na temelju 
realnejših pričakovanj, pa čeprav samo s stopnjo 
verjetnosti 0,6. Takšen prikaz je sicer mogoč, ven­
dar v bistvu ne spremeni potreb po ukrepih za 
izboljšanje stanja oz. preživetja Gradisa. Zato je 
nesmotrno postavljati cilje na podlagi kazalnikov 
z negativnimi predznaki, ki sami po sebi ne iz­
boljšajo poslovnih rezultatov, ampak zasledovati 
tista merila in kriterije, po katerih v svetu oce­
njujejo poslovno uspešnost podjetja.
In katera so ta merila in kakšni so ti kriteriji?
Predvsem so to upravljalske sposobnosti vodstve­
nega kadra, ki z vsebinskim i organizacijskimi spre­
membami zagotavljajo optimalno izrabo znanja in  
sposobnosti razpoložljivega kadrovskega potenciala 
v  podjetju in zunaj njega. (Gre za spremembe v 
metodah in tehnikah dela z ljudmi, ne pa za pri 
nas običajne in manj koristne formalne oziroma 
strukturne spremembe).
Ko je v sedemdesetih letih v naši družbi nastopila 
kriza vodenja in upravljanja (managementa), se je 
Gradis strukturno opazno preoblikoval. Nastale so 
nove organizacijske oblike, ki so povzročile spre­
membe v delitvi dela in moči vpliva med posa­
meznimi enotami. Vzporedno s spremembami struk­
tur pa se metode in tehnike dela v procesu izva­
janja nalog in del bistveno niso spremenile in tako 
je raven kakovosti opravljenega dela ostala na 
ravni izpred deset let oziroma je po nekaterih po­
slovnih funkcijah, kot kažejo opravljene analize 
in diagnoze organiziranosti, celo padla. Naj na­
vedemo nekaj bistvenih sprememb.
— Dezintegracijski procesi z ustanavljanjem tozdov 
so povzročili izrazito oblikovanje večjih zaključe­
nih organizacijskih centrov z lastno režijo za ob­
vladovanje poslovnih procesov. Vendar se procesi 
v delitvi dela vsebinsko niso spremenili niti niso 
dosegli opazno višje ravni kakovosti upravljanja 
oziroma izvajanja del (prodajno-nabavna funkcija, 
računovodska funkcija, finančna funkcija, inve­
sticijska funkcija, funkcija operativne priprave, 
kadrovska funkcija), povečala se je edino režija.
— Uspešno izvedena združitev gradbene mehani­
zacije (AP, TM, SIP) je sčasoma začela razpadati 
in po moči slabeti zaradi neučinkovitega procesa 
vzdrževanja, nepravilnega vrednotenja izrabe last­
nih strojnih kapacitet in slabo izpeljane cenovne 
politike storitev ob vse številnejši podcenjeni po­
nudbi zunanjih storitev (zasebniki, konkurenca), 
novih nabav v tozdih in predvsem zaradi nesmotr­
nega in nepovezanega investitorja v nova delovna 
sredstva. To je privedlo Gradis v stanje, ko lahko 
govorimo o dotrajanosti in tehnološki zastarelosti 
mehanizacije, pri nekaterih skupinah pa tudi o 
njihovi neustreznosti.
— Neuspešna izvedba procesa ponovnega združe­
vanja za obstoj pomembnih poslovnih funkcij z 
revizijo SaS o združitvi v DO in reorganizacijo 
DSSS (delno tudi zaradi povečanega obsega izva­
janja del v tujini) je povzročila slabšanje stro­
kovne povezanosti predvsem tehnično-operativnih 
kadrov; razdrobljenost sposobnih kadrov (po TOZD 
in enotah); neprilagodljivost na nove strukturne 
oblike organiziranosti (TOZD Inženiring); zane­
marjanje funkcij finančnega inženiringa in nepro- 
dornost razvojno-inovacijske moči kljub ustanov­
ljeni raziskovalni enoti.
— Nasprotovanje oziroma odsotnost podpore za 
spremembo metod in tehnik dela v procesu po­
slovanja z uvajanjem projektno-matrične organi­
ziranosti dela in ciljnega vodenja z vnaprej opre­
deljenimi nalogami je za daljši čas zavrlo pospe­
šeno rast učinkovitosti poslovanja in večjo izrabo 
znanja ter sposobnosti kreativnih kadrov Gradisa.
— Nesmotrno (včasih nespretno) poslovno-tehnično 
sodelovanje Gradisa v slovenskem in širšem pro­
storu s sorodnimi panožnimi in proizvodno pove­
zanimi firmami ni rodilo dolgoročnih sadov na 
področju delitve dela niti na področju boljše izrabe 
proizvodnih kapacitet in znanja ter obdržanja že 
pridobljenih prednosti na trgu.
Drugo pomembno merilo uspešnosti je delež na 
trgu, ki ga firma obvladuje ali samo zapolnjuje in  
to sama z lastno proizvodnjo oziroma storitvami ali/ 
in povezana prek kapitala z drugimi proizvajalci.
V letu 1984 si je Gradis zagotovil 12,7-odstotni de­
lež gradbenih del v Sloveniji, in to z 10,3 % za­
poslenimi zaradi 20-odstotnega preseganja pov­
prečne vrednosti opravljenih del na efektivno uro. 
S takšno angažiranostjo na trgu smo v preteklem 
letu zaobrnili trend upadanja deleža naših sto­
ritev na trgu in povečali nominalno produktivnost 
za 10 indeksnih točk več, kot znaša porast v sloven­
skem gradbeništvu. Postopno nam narašča tudi de­
lež prodaje na tujem trgu, ki v polletju 1985 do­
sega že 3,1 °/o celotnega prihodka. Takšna angaži­
ranost nam pa še vedno ne zagotavlja realnega po­
rasta produktivnosti, kar je med drugim tudi posle­
dica neustrezne notranje strukture opravljenih del.
V letih 80—84 smo bili v stanovanjski gradnji 
angažirani s 16—27 %>, industrijski gradnji 56 do 
64 °/o, pri energetskih objektih s 6—12 °/o in v pro­
metni infrastrukturi s 5—14 °/o. Posebno opazno 
je zgubljanje deleža v stanovanjski gradnji in ener­
getskih objektih kljub realnemu porastu vrednosti 
lastne proizvodnje. Posledice neustrezne strukture 
in deleža na trgu, ki ga obvladuje Gradis, so najbolj 
vidne v dolgoletnih padajočih trendih kazalnikov 
uspeha iz celotnega prihodka, vrednosti lastne pro­
izvodnje, dohodka, osebnih dohodkov in akumu­
lacije, ki so se poslabšali še prav posebno v zad­
njih petih letih. Takšna tržna usmeritev se v končni 
fazi kaže tudi v dolgoletnem upadanju trenda za 
naše razmere in pogoje poslovanja pomembnem 
kazalniku — dohodek na pogojno uro.
Tretje pomembno merilo uspešnosti je finančna 
trdnost podjetja, merjena s solventnostjo oziroma 
stopnjami dolgoročne in  kratkoročne likvidnosti ter 
donosnosti kapitala.
Ne glede na strokovno spornost prikazovanja real­
nih rasti in trendov po posameznih kazalnikih 
uspeha zaradi dvoma o pravilnosti postavljenih 
deflatorjev, moramo ugotoviti tudi realno upadanje 
virov in sredstev za poslovanje, kar vse se odraža 
na kazalnikih finančne trdnosti, ki bodo po vsej 
verjetnosti v naslednjem dolgoročnem obdobju v 
skladu s stabilizacijskimi prizadevanji in vključe­
vanjem v mednarodno delitev dela postali vse po­
membnejši. Tako dolgoročna likvidnost (statična) 
zaostaja za zlatim bilančnim pravilom za 20—30 °/o. 
Kratkoročna likvidnost zaostaja še občutneje: go­
tovinska za v svetu priznano za 2,5—3-krat; pla­
čilna za 3—4-krat in obratna za 2-krat. Dinamična 
likvidnost pa kaže primanjkljaj dolgoročnih de­
narnih sredstev in nesmotrno porabo finančnega 
kapitala. Isto lahko trdimo za obračanje obratnih 
sredstev in obseg teh sredstev, ki jih potrebujemo 
na enoto ustvarjenega dohodka. Posebno pomemben 
kazalnik — donosnost družbenih sredstev (v zahod­
nih tržnih sistemih je to profitna stopnja) kot 
delež akumulacije na poslovni sklad pa kažejo iz­
jemno in zaskrbljujoče nazadovanje, saj stopnja 
rasti zaostaja za v svetu priznano kar za 3—8-krat. 
Tudi delež kapitala v realizaciji, ki sicer narašča, 
je precej pod svetovnimi merili, predvsem v svo­
jem aktivnem delu (osnovna sredstva za proiz­
vodnjo). Edino finančna varnost kot razmerje med 
poslovnim skladom in poslovnimi sredstvi se rahlo 
izboljšuje. Isto lahko trdimo za mero stroškov fi­
nanciranja kot razmerjem med stroški financiranja 
in poslovnimi sredstvi. Da nam v vse bolj izostre­
nih pogojih gospodarjenja naraščajo stroški za 
obresti, je razumljivo; ugodno za nas pa je, da se 
delež prihodka od obresti dviga hitreje od stroškov 
in dosega v polletju 1985 že skoraj 6 °/o.
Naslednje v svetu pomembno merilo uspešnosti 
je odnos do poslovne morale (razvitost in  sank- 
cioniranost).
Analize za Jugoslavijo in Slovenijo kažejo očitno 
upadanje vrednot poslovne morale po zgodnjih 
sedemdesetih letih. Imamo občutek, da veljajo ugo­
tovitve tudi za Gradis, kjer se kot v širši družbi
upravljanje vedno bolj birokratizira, učinkovitost 
režijskih kadrov pa pada. Posledice takšnega obna­
šanja v procesu odločanja in poslovanja se kažejo 
kot nespoštovanje rokov, dogovorov, sporazumov 
in pogodbenih obveznosti, kakovosti, realnosti ocen 
stanja in prognoz, lojalne konkurence itd.
Pomembna ovira uspešnosti poslovanja je odsotnost 
prevzema posledične in občutene odgovornosti 
predvsem poslovodnih organov za dosego rezul­
tatov iz temeljnih ciljev in na podlagi ključnih 
nalog. Občutena odgovornost je povezana s pozna­
vanjem problema, cilja, naloge in z zavestno odlo­
čitvijo glede na prioritete. Posledična pa se odraža 
v stimulaciji oziroma v skrajni obliki v premešča­
nju in zamenjavi kadrov. Za obe vsebinski opre­
delitvi odgovornosti imamo sicer osnove v sa­
moupravnih in splošnih aktih, jih pa ne izrablja­
mo dovolj dosledno in učinkovito.
Ne nazadnje je ovira uspešnejšemu poslovanju tudi 
nezadostno ali celo nezadovoljivo prevzemanje ob­
veznosti in prenašanje pooblastil izvršilnim orga­
nom (ki odgovarjajo za izvajanje plansko dogo­
vorjenih obveznosti) s strani samoupravnih orga­
nov in teles ter družbenopolitičnih organizacij. S 
tem je mišljena zgolj forumska in/ali samo infor­
mativna dejavnost samoupravnih organov in DPO. 
Da le-ti kot ustavni in politični nosilci razvoja sa­
moupravljanja niso aktivno vključeni v proces od­
ločanja o poslovni politiki in kontroliranju dose­
ženih rezultatov ter dela strokovnih služb, prav to 
potrjujejo. Takšno razhajanje med samoupravnimi 
in izvršilnimi organi ne zagotavlja uspešnega izva­
janja prevzetih obveznosti in doseganja učinkovi­
tosti rezultatov.
Kot zadnje pomembno merilo uspešnosti bi ome­
nili raven in trend tehnološkega razvoja v obliki 
vključevanja lastnega znanja in novih proizvodov 
oziroma tehnologij, ki znižujejo stroške proizvodnje 
na enoto uporabljenih ali vloženih resursov (pro­
izvodnih tvorcev).
V svetu produktivnost dela v gradbeništvu narašča 
hitreje kot v industriji, kar je posledica tehnološkega 
razvoja in inovacij ter vse učinkovitejše izrabe de­
lovnih sredstev. Povprečna življenjska doba eksplo­
atacije gradbene mehanizacije se je od leta 1960 
(7,1 let) dvignila 1978. leta že na 11,4 leta. Še več 
nam pove podatek, da so za en milijon dolarjev 
vredno storitev porabili 1950. leta v ZDA 52 de­
lovnih dni, Japonska 341, Zahodna Nemčija 175; 
leta 1977 pa samo 45 oziroma 50 na Japonskem 
in Zahodni Nemčiji. (Gradis danes prek 100 dni). 
Glavni vzrok za takšno rast je ob inovacijah pri­
speval dvig deleža kapitalne opremljenosti, ki je 
celo v času upadanja gradenj rastel s stopnjo 3,5 %> 
letno. Letni prirast produktivnosti na enoto kapi­
talne opremljenosti pa je v obdobju od leta 1960 
do 1980 med 0,13 do 0,46. (Za Jugoslavijo velja, 
da je s povprečno stopnjo rasti 0,176 zadnja med 
deželami OECD).
Glavni krivec za takšno stanje je zanemarjanje 
organiziranega obnavljanja in razširjanja strokov­
nega znanja ter vzgoje vrhunskih strokovnjakov- 
specialistov, kar zavira uspešno prenašanje lastnih 
in tujih razvojno-raziskovalnih dosežkov v prakso 
tako na področju tehnologije kot uporabe materia­
lov. To je privedlo do splošnega pada izrabe krea­
tivnosti, znanja in izkušenj.
Vzroke lahko iščemo v:
— odsotnosti spoznanja o koristnosti inventivne 
dejavnosti in potrebi po vrhunskih strokovnjakih 
(na vseh področjih in nivojih),
— neizdelanih sistemskih rešitvah za pospeševanje 
kreativnosti in izobraževanja specialistov (organi­
zacija in informacijski sistem),
— nespodbudnem stimuliranju in izkrivljanju pra­
vičnosti nagrajevanja.
Glede dosežene ravni na področju tehnologije pa 
lahko ugotovimo naslednje značilnosti:
— Na področju opažanja in podpiranja betonskih 
konstrukcij v zadnjem obdobju nismo dosegli 
bistvenih tehnoloških izboljšav, razen s kupljeno 
tehnologijo tunelskih opažev v stanovanjski grad­
nji in premostitvenih konstrukcij. Zanemarjena je 
bila vpeljava lastnih tehnologij oziroma izdelava 
ustrezne opreme.
— S tehnologijo betona in uporabe v konstrukciji 
sledimo razvoju v svetu tako po kakovosti kot 
vrstah tehnologij. Temu pa niso sledile modernejše 
projektantske rešitve konstrukcij in organizacija 
priprave ter transporta do mesta vgraditve.
— Dosedanjemu poudarku racionalizaciji proiz­
vodnje armature ni sledilo nadaljevanje .aktivnosti 
za racionalnejše projektiranje ob uporabi kako­
vostnejših betonskih jekel kljub temu, da smo pred 
časom začeli med prvimi uporabljati rebrasto železo 
in pramensko žico.
— Pri uporabi lesa nismo znali v celoti vključiti 
vseh dosežkov svetovne tehnologije predvsem na 
področju racionalnejše porabe kakovostnejših in 
dodelave slabših vrst lesa.
— Začete akcije za dolgoročno zagotovitev mine­
ralnih agregatov nismo uspešno izpeljali.
— Pomembno so razširili znanje raznovrstnih izo­
lacijskih in plastičnih materialov ter njihovo upo­
rabnost.
— Nadaljeval se je trend uporabe montažnih kon­
strukcij v visoki gradnji in mostovni gradnji, pred­
vsem z dopolnjevanjem ključnih montažnih siste­
mov.
— Na področju specialnih del smo pričeli uvajati 
tehnologijo prednapetih betonskih pilotov.
— S povečanjem kovinarske dejavnosti v obratih 
za potrebe zunaj Gradisa in potrebe gradbene ope­
rative smo začeli s prestrukturiranjem dejavnosti 
DO.
— Dopustili smo očitno tehnološko in funkcionalno 
zastarevanje delovnih sredstev, pri čemer je bila 
predvsem zanemarjena nabava specialnih strojev 
za fundiranje, izgradnjo hidroenergetskih objektov 
in velikih zemeljskih del.
— Zaostreni pogoji gospodarjenja so poudarili ne­
usklajenost interesov projektantov, tehnologov in 
operative pri pridobivanju del.
— Pri izvajanju del v tujini je tehnološki zaostanek 
za razvitim svetom očitno manjši kot posledica 
ostrih tržnih pogojev pridobivanja del.
Razvojne možnosti
Spoznanja iz analize stanja smo upoštevali pri sno­
vanju ciljev in smeri razvoja Gradisa do leta 2000.
Temeljna zamisel Gradisa v dolgoročnem obdobju 
je oblikovati močno organizacijo združenega dela, 
ki bo sposobna v interesu družbene skupnosti zgra­
diti zahtevne objekte in proizvajati izdelke grad­
bene opreme za potrebe domačega tržišča in tujine. 
Pri tem si bo Gradis prizadeval za razvoj grad­
beništva z dobrim sodelovanjem z ostalimi OZD v 
domovini in tujini, da bi tako skupaj laže zadovoljil 
planske in tržne potrebe naše samoupravne družbe.
Poslovna politika bo usmerjena v zagotavljanje in 
krepitev samoupravnih odnosov ter dvig splošnega 
in osebnega standarda delovnih ljudi kot rezultat 
vloženega živega in minulega dela z družbenimi 
sredstvi.
Uresničitev temeljne zamisli in izvajanje poslovne 
politike bo Gradis dosegel z zasledovanjem dveh 
temeljnih ciljev.
— okrepitvijo finančne trdnosti z izboljšanjem sol­
ventnosti oziroma likvidnosti ter smotrno izrabo 
družbenih sredstev,
— večanjem deleža storitev in prodaje izdelkov 
domačemu trgu in tujini s tesnejšim povezovanjem 
v procesu pridobivanja del in proizvodnje tako z 
domačimi OZD kot tujini poslovnimi partnerji.
Iz dosedanjih analiz in razprav ter na temelju po­
znavanja družbenoekonomskih pogojev nadaljnjega 
razvoja našega samoupravnega sistema in gospo­
darstva so se oblikovali konkretni cilji, ukrepi in 
naloge, ki bodo vodilo za sestavo srednjeročnih 
planov in gospodarskih načrtov Gradisa v obdobju 
do leta 1995 oziroma 2000, ki smo jih že začeli ures­
ničevati oziroma podrobnejše razčlenjevati in zanje 
določati odgovorne nosilce.
Verjetno je bralcu tega sestavka razumljivo, da so 
konkretno oblikovane vsebine ciljev ukrepov in 
nalog zaupne narave in predmet' tekoče poslovne 
politike ter jih zato ne moremo objavljati. Lahko 
pa zapišemo, da z njimi zagotavljamo izboljšanje 
splošnih, v analizi prikazanih ter kritično ocenje­
nih kazalnikov uspešnosti poslovanja. Večji pou­
darek je dan tistim ciljem ukrepom in nalogam, 
ki so po našem mnenju pomembnejši in smo jih 
zmožni doseči, hkrati pa se vključujejo v temeljne 
cilje.
Nekoliko več in bolj podrobno pa lahko bralcu 
opredelimo možnosti in pričakovane rezultate raz­
voja, ki naj bi sledili ciljem, ukrepom in nalogam 
za:
— izboljšanje upravljavskih sposobnosti vodstvenih 
in strokovnih kadrov, ki so ključnega pomena za 
poslovni uspeh;
— povečanje deleža na trgu in pravilnejšo ter 
poslovno uspešnejšo notranjo strukturo tržnih seg­
mentov;
— zagotavljanje večje finančne trdnosti in enot­
nosti v plasiranju in izrabi finančnih sredstev;
— dvig poslovne morale in delovnih navad ter 
medsebojnega sodelovanja znotraj Gradisa kot tudi 
v odnosu do zunanjih poslovnih partnerjev;
— večjo izrabo kreativnosti in znanja kadrov, kar 
vse naj bi prispevalo k dvigu produktivnosti ozi­
roma znižanju stroškov proizvodnje na enoto vlo­
ženega dela.
Da bi laže opredelili razvojne možnosti, si oglejmo, 
kakšni so pogoji za rast na temelju kazalnikov po­
slovanja.
Produktivnost, izražena v VLP/EU, naj bi se letno 
dvigala v obdobju 2000/85 s stopnjo 2,8 °/o oziroma 
za 3,3 °/o v obdobju 2000/95. Takšen dvig produktiv­
nosti naj bi zagotavljali tako gradbeni tozdi, ki so 
doslej zaostajali, kot tudi obrati, ki so že doslej 
dosegali sorazmerno visoko produktivnost in ki naj 
bi jo že naprej povečevali zlasti z višjo stopnjo 
opremljenosti, vsi skupaj pa z zmanjšanjem deleža 
ročno opravljenih del na račun strojno opravljenih 
del. V zadnjem razdobju, vendar še v tem stoletju, 
če še ne desetletju, bomo morali zlasti v obrate 
vpeljati več delno avtomatiziranih delovnih pro­
cesov.
Za dohodek na delavca se predvideva, da bi bil 
porast nekaj višji, in sicer po stopnjah 2,5 % letno, 
medtem ko naj bi v zadnjih petih letih, to je od 
leta 1990 do 1995, naraščal dohodek na delavca za
2,2 %> na leto. Za petletno obdobje 1985/80 ocenju­
jemo negativne stopnje rasti, ki bodo pri obratih 
večje.
Tako prognozo dobimo kot rezultat načrtovane 
produktivnosti in števila zaposlenih (iz ur) v domo­
vini, ki naj bi se zmanjšala od leta 1980 od 7275 
na 6600 v letu 2000, to je za 15 °/o ali letno za 1,1 ®/o. 
Ob tem je treba dodati, da predvidevamo v tem 
obdobju tudi znižanje ur delovnega tedna pod 40 ur. 
To bo povzročilo večji padec zaposlenih iz ur kot 
po dejanskem stanju.
Nesorazmerja v naraščanju cen naših storitev in 
izdelkov v primerjavi s cenami materiala in živ­
ljenjskih potrebščin naj bi se nadaljevala tudi v 
prihodnje.
Zato načrtujemo padec ekonomičnosti (gospodarno­
sti) poslovanja, izraženo s kazalnikom (celotni pri­
hodek na porabljena sredstva v dobi 1995—90) za 
— 0,3 %, v tem ko predvidevamo za celotno ob­
dobje v najboljšem primeru stopnjo 0°/o.
Za gradbene storitve pomembnejši kazalnik gospo­
darnosti, izražen z razmerjem celotnega prihodka, 
zmanjšanega za vrednost stroškov kooperantov in 
obrtnikov (VLP) proti porabljenim sredstvom, pa 
načrtujemo z negativno stopnjo rasti — 0,4 za ce­
lotno obdobje 2000/85.
Rentabilnost (donosnost) vloženih sredstev, poime­
novanih PUPS (Povprečno uporabljena poslovna 
sredstva), v katerih je zdaj več kot 80 % obratnih 
sredstev sorazmerno slabe kakovosti, naj bi do leta 
2000 ponovno naraščala po ca. 7,8% stopnji kot 
leta 1980, vendar pri nižjem deležu poslovnega 
sklada in povečani pospešeni amortizaciji.
Verjetno pa bomo morali v tem obdobju že izka­
zovati bolj oprejemljiv kazalnik donosnosti druž­
benih sredstev, izražen z razmerjem med akumu­
lacijo, povečano za obresti na kredite, in poslov­
nim skladom. To pa pomeni, da bomo morali za 
dosego višje akumulacije povečati tudi delež last­
nega kapitala in z ustrezno finančno politiko do­
seči trdnejšo dolgoročno likvidnost, izraženo z raz­
merjem med dolgoročnimi vlaganji in viri. Sedanja 
tako izračunana donosnost z vrednostjo 1,2 % naj 
bi se izboljšala do leta 2000 na 3,5 %.
Za povečanje reproduktivne sposobnosti Gradisa 
(kot tudi večine OZD v gradbeništvu in industriji) 
bodo možnosti zelo omejene.
Omenili smo že nizko rast (indeks 111) dohodka in 
nižanje deleža za osebne dohodke, ki naj bi leta 
2000 dosegel ca. 48 % v dohodku (leta 1980, 63%).
Ce načrtujemo ustavitev nadaljnjega padanja re­
alnih osebnih dohodkov tako, da bi bili ti leta 2000 
realno enaki kot leta 1980, mora biti stopnja rasti 
2,4% letno.
Na področju izločanja sredstev za skupno porabo 
moramo ob že sedanjem padanju deleža za druž­
beno stanovanjsko gradnjo (7,3 % leta 1980 na 
5,6 %  leta 1983) predvideti še nižji delež, ki naj bi 
leta 2000 znašal pod 3 %. Sklad skupne porabe, ki 
je bil v Gradisu vedno nadpovprečen, pa naj bi 
rastel s stopnjo 3,0 % oziroma skupaj z rastjo OD 
do leta 2000 z letno stopnjo 0,6 %.
Izjemno povečanje rezervnih skladov v zadnjih 
letih se bo moralo v obdobju do leta 2000 znižati 
in tako doseči stopnjo 2,5% od dohodka, ki je 
veljala v preteklosti za sprejemljivo. Povečati pa se 
bodo morali interni skladi za poslovne rizike.
Na področju amortizacije naj bi ohranili politiko 
funkcionalne amortizacije osn. sredstev po de- 
gresijski metodi. Iz te politike je izkočil zlasti SPO 
z dvetret j inskim deležem Gradisove amortizacije, 
in sicer zaradi soudeležbe pri investiciji MP 3/8 
kot tudi zaradi slabših poslovnih rezultatov v zad­
njih letih. Oba razloga delujeta hkrati in močneje 
spričo zniževanja obsega del in zmanjšanja mož­
nosti uvoza kakovostnih strojev. V DOP 2000 kot 
tudi SP 90 ter v vsakoletnem DN DO bodo zato 
plani SPO posebno skrbno sestavljeni; za njihovo 
uresničevanje pa bodo poleg delavcev SPO skrbeli 
tudi izvršilni organi DO.
Zakonska amortizacija (ta ne šteje v akumulacijo, 
ampak v sredstva za reprodukcijo oziroma bruto 
akumulacijo) naj bi v petnajstih letih porasla po 
povprečni letni stopnji 5,4%.
Ne glede na predvideno spremembo, po kateri v 
prihodnje pospešeno amortizacijo ne bomo več šteli 
v dohodek, se moramo dogovoriti za delež pospe­
šene amortizacije v akumulaciji. Če izjemoma pose­
žemo v leto 1975, vidimo, da je tedaj znašal ta delež 
42 %. Nato pa je leta 1983 padel — na vsega 13 %. 
Za leto 2000 načrtujemo ta delež na 25 %, kolikor 
naj bi vnesli tudi kot obveznost v SaS o temeljih 
plana. S tem ne bi pridobili dodatnih sredstev v 
primerjavi z letom 1980, ampak bi samo nado­
mestili izpad.
Z navedenimi izhodišči in ob izjemno znižanem 
ostanku čistega dohodka se načrtuje petnajstletni 
porast akumulacije s povprečno stopnjo rasti 5,7 %.
Sredstva za reprodukcijo bi v tem primeru v celoti 
pokrila enostavno reprodukcijo, delež razširjene 
reprodukcije pa bi bil odvisen na eni strani od 
lastnih združenih sredstev, združevanj drugih OZD 
in denarnih ter blagovnih posojil proizvajalcev os­
novnih sredstev doma in v tujini; na drugi strani 
pa od združevanj za druge OZD.
Na področju zaposlovanja naj bi se delež delavcev 
v gradbenih enotah znižal v dvajsetih letih od 76 
na 70 % ali več. Delež obratov pa bi se povečal 
nad 30 % po letni stopnji 1,4 %.
Skupno število delavcev se v dvajsetih letih zato 
ne bi spremenilo.
V birojih, kjer je položaj manj ugoden, bi morali 
doseči preusmeritve v tehnološko naravnanost kad- 
drov in postopno povezavo z inženiring dejavnostjo 
Gradisa.
V tujini naj bi leta 2000 zaposlovali ca. 10 %  vseh 
delavcev proizvodnih TOZD, s tem da bi v kvali­
fikacijski strukturi predstavljali le-ti predvsem 
visoko strokovni in kvalificirani kader.
Nastanitvene kapacitete Gradisa s 3066 ležišči v 
21 domovih in dveh naseljih so rešene zadovoljivo
v ljubljanskem območju (računajoč blok malih sta­
novanj v Fužinah) in Mariboru (po izgradnji sam­
skega doma) ter na področjih Jesenic, Celja, Raven 
in Škofje Loke. Za koprsko področje in Ptuj pa bo 
potrebno predvidevati nove rešitve.
Vzporedno z nastanitvenimi problemi je potrebno 
reševati tudi vprašanje prehrane z domskimi samo­
postrežnimi restavracijami ali z regijskimi kuhi­
njami za več domov oziroma z ustreznimi pogod­
bami z dobaviteljem družbene prehrane. Konkretne 
rešitve so od regije do regije različne. S tem v zvezi 
bo potrebno poenotiti tudi regresiranje hrane tako 
glede izvora sredstev kot višine.
Nizka zasedenost počitniških kapacitet s 76 °/o v 
času sezone letovanj narekuje spremembe v izrabi 
in upravljanju s tem premoženjem. Možne so 
številne rešitve tako v režiji Gradisa kot dajanja v 
zakup ali odprodajo.
Zdravstveno varstvo je v okviru možnosti zado­
voljivo rešeno. Potrebno pa bo postopno uvajati 
strokovne metode socialnega dela za vsa področja 
socialnega varstva in zdravstva.
Ze dosedanji poudarek na množičnosti športno­
rekreacijske dejavnosti je potrebno še poglobiti 
in popestriti, kulturno dejavnost pa poenotiti in 
profesionalizirati.
Stanovanjska politika zahteva glede na obstoječe 
stanje povečanje združenih sredstev iz stanovanj­
skega sklada in oplemenitenje s sredstvi kreditov 
pri banki. Tako bi se lažje reševali različno težki 
problemi po regijah in zagotovila večja pravičnost 
pri delitvi stanovanjskih pravic.
Ker pretežni del sredstev za urejanje družbenega 
standarda črpamo iz sklada skupne porabe skupaj 
s sredstvi za stanovanjsko gradnjo, se bodo le-ta 
občutneje zmanjšala, vendar bolj na račun odtuje­
nih kot lastnih sredstev, ki naj bi ostala na ravni 
2—3 %> osebnih dohodkov. Preostali del sklada skup­
ne porabe pa naj bi porastel. To pomeni, da bo 
treba zaradi omejenih sredstev zares racionalizirati 
tovrstno porabo in bolje organizirati delitev sta­
novanj.
S tako opredeljenimi globalnimi stopnjami rasti in 
deležev v delitvi bi leta 2000 dosegli stanje iz leta 
1980, kar je sicer manj, kot se predvideva z druž­
benimi plani, ki so po našem mnenju preoptimistični 
in nerealni, vendar še vedno več kot bi realno 
pričakovali. Ne smemo namreč pozabiti predpo­
stavke, omenjene v uvodu analize stanja, da so vsa 
naša izhodišča optimistična, saj bi realnejši prikazi 
podatkov z negativnimi trendi sami po sebi ničesar 
ne prispevali k izboljšanju poslovanja.
Zaključek
Ker se kljub časovno nejasni opredelitvi politike 
uresničevanja dolgoročnega programa stabilizacije 
Jugoslavije v nedogled ne bo mogoče izogibati ob­
računu z našo dosedanjo prakso življenja nad mož­
nostmi in na tuj račun (medsebojno in v merilu 
Jugoslavije), je prav, da smo v Gradisu že s tem 
dolgoročnim planom zavrgli vse stereotipne, admi­
nistrativne in uradniško obarvane načine planira­
nja in se ozrli za merili in kriteriji, ki veljajo v 
svetu.
Realnost pri pričakovanih rezultatih in odločenost 
za trdo delo pa so nam narekovali, da smo z ele­
menti in smernicami dolgoročnega programa raz­
voja v razpravah o DP 2000 opredelili tudi kon­
kretne cilje, ukrepe in naloge za tekočo poslovno 
politiko, ki bodo vključene že v GN-86 in SP-90. 
Z njihovim doslednim uresničevanjem bomo do­
kazali, da dolgoročne usmeritve v resnici spreje­
mamo in se po njih hočemo ravnati. Zakaj ures­
ničitev zastavljenih ciljev je odvisna predvsem od 
naše zavestne opredelitve zanje in sprotne kontrole 
doseženega. To je tudi hkrati kriterij samoupravnim 
organom za ocenjevanje sposobnosti vodstvenih 
in strokovnih kadrov.
Inventivna dejavnost v Gl P Gradis
UDK 001.895
Izvleček:
V članku so obravnavani vzroki, ki so pripeljali do 
splošne inovacijske krize pri nas, in posledice te krize 
na jugoslovansko gospodarstvo.
Zavedajoč se težkega gospodarskega položaja in po­
membnosti inventivne dejavnosti, so v Gradisu spro­
žene aktivnosti, da bi inventivna dejavnost potekala 
usmerjeno, sistematično in organizirano z namenom, 
da bi se čimbolj -mobiliziralo lastno znanje.
Problemi inventivne dejavnosti, ki jih vidimo, niso 
značilni samo za Gradis ali za posamezne organi­
zacije združenega dela, temveč za celotno jugo­
slovansko gospodarstvo. Z gotovostjo lahko trdimo, 
da so ti problemi, ki so številni in vsestranski, 
zrcalna slika mesta in vloge, ki jo je imela inven­
tivna dejavnost vrsto let — to je, da je nismo 
jemali dovolj resno, nismo ji priznavali pomena, ki 
ga ima, bila je bolj nekakšna ljubiteljska »postran­
ska« dejavnost redkih in zagnanih posameznikov, 
ki pa za svoje ustvarjalno delo največkrat niso 
dobili moralnih ali materialnih priznanj ter pod­
pore. Inventivna dejavnost je bila kot pomembna 
opredeljena zgolj na papirju.
Naj navedemo samo nekatere probleme, za katere 
menimo, da so naj večja ovira za razvoj inventivne 
dejavnosti:
— neznanje in neustrezna uporaba znanja;
— pomanjkanje vedenja, kje je lastna tehnologija 
v razmerju do svetovne in kaj se da storiti za po­
boljšanje;
— pomanjkanje strokovnih kadrov za inventivno 
dejavnost in strokovnega vodenja inovacijske ve­
rige;
— pomanjkanje spremljajočega sistema inovacijske­
ga procesa v družbi;
— nepravilno vrednoteno kreativno delo;
— družbeno-sociološki dejavniki;
— administrativne ovire — preštevilni in dolgo­
trajni postopki itd.
Posledica takšnega stanja je trajna inovacijska kri­
za, to pa je eden od vzrokov za zaostajanje našega 
tehnološkega razvoja za svetovnim. Ker nismo bili 
inovacijsko sposobni, si nismo mogli ustvariti lastne 
tehnologije na podlagi drugih kupljenih tehnologij 
in smo postali odvisni od tujih. Posledice, ki se ka­
žejo v gospodarstvu, so katastrofalne. Najbolj žgoči 
sta zmanjšanje možnosti lastne reprodukcije in
Avtor:
Miroslava Pascolo, dipl. inž., Raziskovalna enota GIP 
Gradis, Šmartinska 134/a, Ljubljana
MIROSLAVA PASCOLO
usodno zaostajanje za razvitim svetom. Zato ne bo­
mo daleč od resnice, če trdimo, da je v današnjem 
času tehnološka odvisnost enaka kolonialni v pre­
teklosti.
Kot celotna družba smo se dolgo treznili in zelo 
pozno ugotovili, da je inovacijski proces prav­
zaprav pogoj za obstoj in razvoj našega gospo­
darstva. Šele v zadnjih nekaj letih smo priče po­
spešeni aktivnosti in nekaterim premikom tako na 
področju zakonodaje kot področjih širše družbene 
aktivnosti in organiziranosti — vse z namenom, 
da bi poživili inventivno dejavnost in ji dali pravo 
mesto tudi v praksi.
V DO GIP GRADIS smo nedavno sprejeli nov 
samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti, 
ki prinaša več novosti.
Najprej pa zapišimo nekaj besed o razlogih, ki so 
terjali spremembe:
Prvi razlog je bil zakon o izumih, tehničnih izbolj­
šavah in znakih razlikovanja (ZITIZR), ki obve­
zuje ozde, da uskladijo samoupravne sporazume ali 
druge samoupravne splošne akte z zakonskimi do­
ločili, ki jih vsebuje ta zakon.
Za ZITIZR je značilen predvsem nov pristop pri:
— reguliranju odnosov izkoriščanja stvaritev v 
družbenem delu;
— opredelitvi materialnih in moralnih pravic ust­
varjalcev v združenem delu z namenom, da se spod­
budi inventivna dejavnost;
— urejevanju vsebine pravic, s katerimi se za­
vezujejo inventivni dosežki;
— reguliranju prenosa pravic;
— trajanju patenta, postopkih za priznanje patenta, 
nove vrste licenc itd.
Stari Gradisov Saš o MID je temeljil na zakonu 
o patentih in tehničnih izboljšavah (ZPTI), ki je 
prenehal veljati leta 1981. Treba ga je bilo prila­
goditi potrebam naše družbe in DO. Ker ni dovolj 
natančno opredeljeval pristojnosti in odgovornosti 
posameznikov ter služb, je bilo zelo težko uveljaviti 
dosežke v krogih tistih, ki so v končni fazi odločali 
o uvedbah novosti v proizvodnjo in s tem v živ­
ljenje.
Drugi razlog je bil ta, da nismo bili zadovoljni z 
razvojem in rezultati inventivne dejavnosti pri nas, 
ki je potekala po sistemu zbiranja predlogov in 
temeljila na iniciativi posameznikov.
Posledica je bila skromno število inventivnih pred­
logov. Število teh predlogov je v obdobju od 1979. 
leta do 1981. leta osciliralo, po letu 1981 pa celo
upadalo, v letu 1984 pa je zopet rahlo narastlo. 
Tako smo leta 1979 sprejeli 35 predlogov od 78 
inovatorjev, leta 1983 pa le 14 od 35 inovatorjev. 
V letu 1984 je bilo prijavljeno 18 predlogov od 52 
inovatorjev.
Večino inventivnih predlogov je bilo s področja 
gradbeništva in strojništva in so bili uporabni in 
realizirani v naši DO.
Tiste predloge, za katere smo sodili, da bi imeli 
pogoje za zaščito s patentom, smo prijavili pri 
Zveznem zavodu za patente, tako imamo 12 pa­
tentnih prijav. Lani nam je bil priznan patent za 
izum Zerjavna proga brez pragov; za prijavljeni 
izum Temeljenje na PAB kolih pa smo dobili 
na jugoslovanski razstavi izumov, tehničnih izbolj­
šav in novosti RAST YU’84 srebrno plaketo.
Z željo, da bi z inventivno dejavnostjo bliže se­
znanili kolektiv, smo leta 1984 organizirali seminar. 
Po potrebi tozdov sodelujemo tudi pri prenosu 
znanja, pri izdelavi patentnih poizvedb in analizah 
patentnih situacij.
Kljub temu pa z doseženimi rezultati nismo bili 
zadovoljni, zato smo se lotili sprememb SaS o MID.
Po novem SaS o ID se spreminja način zbiranja 
predlogov, inventivna dejavnost pa bo potekala v 
skupinah ali krožkih, kjer se bodo iskale rešitve 
za znane probleme usmerjeno, sistematično in or­
ganizirano.
Gre za nov način delovanja inventivne dejavnosti 
oziroma za novo metodo dela, ki omogoča delavcem 
usposabljanje za boljše upravljanje delovnih pro­
cesov, njegov smisel pa se kaže v medsebojnem 
delovanju zaposlenih za izboljšanje organizacije in 
proizvodnje.
Poleg uskladitve z novimi zakonskimi določili in 
novega načina delovanja je novost SaS o inventivni 
dejavnosti v Gradisu tudi vrednotenje inovacijskih 
dosežkov, pri katerih se prihranek ne da končno 
določiti. Podana so namreč konkretna merila za 
originalnost predloga, za njegovo pomembnost in 
vplivnost na področju dela, za uporabnost pred­
loga in ocenjevanje stroškov pri njegovi realizaciji.
Novost je tudi v nalogah vodstvenih in vodilnih 
delavcev, ki jim je neposredno podrejena inven­
tivna dejavnost, in v posebnih priznanjih delavcem- 
inovatorjem. Pri tem je poleg ostalih nagrad in 
priznanj uvedena še pavšalna nagrada ob prijavi 
vsakega inventivnega predloga.
Opozoriti je treba tudi na novo določbo v SaS 
o inventivni dejavnosti, ki pravi da inovacijski do­
sežki, ki izhajajo iz raziskovalnega dela in ki ga 
Gradis financira v drugi OZD, pripadajo Gradisu.
To določbo je treba vnesti v vsak SaS o združeva­
nju dela in sredstev oziroma v vsako pogodbo o 
financiranju.
V novem SaS o ID je opredeljen tok inovacijskega 
procesa, ki se začne z zbiranjem pobud, s katerimi 
se iščejo rešitve znanih problemov, predlogov za 
izboljšavo in ustvarjalnih zamisli.
Po novem zbiramo pobude prek posameznikov, na­
tečajev, krožkov ali vodij organizacijskih enot pri 
koordinatorju v tozdu (DS). Ta je dolžan organi­
zirati inventivne krožke in natečaje, nuditi pomoč, 
obdelovati, evidentirati in preučevati predloge, zbi­
rati dodatne informacije, oblikovati prijavo in jo 
posredovati organizatorju za ID, ki vodi inventivno 
dejavnost na ravni DO. Ta tudi ugotavlja for­
malno pravilnost prijave, zahteva morebitne do­
polnitve, preučitve in ocenitve predloga ter pred­
loge z vsem zbranim gradivom posreduje komisiji za 
inventivno dejavnost (KID) pri svetu raziskovalne 
enote (svet RE).
KID obravnava predlog, zavzame stališče, zahteva 
morebitne dopolnitve in opredeli stopnjo trajnosti. 
Zapisnik s predlogi sklepov posreduje svetu RE 
oziroma delavskemu svetu organizacijske enote 
tozd, DS). Ta obravnava zapisnik in sklepa o pred­
logih KID.
Na temelju sklepov sveta RE izda organizator na­
log za izplačilo nagrad, strokovno oblikuje patentne 
prijave in sproži postopek za zaščito izuma pri 
Zveznemu zavodu za patente. Tozd — uporabnik 
izplača nadomestilo za inovacijski dosežek ali pa 
sklene pogodbo z izumiteljem oziroma avtorjem.
KID tudi predlaga delavskemu svetu tozda oziroma 
DS, da uvrsti v plan razdelave v vse še ne uvedene 
inventivne predloge in to posebno tam, kjer je to 
v zvezi z večjimi investicijami in določenim ri­
zikom.
Vsak avtor lahko po prejemu sklepa o rešitvi vloži 
zahtevo za varstvo pravic na delavski svet tozda 
DS. Če ta ne more presoditi o upravičenosti pri­
tožbe, določi strokovno komisijo, ki jo sestavljajo 
člani, ki niso člani KID. Avtor lahko nazadnje, če 
ni zadovoljen s sklepom strokovne komisije, sproži 
postopek na sodišču združenega dela.
Nov Gradisov SaS o ID, ki je usklajen z določili, 
vsebovanimi v ZITIZR, daje solidno osnovo za raz­
voj inventivne dejavnosti v naši DO. Hkrati nas 
obvezuje, da ga z vso odgovornostjo izvajamo in 
tako nenehno skrbimo za inoviranje in uporabo 
lastnega znanja. Znanje je blago naj višje tržne 
vrednosti in znotraj kolektiva najcenejše; če mu 
zaupamo in ga omogočamo, lahko tudi spreminjamo 
delovne procese, dajemo nove kakovosti in — 
boljše živimo.
Sestavljanje armiranobetonskih elementov s prednapenjanjem 
—  segmentna gradnja
UDK 624.012.45:624.07 VUKASlN AČANSKI
Povzetek
Za uvajanje industrijskega načina gradnje v gradbe­
ništvo je nujno razvijati in izpopolniti tehniko seg­
mentne gradnje. Pri tem ima pomembno vlogo obli­
kovanje in izvedba stikov med posameznimi elementi, 
ki jih s tehniko segmentne gradnje povezujemo v  
celoto.
V članku je detajlnejše prikazan in obdelan samo 
gornji problem. Zaradi omejenega prostora pa ni pred­
stavljena ostala problematika, ki je v zvezi s konstruk­
torsko obdelavo elementov, postopki in metodami iz­
vajanja segmentov, kot tudi statična analiza konstruk­
cij, kar vse se izvaja po postopku segmentne gradnje.
Da bi tehnika zavzela mesto, ki ji pripada v naši grad­
beni praksi, je nujno, da v našo regulativo uvedemo 
predpiše za segmentno gradnjo.
1.0. UVOD
Industrializacija gradbeništva je večji del proizvod­
nje prenesla v stalne obrate — tovarne, kjer je 
organizacija proizvodnje stalna, prenaša pa se iz­
delek.
V zadnjem času se projektirajo objekti z vse več­
jimi razponi in posledica tega so vse težji, daljši, 
širši in višji elementi, ki jih ni mogoče transporti­
rati na mesto vgraditve. Take elemente je treba 
razdeliti na segmente, da jih lahko dostavimo na 
gradbišča z običajnimi transportnimi sredstvi.
Na gradbiščih posamezne armiranobetonske dele 
sestavljamo v celoto s pomočjo lepljenja in pred- 
napenjanja. Takšen tehnološki proces omogoča širšo 
uporabo industrijskega načina gradnje in se uspeš­
no uvaja v prakso naše gradbene operative. To teh­
niko gradnje je naša gradbena operativa že osvo­
jila, a v tehničnih predpisih še ni ustreznih pred­
pisov, standardov niti pravilnika oziroma navodila 
za segmentno gradnjo.
Podobno je tudi drugod po svetu, kjer ta tehnika 
doživlja hiter razvoj, a je ne spremljajo ustrezni 
predpisi.
Novi Model predpisov CEB-FIP 1978 to tehniko 
gradnje le načelno obravnava v poglavju konstruk­
cijskih detajlov in v poglavju, ki obravnava izved­
bo in vzdrževanje.
V sklopu raziskovalnega projekta industrijska grad­
nja mostov — IGM je gradbeno podjetje GRADIS 
Ljubljana skupaj z Institutom za ispitivanje mate­
rijala IMS Beograd opravilo raziskave na modelih,
Avtor:
Prof. Vukašin Ačanski, dipl. inž. gradb, GIP Gradis 
TOZD Biro za projektiranje, 62000 Maribor, Lavri­
čeva 3
ki so sestavljeni z lepljenjem in prednapenjanjem. 
Na temelju pozitivnih rezultatov modelnih preiskav 
in izkušenj, pridobjenih pri gradnji po tehnologiji 
sestavljanja elementov z lepljenjem in prednape­
njanjem, smo v podjetju Gradis izdelali interni 
pravilnik za segmentno gradnjo. Ta lahko služi za 
osnovo pri pripravi zveznega predpisa za segment­
no gradnjo.
Glede na to, da uporabljamo v tej tehnologiji viso- 
kovredni material, epoksi smolo, je treba za uspešno 
uvajanje te tehnike gradnje pripraviti in sprejeti 
standard za atestiranje in verifikacijo epoksi veznih 
materialov za segmentno gradnjo. Vsekakor je 
nujno izdelati in sprejeti pravilnik za montažno 
gradnjo.
2.0. STIKOVANJE PRI SEGMENTNI GRADNJI
2.1. Vrste stikov
Različne metode segmentne gradnje delimo glede 
na vrsto stika med segmenti. Največ smo uporab­
ljali naslednje vrste stikov:
a) razprti stik — z vgraditvijo betona ali malte 
na mestu (sl. 1)
b) prilegajoči se stik — z epoksi veznim materialom 
ali suhi stik (sl. 2)
bi — prilegajoči se stik, dosežen s kontaktnim beto­
niranjem
b2 — prilegajoči se stik, dosežen z membrano
c) kombinirani stik — izdela se kot razprt, v na­
daljnji obdelavi pa kot prilegajoči se stik (sl. 3).
Geometrijska natančnost izvedene konstrukcije, ki 
jo sestavljamo s pomočjo razprtega stika, je v večji 
meri odvisna od kakovosti in izdelave stikov kot 
pa od natančnosti izdelave segmentov samih.
Potrebno zakrivljenost konstrukcije dosežemo s 
spreminjanjem debeline stika in s pravilno orien­
tacijo segmenta v stiku.
Princip prilegajočega se stika je ta, da se dva so­
sednja segmenta, ki sta v nizu konstrukcije, s čel­
nima površinama stisneta drug k drugemu. Ce v 
prilegajoči se stik damo tanek sloj epoksi lepila, 
je tak stik lepljen, sicer govorimo o suhem stiku. 
Da ustvarimo prilegajoči se stik (bi), moramo be­
tonirati segmente drugega ob drugem tako, da čelna 
površina že zabetoniranega segmenta rabi za opaž 
naslednjemu segmentu, ki se bo betoniral. Pri tem 
je pomembna učinkovitost sredstva, s katerim je 
premazana čelna površina že zbetoniranega seg­
menta, da lahko po betoniranju in strditvi betona 
segmente brez težav ločimo.
Drugi način (b2) izdelave prilegajočega se stika 
dosežemo s postavljanjem membrane med posa­
meznimi segmenti. V tako pripravljenem opažu 
betoniramo segmente istočasno. Po strditvi betona 
ločimo segmente od membran in izvršimo sestav­
ljanje konstrukcije. Geometrijska natančnost izve­
dene konstrukcije je v glavnem odvisna od natanč­
nosti izdelave segmenta.
Pri kombiniranih stikih, ki jih v prvi fazi izdelamo 
kot razprte stike, v poznejši fazi pa kot prilegajoče 
se stike, kombiniramo obe metodi. Segmente beto­
niramo ločeno, pred vgrajevanjem sestavimo seg­
mente z razprtim stikom, v sredino stika postavimo 
membrano in izvedemo betoniranje stika. Po strdit­
vi betona v stiku ločimo segmente in izvedemo 
montažo oziroma sestavljanje konstrukcije.
Stiki morajo deliti konstrukcijo tako, da dobimo 
smiselno zaporedje in obliko posameznih segmen­
tov; po možnosti jih izdelamo v istem opažu pri­
bližno enake teže; omogočeno mora biti enostavno 
sestavljanje konstrukcije.
2.2. Orientacija
Zaželeno je, da so površine stikov usmerjene pravo­
kotno na težiščno os konstrukcije (sl. 4). Na primer,
za konstrukcijo, ki je v premi in ima konstantno 
konstruktivno višino, postavljamo površine stikov 
pravokotno na vzdolžno os konstrukcije. V primeru 
nekonstantne konstruktivne višine so površine sti­
kov orientirane pravokotno na voziščno ploščo 
(sl. 5); sedaj površine stikov niso pravokotne na 
težiščno os konstrukcije, zato je treba ta vpliv upo­
števati pri konstruktorski obdelavi segmentov.
slika U
O R JE N TA C IJA  S E G M E N TO V  P R I Z A K R IV L J E N E M  O B JE K TU
2.3. Oblikovanje stika
Razprti stik moramo obdelati zobato in z ustrez­
nimi utori, tako da je zagotovljen prenos prečnih 
sil z enega na drugi segment. V primeru prilaga­
jočega se stika zobje poleg prenosa prečnih sil 
rabijo tudi kot vodila pri montaži in sestavljanju 
konstrukcije.
Obliko zob izberemo glede na namen in jih delimo 
v dve skupini (sl. 6):
a) enojni zob
b) niz zob
Enojni zob je večjih dimenzij in ga izdelamo na 
karakterističnih mestih prečnega prereza segmenta. 
Tako je ustvarjeno odlično vodilo pri montaži in 
omogočen je prenos prečnih sil in torzijskih mo­
mentov.
Niz zob je razporejen po celi površini stika in ko 
je opravljeno ustrezno prednapenjanje skozi stik, 
predstavlja odličen mehanizem za prenos prečnih 
sil in torzij skih momentov. Tako oblikovan stik je 
občutljiv za poškodbe pri montaži segmentov in 
sestavljanju konstrukcije.
2.4. Površine stikov
Pri vseh vrstah stikov morajo biti površine čiste, 
brez umazanije, olja in podobnega. Ce uporabljamo 
epoksi lepilo, je treba s površine stika odstraniti 
cementno prevleko, kar najbolje opravimo s pe­
skanjem. Pri prilegajočih se stikih mora biti celotna 
površina (vključno z zobmi) ravna in gladka, da 
se izognemu lomljenju in drobljenju površine in 
robov pri naknadnem napenjanju kablov.
slika 5
V primeru izdelave stikov na mestu, to je pri raz­
prtih stikih, je pred zalivanjem potrebno površine 
stikov in okolišne betonske poyrsine napraviti hra­
pave in jih ovlažiti. Ker je v praksi težko izdelati 
popolnoma ostre robove, je zaželeno, da robove 
površin stikov rahlo zaokrožimo oziroma posname­
mo, pri tem pa ne smemo površine stika zmanjšati 
za več kot 2,5 °/o.
Pri prilegajočih se stikih moramo opozoriti, da 
zahtevajo zaokroženi ali posneti robovi posebno po­
zornost pri projektiranju in izdelavi opaža, najpo­
membnejše pa je tesnjen j e stika med opažem in 
segmentom.
2.5. Izdelava stikov
2.5.1. Razprti stik
2.5.1.1. Razprti stik, betoniran na mestu samem 
Projektirana in izvršena širina stika mora omogo­
čati polaganje in podaljševanje kabelskih cevi, vgra­
jevanje in preklop armature kakor tudi vgrajeva­
nje in vibriranje betona. Širina stika ne sme biti 
manjša od 10 cm. Pri mostovih mora biti tipična 
širina stika enaka ali večja od debeline voziščne 
plošče. Granulometrijska sestava agregata mora 
biti tako izbrana, da je omogočeno uspešno vgra­
jevanje betona.
Pri vertikalnih stikih mora biti višina vgrajenega 
betona taka, da lahko beton v stiku vibriramo. Da 
dosežemo čim boljši beton v stiku, ga moramo po 
betoniranju negovati; če pa želimo čim prej na­
penjati kable, moramo izvršiti intenzivno nego be­
tona, da bi čim prej dobili zahtevano trdnost betona 
v stiku.
Preden stik obremenimo, moramo preveriti, ali je 
trdnost betona v stiku dosegla zahtevano vrednost. 
Kakovost betona v stiku ne sme biti nižja od ka­
kovosti betona v sosednjih segmentih.
2.5.1.2. Razprti stiki z vtisnjeno malto — 
suhi postopek
Malta mora biti enakomerno zmešana, maksimalna 
velikost zrna agregata ne sme biti večja od 5 mm. 
Širina tovrstnih stikov ne sme biti večja od 40 mm 
in ne manjša od 1,0 mm. Malto vgrajujemo v majh­
nih količinah, tako da jo s posebno napravo vtisne­
mo v stik.
Pri vtiskanju malte mora biti okrog stika postavljen 
opaž. Pred obremenitvijo stika mora malta doseči 
zahtevano trdnost, ki ne sme biti manjša od trdno­
sti segmentov, ki jih sestavljamo.
2.5.1.3. Razprti injicirani stiki — mokri postopek 
Širina stika ne sme biti večja od 25 mm in ne manj­
ša od 5 mm. Zalivanje izvedemo z gravitacijsko 
metodo ali z injiciranjem. Pri gravitacijski metodi 
mora biti vsebina zraka minimalna, kar dosežemo 
z mešanjem malte pred vgrajevanjem. Mešanje je 
lahko ročno ali strojno. Pri ozkih stikih lahko pri 
tej metodi nastane problem zaradi sedimentacije.
Za ta način zalivanja uporabljamo malto, ki je se­
stavljena iz treh delov cementa, enega dela čistega 
peska z dodatkom plastifikatorja, ki zmanjšuje se­
dimentacijo.
Zalivanje stikov z injiciranjem zahteva zelo pazljivo 
pripravo. Oprema za injiciranje mora biti brez­
hibna, tako da ne pride do nenadne prekinitve 
postopka.
Opaž ob stiku mora dobro tesniti, da zadrži pritisk 
pri injiciranju. Na vrhu opaža morajo biti kontrolni 
odvodi, ki preprečujejo sedimentacijo in zaostajanje 
zraka v stiku. Pred obremenitvijo stika mora malta 
doseči zahtevano trdnost, ki ne sme biti manjša od 
trdnosti segmentov, ki jih sestavljamo.
2.5.2. Prilegajoči se stik
2.5.2.1. Prilegajoči se lepljeni stik
Lepljenje segmentov opravimo z epoksi lepilom,
ki ima naslednje glavne funkcije v stiku:
— omogoča prenos tlačnih, prečnih in nateznih sil 
med segmenti,
—■ omogoča doseganje zahtevane trdnosti v stiku 
do te mere, da je mogoča hitra montaža segmen­
tov,
— premaže in izravna stične površine segmentov 
v času sestavljanja,
— omogoča tesnjenje stika in tako preprečuje pro­
diranje vode in vlage v stik in iztekanje mase za 
injiciranje iz stika.
Da se omogoči postavitev segmentov in da se za­
gotovi varnost proti zdrsu v času sestavljanja kon­
strukcije, dokler lepilo še ni doseglo zahtevane
trdnosti, moramo uporabiti sistem zob, kakor je 
to opisano v prejšnjem poglavju. Pri montaži mo­
ramo postaviti segmente v isti položaj, kot so ga 
imeli pri izvedbi.
Lepilo dostavlja proizvajalec v dveh opazno različ­
nih posodah: v eni mora biti epoksi smola (kom­
ponenta A), v drugi pa strjevalec (komponenta B). 
Na etiketah, ki so na posodah, mora biti jasno ozna­
čena vsebina posode (komponenta A ali B), neto 
teža vsake komponente kakor tudi temperaturni 
razpon uporabe lepila. Vsebina ene posode s kom­
ponento A in ene posode s komponento B mora 
biti v takem odnosu, da dasta skupaj maso veznega 
materiala določene teže, običajno je to 5 kg.
Komponenti A in B veznega epoksi materiala sta 
različne barve. Dobro zmešani morata biti sive bar­
ve, da se ujema z barvo betona.
Zapakirane komponentne A in B se shranjujejo v 
hladnem in suhem prostoru pri temperaturi 10 do 
20° C, vendar ne dalj kot eno leto.
Vezno maso pripravimo tako, da najprej opravimo 
mešanje komponente A v posodi s specialno na­
pravo, dokler ne dosežemo homogenosti mase, nato 
dodajamo komponento B in opravimo ponovno 
mešanje.
Hitrost mešanja ne sme prekoračiti 400 obratov na 
minuto, ker bi sicer vnesli v maso zrak. Mešamo 
tako dolgo, dokler ne dobimo enakomerno sivo bar­
vo mase, vendar ne dalj kot 3 minute. Pripravo 
mase je treba izvesti čim bližje mesta uporabe, da 
se izognemo izgubi časa pri transportu.
Tik preden nanesemo vezni material, je treba be­
tonske površine v stiku očistiti (odstraniti vso uma­
zanijo, mast, olje); posebno pomembno je, da vezni 
material nanašamo na suhe betonske površine. Po­
škodovana mesta na betonskih površinah, ki jih 
lepimo, ne smemo popravljati z betonom ali malto; 
moramo jih očistiti, odstraniti vse nevezane dele, 
nato pa jih zapolnimo z epoksi materialom do ni­
voja površine. Segmenti, ki jih sestavljamo, morajo 
biti razmaknjeni, tako da je razmik med kontakt­
nimi površinami 30—60 cm.
Vezni material nanašamo na eno betonsko površi­
no, večkrat pa na obe kontaktni površini. Vezni 
material nanašamo s ščetkami ali z orokavičeno
roko v debelini 2,0 mm, če nanašamo samo na eno 
površino oziroma 1,0 mm, če nanašamo na obe 
kontaktni površini.
Takoj po nanašanju lepila opravimo sestavljanje 
segmentov. V stik uvedemo tlak, in to še prej, pre­
den poteče čas vezanja oziroma strjevanja lepila.
Pritisk opravimo z začasnim ali definitivnim na­
penjanjem kablov. Velikost pritiska v stiku mora 
znašati 0,25 N/mm2, merjeno po celi površini stika, 
s tem da lokalna minimalna vrednost ne sme biti 
manjša od 0,15 N/mm2.
Zaradi nastalega pritiska se iz stika iztisne vezni 
material, ki ga moramo odstraniti, robove stika je 
treba obdelati. Ce nanašamo lepilo na obe kontakt­
ni površini v debelini 0,1 mm, je potrebna količina 
lepila 3,5 kg/m2. Vsa dela se morajo izvajati pod 
strokovnim nadzorom inženirja — specialista za 
tovrstna dela.
Lastnosti lepila in postopek njegove uporabe mo­
rajo potrditi preiskave ali atesti.
2.5.2.2. Prilegajoči se suhi stiki 
Suhi stik brez veznega materiala za razdelitev ob­
težbe se dovoljuje le, kadar so segmenti zelo na­
tančno izdelani in sestavljeni, s tem da stik ni obre­
menjen z visokimi napetostmi. Ker v suhem stiku 
ne moremo zagotoviti pravilnega naleganja kon­
taktnih površin in omogočiti kontinuiranosti kon­
strukcije, v suhem stiku ne smejo nastopiti natezne 
sile. Nasprotno, suhi stik mora biti stalno pod pri­
tiskom, ki za katerikoli obtežni primer ne sme biti 
manjši od 1,5 N/mm2.
Strižne sile se prenašajo s trenjem, zato moramo 
suhi stik prednapenjati pravokotno na ravnino sti- 
kovanja. Najboljši način za prenašanje strižnih sil 
je niz zob z ustreznimi poglobitvami. Tako obliko­
vani in prednapeti suhi stik se obnaša približno 
kot monoliten.
Pri sestavi segmentov moramo paziti, da se stične 
površine popolnoma prilegajo in šele takrat opra­
vimo definitivno prednapenjanje kablov.
Pri mostovih se zahteva posebna obdelava vozišča, 
tako da je onemogočen prodor vode in vlage v stik.
Suhi stiki niso priporočljivi za konstrukcije, ki so 
izpostavljene zmrzovanju, soli in podobno.
Saniranje masivnih premostitvenih objektov
UDK 624.21:628.5 FRANC CAFNIK
Povzetek
Članek podaja pomen saniranja masivnih premostitve­
nih objektov. Obdelane so tipične poškodbe na mosto­
vih in najpogostejši vzroki poškodb. Na kratko so 
opisani postopki saniranja in ojačenja masivnih mo­
stov. V sklepu je podana pomembnost dokumentacije 
o pregledih objektov in o organiziranju banke podat­
kov za premostitvene objekte.
S u m m a ry
The article presents the importance of repairing the 
massive bridging objects. The typical damages of the 
■•bridges are discussed and the most frequent causes 
thereof. There is a brief description of repairing and 
strenghtening the massive bridges. In the conclusion, 
the importance of the documentation on bridge exami­
nation is given and the need of organizing the data 
bank for the bridging objects.
1.0. UVOD
V zadnjem času se pojavljajo poškodbe na pre­
mostitvenih objektih v vedno večjem obsegu. Ve­
mo, da predstavljajo mostovi v prometni mreži zelo 
pomembno vlogo in s tem znaten del nacionalnega 
premoženja.
Med gradbenimi objekti imajo mostovi glede na 
obremenjenost, prometno varnost in pomembnost 
vidno mesto. Zaradi tega so v svetu in pri nas 
namenili veliko skrb ohranitvi obstoječih premo­
stitvenih objektov. Da pa lahko objekte ohranimo v 
svoji funkciji, so potrebna iz leta v leto vedno 
večja sredstva za vzdrževanje, sanacije, rekonstruk­
cije in adaptacije objektov.
Vemo, da noben objekt ni zgrajen za neomejen čas. 
Torej ga ne moremo in ne smemo pustiti samemu 
sebi. Predvsem so premostitveni objekti tisti grad­
beni objekti, ki so poleg prometne obremenitve 
najbolj izpostavljeni atmosferskim vplivom in vpli­
vom okolja. Splošen zastoj v gradbeništvu pa vpliva 
na zmanjšano gradnjo novih premostitvenih ob­
jektov, ki bi zamenjali obstoječe že dotrajane ali pa 
bili zgrajeni na novih prometnicah. Zato moramo 
skrbeti, da bomo z rednim vzdrževanjem, potreb­
nimi sanacijami, rekonstrukcijami ali adapta­
cijami obdržali obstoječi fond objektov za pred­
viden in varen promet.
Saniranje se danes ne šteje več samo kot reševanje 
objekta pred porušitvijo, temveč kot normalen poseg 
v konstrukcijo zaradi brezhibnega funkcioniranja 
objekta. Tako so npr. zamenjava ležišč, dilatacij, 
hidroizolacije ali asfaltne prevleke zaradi dotra­
janosti, normalne tehnološke faze izvedbe sanacije. 
Prav tako so vedno pogostejše zahteve po adapta­
ciji ali rekonstrukciji objekta zaradi novih promet­
nih ureditev ali povečane nosilnosti objekta. Tu 
pride v poštev predvsem razširitev hodnikov in 
voznih površin, ojačenje prekladne konstrukcije, 
namestitev instalacijskih napeljav itd.
Avtor:
Franc Cafnik, dipl. inž. gr., GIF Gradis tozd Biro za 
projektiranje Maribor
a) pred sanacijo
b) po izvedeni sanaciji in rekonstrukciji 
Slika 1. Most čez Savinjo v Rimskih Toplicah
Naš fond premostitvenih objektov je zelo hete­
rogen, in to po času gradnje:
— objekti iz prejšnjega stoletja,
— predvojni in
— povojni objekti,
kakor tudi po vrsti materiala, iz katerega so iz­
vedeni :
— leseni objekti,
— kamniti.
— betonski, armiranobetonski in iz prednapetega 
betona,
— sovprežni: jeklo in armirani beton ali jeklo in 
prednapeti beton ter
— jekleni mostovi.
Sanacije, adaptacije in rekonstrukcije gradbenih 
objektov odpirajo v gradbeništvu posebno — novo 
področje dejavnosti, ki pa je zelo zahtevno tako v 
tehnološkem kakor tudi projektantskem smislu. 
Problem saniranja objekta zahteva zelo študijski inr 
analitičen pristop, tako v pogledu ugotovitve vzro­
ka pojava poškodb kakor tudi za izvedbo sanacije.
Doba trajanja premostitvenega objekta je odvisna 
od:
— kakovosti izdelave,
— kakovosti uporabljenih materialov in
— od vpliva atmosfere in okolja.
Glede na namen izvedbe sanacije razlikujemo več 
vrst sanacij mostov:
— redno vzdrževanje z namenom nemotenega funk­
cioniranja objekta,
— sanacije zaradi spremembe namembnosti ob­
jekta,
— sanacije zaradi posledic gradnje drugih objektov 
in
— sanacije zaradi spremenjenega okolja in zaradi 
naravnih pojavov.
2.0. TIPIČNE POŠKODBE NA MOSTOVIH
Čeprav se pri pregledih objektov srečamo z vedno 
novimi variantami poškodb, ugotovimo, da je nekaj 
takih poškodb, ki se zelo pogosto pojavljajo:
a) Poškodbe na temeljih objektov:
— izpodjedanje temeljev
— porušitev strukture betona v območju nihanja 
vodostaja,
— posedanje temeljev,
— propadanje pilotov,
— rušenje zavarovanja (tlakov, nasipov, kamno- 
metov).
b) Poškodbe na betonih objektov:
— razpoke zaradi krčenja,
— razpoke zaradi preobremenitve konstruktivnega 
elementa,
— karbonatizacija betona,
— korozija armature,
— luženje betona,
— zmrzlinske poškodbe in poškodbe zaradi solje­
nja,
— mehanske poškodbe,
— poškodbe zaradi požara.
c) Poškodbe na voziščih in hodnikih:
— dotrajanost asfaltne prevleke, ki se kaže v 
neravnosti površine, razpokanosti, nagubanosti in 
razpokanosti ob dilatacijah, kolesnice, nepravilnih
Slika 3. Razpoke v podporni steni
Slika 4. Proces karbonatizacije betona v odvisnosti od 
kvalitete betona in časa
Slika 5. Porušena struktura betona in korodirana arma­
tura
Slika 6. Poškodbe ob izlivniku
padcih za odvod meteorne vode ter netesnosti reg 
za vodo ob robnikih in izlivkih,
— za vodo prepustna hidroizolacija,
— razpoke in mehurji v litem asfaltu,
— porušitev betonske strukture robnikov, robnih 
vencev in hodniških površin.
d) Poškodbe na opremi objektov:
— dotrajana jeklena ležišča,
— neoprenska ležišča, ki imajo prekoračene do­
pustne deformacije,
— členki, ki so prepustni za vodo,
— dilatacije, ki so dotrajane in so prepustne za 
vodo ter nefunkcionalne,
—• izlivniki, ki niso sposobni odvajati meteorne vode 
ali voda zamaka mostno konstrukcijo,
Slika 8. Porušena asfaltna prevleka v območju dila­
tacije
— ograje so v večini primerov močno korodirane 
in mehansko poškodovane.
e) Poškodbe na zidovih starih objektov:
— izpadanje veznega materiala iz reg med kamni,
— vzdolžne in prečne razpoke,
— izpadanje posameznih kamnov,
— razpad kamenja zaradi staranja,
— zamakanje zaradi za vodo prepustnega vozišča.
3.0. NAJPOGOSTEJŠI VZROKI POŠKODB
Najpogostejše vzroke poškodb lahko razvrstimo v 
štiri glavne skupine:
— preobremenitev in prevelika obraba,
— pomanjkljivosti pri projektiranju in izvedbi,
— vplivi atmosfere in okolja in
— naravni pojavi.
Preobremenitev premostitvenih objektov je karakte­
rističen pojav poškodb pri starejših objektih, ko je 
bila prometna obtežba znatno manjša kot danes. 
Gostota prometa in teža sodobnega tovornega vo­
zila je večja, kot je bilo še pred nekaj desetletji. 
Povečana prometna obremenitev rušilno vpliva na 
najbolj izpostavljene konstrukcijske elemente. Po­
sledice prekomerne obremenitve so prekoračene 
deformacije, pojavi razpok, prekomerna obraba itd.
Pomanjkljivosti pri projektiranju in izvedbi so 
poleg preobremenitve najpogostejši vzrok za na­
stanek poškodb. Te poškodbe se pojavijo predvsem 
kot;
— nepravilno jn pomanjkljivo zavarovanje te­
meljev;
— nepravilno položena armatura je v večini pri­
merov vzrok za takojšen ali kasnejši pojav po­
škodbe. Premajhni razmaki med armaturnimi pali­
cami in premajhni odmiki armature od opaža otež- 
kočajo kakovostno vgrajevanje betona. Premajhni 
odmiki armature od opaža povzročajo v betonu 
razpoke vzdolž armature. Zaradi razpok obstaja 
možnost prodiranja vlage v globino, ki povzroča 
takoj korozijo armature. To pa ima za posledico 
vidne rjave madeže na betonski površini in kasnejše 
luščenje betona;
— nepravilna sestava betona ima vpliv na vse 
tiste lastnosti otrdelega betona, ki so potrebne, da 
je betonska konstrukcija časovno obstojna. Preve­
lika poroznost, prenizka trdnost, premajhna od­
pornost proti mrazu itd. so vse lastnosti, ki so 
posledica nepravilne sestave betona;
— nepravilno in nekakovostno vgrajevanje betona 
je vzrok, da dobimo v betonski konstrukciji ne­
enakomerno kakovost;
— nepravilna naknadna obdelava in nega svežega 
betona, to je prehitro izsuševanje, slaba zaščita pred 
dežjem in mrazom, nepravilna toplotna obdelava 
zelo vplivajo na končno kakovost betona;
— nepravilna izbira in izvedba opreme objektov 
je najpogostejši vzrok največjih poškodb.
Za vodo prepustne dilatacije povzročajo zamakanje 
prekladne in podporne konstrukcije. Dilatacije, ki 
so neprimerne izvedbe in niso pravilno vgrajene, 
povzročajo udarce na vozila in s tem dodatno di-
Slika 9. Poškodovan členek prekladne konstrukcije
Slika 10. Porušena struktura robnika
namično obremenitev konstrukcije. Izlivniki, ki ni­
so primerno konstruirani, so pogosti vzrok za zama­
kanje konstrukcije in za nekakovostno odvajanje 
m eteorne vode. Nepravilno dimenzioniranje in  iz­
vedba ležišč predstavlja za prekladno konstrukcijo 
veliko nevarnost.
— Nepravilna izbira in izvedba hidroizolacije in 
asfaltne prevleke vozišča je eden glavnih vzrokov
Slika 11. Poškodovana asfaltna prevleka poškodovana dilatacija
sanirana dilatacija
Slika 13. Poškodbe na dilatacijah
' ' i
Slika 12. Sprostitev preobremenjenih neoprenskih ležišč
za velike poškodbe, ki se pojavijo na prekladni kon­
strukciji.
Vedno bolj agresivna atmosfera in okolje pospe­
šeno vplivajo na korozijo in razpadanje konstruk­
tivnih elementov.
To se kaže predvsem kot:
— karbonatizacija betona,
— tvorba ekspanzivnih soli,
— izluženje betona,
— korozija armature in jeklenih elementov,
— porušitev betonske strukture zaradi zmrzovanja.
Naravni pojavi, kot so: potres, poplave, plazovi, po­
sedanje terena, požari pa povzročajo tudi na pre­
mostitvenih objektih najtežje poškodbe.
Slika 14. Izrinjen parapetni zid zaradi prevelike pro­
metne obremenitve
b) razpoke v loku
Slika 15. Poškodbe na loku kamnitega mostu
a) že izpadli kam ni loka
Te poškodbe dosežejo največkrat takšno stopnjo, 
da lahko objekt obnovimo samo z obsežnimi sana­
cijskimi posegi.
4.0. POSTOPKI SANIRANJA IN OJACENJA 
MASIVNIH MOSTOV
Za uspešno izvedbo sanacije je pomembna čim bolj 
natančna analiza stanja objekta. Pri tem moramo 
ugotoviti vzroke poškodbe in pravilno oceniti sta­
bilnost konstrukcije za dejanske prometne pogoje. 
Ugotovitev dejanskih karakteristik materiala do­
ločimo s preiskavami na objektu in z odvzemom 
vzorcev materiala za preiskave v laboratoriju. Na 
podlagi poročila o stanju objekta izdelamo projekt 
sanacije objekta.
Obseg sanacije je odvisen od stopnje poškodovanosti 
objekta in prometnih zahtev in je lahko, kot sledi:
— sanacije, ki jih izvedemo s ciljem, da zagoto­
vimo takojšnjo varnost prometa,
— sanacije materiala konstrukcijskih elementov,
— saniranje in rekonstrukcija posameznih kon­
strukcijskih elementov in
— saniranje ali rekonstrukcija celotnega objekta.
Slika 16. Pretanita debelina zaščitnega sloja nad arma­
turo
Slika 17. Prikaz zmanjšanja procesa karbonatizacije z 
nanosom zaščitnega premaza (7)
Manjša sanacijska dela lahko izvedemo ob delni 
zapori za promet. Saniranje ali rekonstruiranje 
celotnega objekta pa lahko izvedemo ob popolni 
zapori prometa.
Tipični tehnološki postopki izvedbe sanacij na mo­
stovih so:
a) Saniranje poškodovane površine betona izve­
demo:
— z impregnacijo:
— hidrofobiranje (silani — si­
likoni),
Slika 18. Ojačanje betonske konstrukcije z dolepljenjem 
armature
- Novi prečni prerez mostu
Slika 19. Sanacija in rekonstrukcija kamnitega mostu
— impregnacija v obliki filma 
/ i  50 (acrilati — za vertikalne 
površine in epoksidi — za ho­
rizontalne površine),
— s premazi v debelini 0,1—0,3 mm
— z nanosi:
— v tankih slojih 0,3 do 1,0 mm,
— v debelejših slojih 1,0 do 5,0 mm,
■ -m o n ta žn i prečni nosilci hodnika 
-o b s to je č e  n a su tje  
-o b s to je č i a rm iranobe tonsk i lok
P rečn i profil m o stu  raz širjen  z a  o b o je s tra n sk e  hodnike 
V zdolžni p re re z  m o s tu
Slika 20. Sanacija in rekonstrukcija armiranobetonskega 
ločnega mostu
Slika 21. Povezanost delovnih faz izdelave poročila o 
stanju objekta
— z oblaganjem površine z malto 5,0 mm,
— z dobetoniranjem — novi beton, povezan s sta­
rim betonom z veznim slojem.
b) Saniranje globlje poškodovane strukture betona 
izvedemo tako, da odstranimo poškodovani sloj 
betona in ga zamenjamo z novim slojem betona. 
Betoniranje izvedemo po tehnologiji stari-novi be­
ton. Ce je armatura že korodirana, moramo le-to 
predhodno očistiti do stopnje čistosti SA 2 1/2 po 
DIN 55928 in takoj zaščititi pred nadaljnjo korozijo.
c) Ojačenje betonskih konstrukcij elementov izve­
demo:
— z dodatnim armiranjem in brizganim betonom,
— z dodatnim prednapenjanjem,
— z nalepi j en jem jeklenih lamel.
d) Saniranje razpok v betonu izvedemo na podlagi 
analize vzroka pojava razpok z ustreznim injekti- 
ranjem ali z zapolnjevanjem s trajno-elastičnimi 
smolami.
e) Rekonstrukcijo prereza mostu izvedemo z mono­
litno konstrukcijo ali s pomočjo montažnih ele­
mentov.
Saniranje dotraj an j e asfaltne prevleke in hidroizo­
lacije izvedemo z zamenjavo obstoječe z novo, ki je 
primerna za predvideno prometno obremenitev,
5.0. SKLEP
Da bi ohranili premostitvene objekte, ki so znaten 
del družbenega premoženja, ne smemo zanemariti 
vzdrževanja.
Novi pravilnik o tehničnih normativih za beton in 
armirani beton že predpisuje, da je uporabnik dol­
žan redno vzdrževati objekte. Za mostove tudi 
predpisuje, da morajo biti vsake 2 leti opravljeni 
redni kontrolni pregledi.
Da bo možno opraviti preglede, redno vzdrževanje 
in sanacije, morajo biti objekti tako sprojektirani 
in izvedeni, da so z enostavnimi sredstvi (lestve, 
horizontalni prehodi, vertikalni jaški, podesti itd.), 
dostopni vsi elementi in kritična mesta objekta.
Za spremljanje in evidentiranje o rednih pregledih 
in o obnašanju objektov je zelo pomembna doku­
mentacija. Ta dokumentacija ne rabi samo za redno 
vzdrževanje in saniranje objektov, temveč je tudi 
zelo koristna pri projektiranju novih objektov. Zato 
moramo organizirati banko podatkov o vseh pre­
mostitvenih objektih, iz katere lahko hitro dobimo 
vse potrebne podatke o izvedbi objekta, vgrajenega 
materiala in opravljanju vzdrževanja in saniranja 
objekta.
Tudi za premostitvene objekte velja pravilo: pre­
prečevanje poškodb je cenejše kot saniranje. Zato 
je pomembno, da naredimo vse potrebno, da ne 
zavarujemo pred agresivnimi vplivi okolja samo
-6 0 - 7 0 c m odprtina
7777.
i~20min
Mmin
-n&znzazBzaz 
-odprtina
JjOrron
VMESNI STEBER OBREŽNI OPORNIK
b. P rek la d  n a  k o n s tru k c ija -n o s ilc i
Slika 22 b
c. Prekladna konstrukcija-plošča
Slika 22 c
Slika 22. Opremljenost mostov za možnost izvedbe 
pregledov, vzdrževanja in sanacij (9)
stare objekte, temveč tudi novozgrajene objekte. 
Razni zaščitni premazi mladega betona so cenejši 
kot kasnejša izvedba sanacije.
Projektant novega objekta pa mora upoštevati oko­
lje, v katerem bo objekt zgrajen in kakšnim vpli­
vom bo konstrukcija izpostavljena. Pri tem pa mora
upoštevati vse izkušnje, pomanjkljivosti že zgra­
jenih objektov. Enako mora poznati pomanjkljivosti 
izvedbe izvajalec del, da se le-tem lahko uspešno 
izogne pri gradnji novih objektov.
Literatura
1. Josef Scheidler: ODRŽAVANJE MOSTOVA. 1. kon­
gres D G K H — 1984.
2. Stanko Sram, Ž. Darijevič, A. Pakvor: PROBLEMI 
SANACIJA, ADAPTACIJA I REKONSTRUKCIJA BE­
TONSKIH MOSTOVA. 1. kongres DGKH — 1984.
3. G. Rufferk: DIE UNTERHALTUNG VON MASSIV­
BRÜCKEN — Fachthema St 38 (1984).
4. Ernst Woywod, M. Milosavljevič, B. Lazič: ÜBER­
WACHUNG UND UNTERHALTUNG VON KUNST­
BAUTEN. Schweizer Ingenieur und Architekt 22/82.
Naprava za pregled mostov in viaduktov
UDK 624.21:681:17
Znano je, da predstavlja pregled mostov in viaduk­
tov resen problem že od nekdaj, posebno pa še 
danes, ko je ta nadzor zakonsko predpisan. Pri 
nas je bila naloga rešena le za mostove, kjer so 
bili že pri projektiranju predvideni posebni hod­
niki ali pa viseči balkonski odri (pri jeklenih mo­
stovih). Kljub temu te rešitve niso dopuščale pri­
stopa do poljubnega mesta mostne konstrukcije s 
spodnje strani. Pri nizkih mostovih so se pregledi 
in manjše sanacije odpravljale z improviziranimi 
rešitvami; pri visokih objektih, kjer je bil možen 
pristop le s cestišča, pa je bilo treba sestavljati 
posebne previsne odre, ki so največkrat terjali 
prometno zaporo celega cestišča. Montaža (de- 
montaža) in prestavitev takih konstrukcij vzdolž 
celega objekta je bila dolgotrajna in draga.
V Sloveniji je prek 300 mostov, ki so potrebni 
občasnih pregledov in manjših sanacij. V glavnem 
so ti objekti zgrajeni iz prednapetih betonskih no­
silcev različnih presekov, ležišča so neoprenska. 
Cestišča so izpostavljena težkim dinamičnim obre­
menitvam in kemičnim vplivom, kar povzroča po­
škodbe vozišč in drugih elementov konstrukcije, vse 
to pa zahteva redne preglede in vzdrževalna (sa­
nacijska) dela. Dejstvo, da je Gradis zgradil veliko 
večino mostov in viaduktov, govori, da je poleg
Avtor:
Drago Kristan, GIP Gradis, TOZD Inženiring, Letališka 
33, Ljubljana
5. Emil Koelliker: ZUR CARBONATISIERUNG VON 
BETON. Schweizer Ingenieur u. Architekt 25/85.
6. W alter Voss: BAUWERKSSCHÄDEN UND IHRE 
URSACHEN. Betonwerk +  Fertigteil — Technik 3/1984.
7. Bruno Meyer: BESTÄNDIGKEIT VON STAHLBE­
TON. Schweizer Ingenieur u. Architekt 21/84.
8. Günter Rieche: INSTANDSETZUNG VON STAHL­
BETON. DBZ 433 7/82.
9. Ennesser-Mathieu: AUSSTATTUNG VON BRÜC­
KEN FÜR BESICHTIGUNG, WARTUNG UND IN­
STANDSETZUNG. Arbeitstagung Brücken-und Inge­
nieurbau Bremen 1982.
10. Franc Cafnik: SANACIJE BETONSKIH KON­
STRUKCIJ. Savetovanje o sanaciji zgrada, M aribor 
1983.
11. Franc Cafnik: TEHNOLOGIJA OJAČITVE ARMI­
RANOBETONSKIH KONSTRUKCIJ Z DOLEPLJE- 
NJEM ARMATURE. X. Medjukatedarsko savetovanje 
— Maribor 1983.
DRAGO KRISTAN
Republiške skupnosti za ceste najbolj poklican, da 
temu problemu prisluhne in ga tudi strokovno in 
gospodarsko uspešno reši. Glede na to, da v Slo­
veniji ni tovrstne (prevozne, mobilne in hitro po­
stavljene) opreme za nadzor mostov, sta se obe 
organizaciji dogovorili o razvoju te naprave.
Tako je februarja 84 Konstrukcijski biro TOZD 
Inženiring prijavil razvojno nalogo z naslovom 
Prevozna oprema za kontrolo stanja mostov in 
viaduktov. Nalogo je poleg Raziskovalne enote GIP 
GRADIS financirala tudi Republiška skupnost za 
ceste s 50-odstotno participacijo.
■t
Slika 2 Slika 3
Izhodiščne zahteve
Pri projektiranju smo upoštevali naslednje izho­
diščne zahteve:
— Napravo je potrebno montirati na prevozno 
avtomobilsko ogrodje. Najbolj primerno se je iz­
kazalo ogrodje avtodvigala z opornim vrtljivim 
vencem, pogonoma za vrtenje in hidravličnim agre­
gatom za pogon hidromotorjev in hidravličnih ci­
lindrov, ki je obenem dovolj stabilno za prenos 
momenta, ki nastopi pri obratovanju naprave. Od­
ločili smo se za podvozje razknjiženega avtodvi­
gala COLLES, ki je bil trenutno na razpolago v 
TOZD SPO.
— Vse gabaritne mere morajo biti v skladu s cestno­
prometnimi predpisi.
— Naprava in vsa oprema morajo biti energetsko 
neodvisni od tujih virov.
— V času uporabe (pregledov) se mora promet 
neovirano odvijati na drugi polovici cestišča.
— Delovno območje, ki ga je mogoče pokrivati 
z delovnim hodnikom: 6 X 13 m.
— Napravo je možno pomikati z omenjenim pod­
vozjem po vsej dolžini mosta. Ob opornikih mosta 
je možno delovni hodnik s posadko vred zasukati 
za 90° (vzdolž roba mosta).
Ce so na mostu kandelabri, je potrebno napravo 
popolnoma zložiti in jo v naslednjem polju po­
novno raztegniti v delovni položaj.
— Vključevanje komand za delovne gibe mora biti 
daljinsko, tako da je upravljalec lahko na delov­
nem hodniku, na voziščni ploščadi mosta, v kabini 
itd.
— Delovna obremenitev odra: 6 KN koncentrirane 
obtežbe na koncu iztegnjenega hodnika oz. ekviva­
lentna enakomerna obtežba vzdolž celega hodnika.
— Pri projektiranju je treba predvideti uporabo 
čim več strojnih delov, ki so še na razpolago, 
od drugih gradbenih strojev in naprav. Tako smo 
za podvozje uporabili že omenjeno avtodvigalo 
COLLES, vrtljivi venec stolpa s pripadajočim hidro-
motorjem od razknjižene črpalke za beton 
SCHELL, hidravlične cilindre za razteg hodnika 
in teleskopiranje stolpa z odpisane ročice avto­
dvigala COLLES.
Tehnični podatki
1. Maksimalna dolžina vozila z na­
pravo v zloženem stanju 10.800 mm
2. Maksimalna višina v zloženem 
stanju 3.980 mm
3. Maksimalna dolžina iztegnjenega 
hodnika 12.980 mm
4. Maksimalna višina od vozne plo­
šče mosta do ograje hodnika 6.200 mm
5. Prosti profil med osjo avtodvi­
gala in stolpom 3.130 mm
6. Širina hodnika 1.500 mm
7. Dovoljena koncentrirana obreme­
nitev na koncu hodnika 6kN
8. Dovoljena kontinuirana obreme­
nitev po celi dolžini hodnika 12 kN
9. Teža celotne naprave 32 ton
10. Maksimalni pritisk na en stabi­
lizator 150 kN
11. Razmik stabilizatorjev v prečni 
smeri (min) 2.225 mm
12. Razmik stabilizatorjev v vzdolžni 
smeri 4.040 mm
13. Cas postavljanja naprave iz sta­
nja med prevozom v delovni po­
ložaj
14. Teža vozila z nadgradnjo
20 min 
34 ton
Naprava je bila sprojektirana in izdelana v GIP 
GRADIS, od zunanjih sodelavcev smo vključili 
Inštitut za metalne konstrukcije Ljubljana, ki je
Slika 6
opravil potrebne meritve pri prevzemnem preiz­
kusu. Potrebno je bilo namreč potrditi izračunane 
mehanske napetosti v kritičnih delih naprave, iz­
meriti poveš delovnega odra ter ugotoviti pritiske 
v stabilizatorjih med obratovanjem zaradi veri­
ficiranja izračunane stabilnosti naprave. Preizkus 
je bil opravljen (istočasno s preobremenilno pre­
izkušnjo objekta) na mostu čez Kokro na novi 
avtocesti Ljubljana—Naklo.
Kratek opis delovanja naprave
Po postavitvi podvozja na stabilizatorje ob robu 
mosta najprej zasučemo zloženo nadgradnjo za 90° 
v horizontalni ravnini (pravokotno na vzdolžno os 
mosta), nato pa še za 90° v vertikalni ravnini (tako 
dobimo še vedno zloženo nadgradnjo v vertikalnem 
položaju ob robu mosta). Pri naslednji fazi spustimo 
stisnjeni delovni hodnik v horizontalni položaj in 
ga zasučemo za 90° (vzporedno z vzdolžno osjo 
mosta), nakar sledi izvlek teleskopskega dela stolpa 
iz stabilnega dela na želeno višino delovnega hod­
nika glede na del mosta, ki ga želimo nadzorovati.
Hodnik nato s pomočjo hidravličnega cilindra raz­
tegnemo na delovno dolžino (13 m) in ga z vrtlji­
vim vencem stolpa zasučemo pod most.
Dostop na delovni hodnik je možen po lestvi, mon­
tirani v notranjosti stolpa. Vsa translacijska gibanja 
in nagibe opravimo s pomočjo petih hidravličnih 
cilindrov, rotacijo stolpa in zložene nadgradnje pa 
s pomočjo dveh hidromotorjev. Oprema in izvedba 
vozila kot celote omogoča dostop in postavitev 
na vseh cestiščih brez posebnih omejitev in do­
voljenj.
Slika 4
Slika 5
IN M EM ORIAM
Hugo Keržan
Zopet smo izgubili moža, 
ki je bil več kot četrt 
stoletja med najvidnej­
šimi strokovnjaki slo­
venskega gradbeništva.
Povedana in nepovedana 
zapuščina pokojnega je 
obsežna, saj je bil inže­
nir Hugo Keržan vse­
stransko upoštevan stro­
kovnjak, družbeni dela­
vec, mož preudarnih be­
sed in dejanj, skratka, 
povezan s preporodom 
in sodobnim razvojem 
gradbeništva.
Rodil se je 8. marca 
1913 v L jubljani. Junija 
1937 je diplomiral na 
gradbenem oddelku teh­
nične fakultete v L jub­
ljani. Po opravljeni di­
plomi se je  zaposlil pri 
Stavbni družbi D. D. v 
Ljubljani te r svoje prve 
naloge opravljal pri re­
konstrukciji državne ce­
ste Kočevje—Brod. Ob 
koncu leta 1938 je nastopil službo pri gradbenem pod­
jetju  inž. A. Umeka kot stavbovodja in kot statik vodil 
dela na mostu čez Savinjo v Nazarjih, objekte kotlarne
in elektrarne v Trbovljah, prevzel stavbno vodstvo pri 
gradnji predelovalnice odpadkov Papirnice ter bil kon­
čno vodja gradbenega oddelka Papirnice Vevče vse do 
31. decembra 1945. Prvega januarja 1946 ga že najdemo 
v vrstah Gradisa, kjer je bil nekaj časa vodja teh­
nične pisarne ter nato šef gradbišča HE Moste, k jer je 
bil do decembra 1950. Pozneje je postal tehnični direk­
tor ter junija 1951 prevzel odgovorne naloge pri gradnji 
objektov v Zenici. Junija 1953 je bil imenovan za glav­
nega direktorja Gradisa. To funkcijo je opravljal 23 
let. Jfe j
Za oris človeške podobe inž. Keržana je značilno n je­
govo razdajanje Gradisu in stroki, ki ji je ostal zvest 
do prerane smrti. Bil je vztrajen in odločen, nikoli 
pa ni presegal samega sebe zaradi m aterialnih koristi 
in priznanj. Njegovo delo je neizbrisno vgrajeno v 
mozaik Gradisa in slovenskega gradbeništva nasploh.
Inž. Keržan je bil tudi K raigherjev nagrajenec, nosilec 
Gradisove diplome in drugih priznanj, predsednik 
skupščine Ljubljana Center, član republiške in zvezne 
Gospodarske zbornice, odbornik mestne skupščine, 
predsednik odbora za prenovo Ljubljanskega gradu, 
predsednik projektnega sveta za novo železniško po­
stajo v Ljubljani ter pobudnik še vrsto velikih in 
dobro organiziranih akcij.
Inženirja Huga Keržana ni več, še vedno pa nas oplaja 
njegova osebnost, pokončna in možata in takšnega ga 
bomo ohranili v spominu.
Lojze Cepuš
IZ NAŠIH KOLEKTIVOV
Marko Bulc obiskal gradbišče Jeklarne 2 na Jesenicah
Ob obletnici prijave investicije so si 30. julija grad­
bišče Jeklarne 2 ogledali predstavniki republiške go­
spodarske zbornice in skupščine občine Jesenice. Kljub 
nekaterim  zastojem pri dobavi tehnične dokumentacije 
napredujejo gradbena dela po term inskem  planu. Zato 
pričakujejo, da bo prišla prva pošiljka iz nove jeklarne 
februarja 1987. leta.
Trenutno gradijo temelje zgradbe, halo legur, skladišče 
maziv in transformatorsko postajo, glavnino gradbenih 
del pa pričakujejo spomladi prihodnje leto.
Vzporedno so tekla tudi pripravljalna dela, kanaliza­
cija, cestno in železniško omrežje za 15 glavnih ob­
jektov. Gradnja prve faze nove jeklarne je bila oce­
njena na vrednost nekaj nad 18 m ilijard dinarjev.
Po dograditvi prve faze Jeklarne 2 naj bi jeseniška 
Železarna dobila letno kakih 50 tisoč ton surovega 
jekla več, ob tem, da naj bi tak rat prenehale obratovati 
štiri stare SM peči. Prva faza dograditve Jeklarne 2 
pomeni namreč temeljito tehnično-tehnološko in eko­
nomsko ter ekološko sanacijo železarne.
Gradis v Ivanjici dobro opravil posel
V 71 dneh od podpisa pogodbe do interne primopredaje 
zgrajen objekt velikosti 7000 m2.
24. aprila je bila podpisana pogodba za izvedbo objek­
tov po sistemu GIP Gradis — comm A. Velo v Ivanjici, 
SR Srbija. Investitor RO Javor se je odločil za GIP 
Gradis, tozd OGP predvsem zato, ker je v 1983. letu 
4 dni pred rokom končal dela na 3800 m2 velikem 
objektu. Tokrat je naloga neprimerno težja, obseg del 
večji, dogovorjeni roki izjemno kratki.
Objekt višine 4,50 m, sestavljen iz proizvodne hale 
(5000 m2), skladišča (2000 m2) in veznega hodnika, je 
bilo potrebno izdelati do 25. julija 1985. Projektiranje 
je v kratkem roku izvedla enota Biroja za projekti­
ranje Maribor v Ljubljani. Pripravo terena in izvedbo 
temeljev je kakovostno in pred dogovorjenim rokom 
izgradil DO Graditelj iz Ivanjice ter s tem v veliki 
meri omogočil nemoteno in hitro montažo armirano­
betonske konstrukcije.
Izredno hitro so bili pripravljeni v tozdu OGP manj­
kajoči opaži — delavci so v delavnicah delali tudi med 
prvomajskimi prazniki, pa tudi v proizvodnji ni bilo 
zastojev zaradi skrbne kontrole priprave dela in dobro 
organizirane proizvodnje.
Povedati velja, da je bilo potrebno zagotoviti za pravo­
časni prevoz celotne armiranobetonske konstrukcije po 
zahtevanih tipih 120 vagonov in da je bil v tozdu OGP 
dnevno pripravljen za prevoz poseben vlak z 10 do 
14 vagoni tovora. Skupno je bilo prepeljano okrog 
2500 ton armiranobetonskih montažnih elementov.
Prevoz vsega tovora po cesti od Požege do Ivanjice 
(40 km) so v spremstvu lokalne postaje milice izvedli 
trije Gradisovi vlačilci, ozka grla v transportu pa so 
zapolnili vlačilci lokalne delovne organizacije.
Pri montaži sta bila uporabljena dva avtožerjava. 
Interna primopredaja objekta je bila torej 22 dni pred
dogovorjenim rokom.
Nova Jasna v štirih mesecih
V drugi polovici tega meseca bo Gradis predal inve­
stitorju Kompasu, tozd Hoteli Kranjska gora, zanimiv 
in razgiban objekt — novo Jasno.
Nekdanje leseno gostišče na mirni in slikoviti točki 
ob jezeru v Kranjski gori je dotrajalo. Objekt je bilo 
treba porušiti in na istem mestu zgraditi novega. Gra­
dis se je obvezal, da bo delo opravil v pičlih štirih 
mesecih.
Jeseničani so dela pričeli okrog 20. aprila. Projekt 
je izdelal dipl. inž. arhitekture Tomaž Medvešček iz 
Gradisovega ljubljanskega Biroja za projektiranje. 
Glavni objekt predstavlja restavracija, v pomožnem 
objektu, povezanim s koridorjem, pa so manipulacijski 
prostori ter pisarna upravnika.
Pred objektom bo tlakovana terasa, zraven bo tudi 
letni grill, parkirni prostor ter seveda ustrezno urejena 
okolica.
Boljša kakovost, krajši dobavni roki
Proizvodno dejavnost Gradisovega tozda LIO Škofja 
Loka v grobem delimo na tri področja — primarno 
predelavo lesa, lesno stavbarstvo in stavbno mizarstvo 
kot najzahtevnejše področje.
V škofjeloškem lesno-industrijskem obratu so zgradili 
novo sušilnico, ocenjeno na vrednost okrog 100 mili­
jonov dinarjev. Na nekdanjem skladišču žaganega lesa 
so postavili novo halo, pod njeno streho pa štiri ko­
more za umetno sušenje lesa v  skupni izmeri 10 krat 
30 metrov. Z obeh strani je ostalo še toliko pokritega 
prostora za manipulacijo z lesom.
Dve komori imata po 72 kubičnih metrov prostornine, 
ena 36 in ena 18. Med dvema komorama je ena pre­
gradna stena premična, kar omogoča prilagoditev pro­
stora . trenutnim potrebam. V vsaki komori poteka 
ločeno program sušenja žaganega lesa iglavcev ali 
listavcev, nastavljen glede na vrsto in debelino žaga­
nega lesa ter začetno in zaželeno končno vlažnost. 
Proces sušenja je voden s polavtomatsko regulacijo, 
spremljajo pa ga na kontrolnih komandno-stikalnih 
omarah z instrumenti.
Sušilnice so prirejene za sušenje do 6 metrov dolgih 
kosov lesa. Za sušenje lesa pri temperaturah do 100° 
Celzija bodo kot energetski vir uporabili lesne ostanke, 
v novem, dodatno opremljenem kotlu pa naj bi zgorelo 
tudi lubje, ki so ga doslej vozili kot odpadni material 
za zasipe v glinokope.
Raziskovalna dejavnost Gradisa
V raziskovalnem projektu Industrijska gradnja mostov 
— IGM, ki ga je GIP Gradis skupaj z raziskovalnimi 
in znanstvenimi institucijami ZRMK, FAGG, IMS rea­
liziral v letu 1979, so bile opravljene modelne in teo­
retične raziskave konstrukcij za industrijsko gradnjo 
premostitvenih objektov. S tem raziskovalnim projek­
tom so bile dane znanstvene in tehnično-tehnološke 
osnove za industrijsko proizvodnjo premostitvenih ob­
jektov.
V okviru raziskovalnega projekta ni bilo možno detajl­
no teoretično in na modelih raziskati posamezne se­
stavne dele konstrukcije premostitvenih objektov. Kot 
nadaljevanje kompletnega področja domačih raziskav 
je GIP Gradis prijavil v letu 1984 pri Raziskovalni 
skupnosti PORS-6 raziskovalno nalogo z naslovom: 
INDUSTRIJSKA GRADNJA MOSTOV — IGM — II. 
del — Voziščne plošče.
Model sestavljajo štiri predhodno izdelane plošče di­
menzij 180 X 320 cm, ki predstavljajo zgornje pasnice 
tipskega razponskega »T« nosilca in trije naknadno 
zabetonirani vmesni pasovi dimenzij 103 X 320 cm, 
tako da je celotna tlorisna dimenzija modela 320 X 1029 
centimetrov.
Projektirana je kakovost betona preskusne plošče 
MB 45. Armiranje modela je izvedeno z mehko arma­
turo GA 240, 0  12/20 cm v natezni in tlačni coni v 
glavni nosilni smeri. Armatura je oblikovana v  obliki 
zaključnih zank, tako da je priključevanje armature 
izvedeno z zankami. Razdelilna vzdolžna armatura je 
prav tako kakovosti GA 240 in razporejena v tlačni in 
natezni coni 0  10/20 cm.
Prednapenjanje je bilo izvedeno s kabli po sistemu 
IMS.
Stanovanjska gradnja v Rabeljčji vasi v Ptuju 
se nadaljuje
Stanovanjska gradnja predstavlja precejšen odstotek 
realizacije oziroma celotnega prihodka tozda Gradnje 
Ptuj, saj so prav Ptujčani zgradili skoraj vse stano­
vanjske bloke v Ptuju — ploščad Borisa Ziherla in 
sedaj bloke v Rabeljčji vasi.
Pred kratkim je bil uporabnikom predan stanovanjski 
blok B i s  štirimi vhodi. V vsakem vhodu je 21 sta­
novanj, tako da blok v celoti šteje 84 stanovanj.
Ze pred dokončanjem bloka B 1 so delavci Gradenj 
pričeli z izkopom gradbene jame za blok B 2. Ta blok 
bo nekoliko večji, saj bodo v njem 102 stanovanja. 
Rok gradnje je 14 mesecev.
HE Mavčiče — Opravljenih je več kot 75 odstotkov 
gradbenih del
Pogled na gradbišče hidroelektrarne Mavčiče na Savi 
pri Kranju nam danes že daje nekoliko popolnejšo 
podobo bodoče hitroelektrarne, ki bo imela ob pretoku 
260 kubičnih metrov vode v sekundi moč 38 MW. De­
lavci tozda GE Nizke gradnje Maribor so dosegli konč­
no višino na vseh stebrih, pretočna polja so že zgra­
jena, 9. avgusta pa je bila končana tudi streha stroj­
nice.
V tem času je bilo izkopano 200.000 kubičnih metrov 
materiala, vgrajeno več kot 90.000 kubikov betona,
35.000 ton armature in čez 70.000 kvadratnih metrov 
opaža.
Velike preglavice so imeli naši delavci z izkopom, saj 
so se dnevno borili z vdori podtalne vode. Zaradi 
prepustnosti zavese je bilo treba vsakodnevno načrpati 
tudi do 1400 litrov vode na sekundo, da so bila dela 
opravljena na suhem.
V sedanji fazi gradnje je končanih že več kot 75 od­
stotkov gradbenih del.
Vzporedno z gradnjo HE Mavčiče potekajo tudi dela, 
ki so povezana z začetkom obratovanja HE Mavčiče, 
kot so gradnja glavne tesnilne zavese, ki bo branila 
prepustnost akumulacije na nizvodno stran, obrežno 
zavarovanje na dveh obalah od Mavčič do Kranja, 
gradnja stikališča in priključnega daljnovoda 2 X 110 kv 
Mavčiče—Žabnica, gradnja čistilne naprave Drulovka, 
sanacija in izgradnja primarne kanalizacije, poglab­
ljanje struge proti Zbiljskemu jezeru itd.
Terminski plan gradnje HE Mavčiče je podrejen edi­
nemu cilju, to je, da bi se prvi agregat zavrtel konec 
letošnjega leta, drugi pa konec marca prihodnje leto.
France Popit in Lojze Briški na gradbišču SNG 
v Mariboru
Predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit in 
član predsedstva Lojze Briški sta si med dvodnevnim 
delovnim obiskom v spremstvu gradbenikov mesta Ma­
ribor ogledala tudi nekatere proizvodne obrate v TAM, 
izgradnjo in prenovo mariborskega Lenta ter Gradi­
sovo gradbišče na Slovenskem narodnem gledališču.
Pohvalno sta se izrazila o gradnji, ki je dosedaj po­
tekala po načrtu in ni motila rednega dela gledališč­
nikov. Konec maja so s predstavami na odru začasno 
prenehali, igralski kader pa bo nekaj časa gostoval 
zunaj svoje hiše. Čez poletje bodo Gradisovci nada­
ljevali z deli na drugi etapi obnove SNG. Zadnjo, 
četrto etapo bodo predvidoma dokončali do leta 1990.
Vsa dela nadzoruje Zavod za spomeniško varstvo Ma­
ribor, saj je bila zgradba zgrajena že leta 1865.
Sedaj Gradisovci obnavljajo streho, ki je že močno 
dotrajana. Do jeseni mora biti sedanja stavba nared, 
saj bo v njej ponovno organizirano že tradicionalno 
Borštnikovo srečanje.
LIO vse uspešnejši tudi v Srbiji
Gradisova temeljna organizacija LIO Škofja Loka je 
v nekaj zadnjih letih vse uspešnejša zunaj naše repub­
like. Po uspešno opravljenem delu na jugu Italije so 
s pomočjo svojega predstavnika v Beogradu uspeli 
pridobiti dela v Novem Pazarju, Beogradu, Surčinu, 
Novem Sadu, Boljevcih.
V večini primerov gre za postavitev montažnih hiš 
tipa GHM (Gradisova rastoča montažna hiša), je pa
tudi nekaj lesenih hiš, ki se uporabljajo kot skladišča 
in deponije za kmetijsko mehanizacijo Poljoprivred- 
nega kombinata Beograd (PKB).
Prav sedaj končujejo 23 stanovanjskih enot v Novem 
Sadu. Gre za tri nize stanovanjskih vrstnih hiš. V 
prvih dveh je po osem stanovanjskih enot, v tretjem 
pa sedem. Površina posamezne enote (GMH) je 96 
kvadratnih metrov. Skupna površina objektov, postav­
ljenih za investitorja Pobeda iz Novega Sada, znaša 
2211 kvadratnih metrov.
Konstrukcijska zasnova objekta GMH v Novem Sadu 
je kombinacija klasične gradnje, ki jo je zgradila lo­
kalna gradbena operativa, in montažnega sistema za 
nosilne stene, streho in mansardo.
Rok gradnje je bil kratek, delo pa je bilo opravljeno 
v zahtevni kakovosti in v zadovoljstvo investitorja.
Z otvoritve nove farme Perutnine Ptuj
Naš tozd Gradis Ptuj je za ptujsko Perutnino doslej 
zgradil že veliko objektov. Zadnji v nizu zgrajenih 
objektov je valilnica plemenskih piščancev v Markov­
cih. To je verjetno največja in najsodobnejša valilnica 
pri nas, v njej pa se bo izleglo okrog pet milijonov 
piščancev letno.
Mesokombinat Perutnina Ptuj pokriva kar okrog 50 
odstotkov slovenskih oziroma okrog 20 odstotkov jugo­
slovanskih potreb po piščančjem mesu in jajcih. Z 
otvoritvijo nove valilnice v Markovcih in treh zrejnih 
farm v Mali vasi, Starošincih in Stojncih pa so pri­
dobili nov reprodukcijski center.
Skupna površina valilnice je 2880 kvadratnih metrov, 
zgrajena pa je na nerodovitnem področju. Valilnica 
je sestavljena iz treh medsebojno povezanih hal, kot 
pač zahteva tehnološki postopek.
Velika investicija, kratek rok
Zaradi stalnega pogrezanja tal v okolici jame Preloge 
so se morali v Rudniku lignita Velenje odločiti za 
gradnjo nadomestnih objektov. Dela sta prevzela Gra­
dis tozd GE Celje in Vegrad, tako da od novembra 
lani gradita novo drobilnico in klasirnico premoga v 
Pesju pri Titovem Velenju. Izvajalca sta si delo raz­
delila finančno približno na polovico, tako da Gradis 
gradi klasirnico z vagonskim in kamionskim termi­
nalom, Vegrad pa drobilnico. Ponudbena cena celotne 
investicije je bila 1,3 milijarde dinarjev.
Klasirnica je armiranobetonska konstrukcija, dolga 
72 in široka 36 metrov. Z drobilnico bo povezana z 
mostovnimi konstrukcijami za transportne trakove. 
Premog bo prihajal v klasirnico po transportnih tra­
kovih. Drobne frakcije bodo pošiljali naravnost na 
deponijo TE Šoštanj, večje frakcije pa bodo nakladali 
na tovornjake in vagone ali pa dodatno drobili v se­
kundarnem drobilcu ter pošiljali na deponijo TE Šo­
štanj, vse odvisno od trenutnih potreb.
Rok za dokončanje del je 22 mesecev, kar pomeni, 
da gresta klasirnica in drobilnica septembra prihodnje 
leto v poskusni zagon. Projekte je izdelal INA Projekt 
iz Zagreba.
Gradisu podeljena srebrna plaketa
V času od 30. maja do 7. junija je bila na Reki 13. 
jugoslovanska razstava izumov, tehničnih izboljšav in 
novosti, imenovana Rast Yu 85. Razstavo je odprl v 
imenu pokrovitelja Gospodarske zbornice Jugoslavije, 
član predsedstva Tone Krašovec. Na otvoritvi so bili 
navzoči tudi zvezni sekretar za ljudsko obrambo, admi­
ral flote Branko Mamula, namestnik predsednika držav­
nega komiteja SZ za vprašanja izumiteljstva in novih 
odkritij Jurij Pogačev, Slan predsedstva ZSI Lazar 
Zarč in drugi goistje.
Na velikem razstavnem prostoru je več kot sto raz- 
stavljalcev prikazalo okrog 700 eksponatov.
Gradis je na Reki predstavil svojo inovacijo mali fini- 
šer tip F 0710, ki je izdelek tozda Kovinski obrati 
Maribor in je rezultat timskega dela izumiteljev Gra­
disa (KO Maribor in DSSS) in industrijskega biroja 
iz Ljubljane.
Mali finišer predstavlja popolnoma nov proizvod na 
jugoslovanskem tržišču. Predviden je za polaganje 
asfalta v širini 1,1 do 2,5 metra. Do sedaj so omenjene 
širine asfaltirali ročno. Gre predvsem za ozke ulice, 
pločnike, kolesarske steze, tovarniška dvorišča, manjša 
parkirišča in podobno.
Ocenjevalni odbor razstave Rast Yu 85 je nove izume, 
tehnične izboljšave in novosti ocenil ter tudi Gradi­
sovim inovatorjem podelil srebrno plaketo.
Naprava za pregled mostov in viaduktov
V tem mesecu je strojni park tozda Gradis SPO postal 
bogatejši za napravo, ki zapolnjuje vrzel pri opremi 
za pregled mostov in viaduktov zlasti na objektih, pri 
katerih je otežkočen pristop s terena zunaj cestišča 
bodisi zaradi konfiguracije terena ali zaradi velikih 
višin.
Poznano je, da predstavlja pregled mostov in viaduk­
tov resen problem že od nekdaj, posebno pa še danes, 
ko je ta kontrola zakonsko predpisana.
V Sloveniji je prek 60 mostov, ki so potrebni občasnih 
pregledov in manjših sanacij. V glavnem so ti objekti
zgrajeni iz prednapetih betonskih nosilcev različnih 
presekov, ležišča so neoprenska. Cestišča so izpostav­
ljena težkim dinamičnim obremenitvam in kemičnim 
vplivom, kar povzroča poškodbe vozišč in drugih ele­
mentov konstrukcije, vse to pa zahteva redne preglede 
in vzdrževalna (sanacijska) dela. Dejstvo, da je Gradis 
zgradil veliko večino mostov in viaduktov, govori, da 
je poleg Republiške skupnosti za ceste najbolj pokli­
can, da temu problemu prisluhne in ga tudi strokovno 
in gospodarsko uspešno reši. Glede na to, da v Sloveniji 
ni tovrstne (prevozne, mobilne in hitro postavi j ive) 
opreme za kontrolo mostov, sta se obe organizaciji 
dogovorile o razvoju te naprave.
Tako je februarja 1984 konstrukcijski biro tozda Inže­
niring prijavil razvojno nalogo z naslovom Prevozna 
oprema za kontrolo stanja mostov in viaduktov. Nalogo 
je pleg Raziskovalne enote GIP Gradis financirala tudi 
Republiška skupnost za ceste s 50-odstotno partici­
pacijo.
Napravo je po projektu konstrukcijskega biroja tozda 
Inženiring, pri katerem je zlasti pri hidravličnih po­
gonih pomagal strokovnjak iz tozda SPO, izdelal tozd 
Kovinski obrati Ljubljana. Tako je naprava v celoti 
izdelek GIP Gradis, od zunanjih sodelavcev pa so 
vključili le Inštitut za metalne konstrukcije Ljubljana, 
ki je opravil potrebne meritve pri prevzemnem pre­
izkusu. Potrebno je bilo namreč potrditi izračunane 
mehanske napetosti v kritičnih delih naprave, izmeriti 
poveš delovnega odra ter ugotoviti pritiske v stabili­
zatorjih med obratovanjem zaradi verificiranja izra­
čunane stabilnosti naprave.
Oprema in izvedba vozila kot celote omogoča dostop 
in postavitev na vseh cestiščih brez posebnih omejitev 
in dovoljenj.
Lojze Cepuš
ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA 
IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA,n.sol.o
DEJAVNOSTI:
TOZD INŠTITUT ZA CESTE LJUBLJANA n. sub. o.
TOZD GEOTEHNIKA LJUBLJANA n. sub. o.
TOZD INŠTITUT ZA GRADBENO FIZIKO IN SANACIJE 
LJUBLJANA n. ub. .
TOZD INŠTITUT ZA KONSTRUKCIJE IN POTRESNO INŽENIRSTVO 
LJUBLJANA n. sub. o.
TOZD INŠTITUT ZA MATERIALE LJUBLJANA n. sub. o.
TOZD STROJNIŠTVO LJUBLJANA n. sub. o.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE
Naslov: Dimičeva 12, 61109 Ljubljana, p. p. 54, Jugoslavija 
Telefon: (061)344 061 
Teleks: 31449 YU ZRMK 
Telegrami: RAZMAT
ENOTA V MARIBORU
Gorkega 41, 61211 Šmartno pod Šmarno goro, Jugoslavija 
Telefon: (062)23 849, 23 851
POSKUSNO RAZVOJNI CENTER
Gameljne 41, 61211 Šmartno pod Šmarno goro, Jugoslavija 
Telefon: (061) 59126
Raziskava in kon tro la  kakovosti 
vseh v rs t m ateria lov, n jih o v ih  su­
rovin  te r razvoj te h no lo g ij za 
p ro izvodn jo  in uporabo. 
Raziskave tehno log ij za sh ran je ­
van je  odpadnih  m ate ria lov  in za 
uporabo sekundarn ih  surov in  —  
varstvo oko lja .
P ro izvodn ja  spec ia ln ih  m ate ria lov  
in n jihova  ap likac ija .
Raziskave in kon tro le  s p o d ro č ­
ja  g radbene fiz ike : p ros to rska  
akustika, zvočna, to p lo tn a  in po­
žarna  zaščita  te r  za šč ita  p ro ti 
v lag i.
Raziskave s pod ro č ja  geom eha­
nike, inžen irske g e o lo g ije  in iz­
va jan je  spec ia ln ih  geo tehn išk ih  
del.
P ro jek tiran je  in izva jan je  k la s ič ­
nih in m asovnih m in iran j h rib in  
te r  spec ia ln ih  m in iran j ob jek tov. 
Raziskave in kon tro la  kakovosti 
na področ ju  prom etne in fra s tru k ­
ture .
Raziskave in kon tro la  kakovosti 
g radben ih  konstrukc ij.
Raziskave na pod ro č ju  po tres­
nega inženirstva.
P a to log ija  kons trukc ij in  sana­
c ije .
Raziskave za povečan je  tra jn o ­
s ti in zanesljivosti s tro jev , na­
prav in n jihovih  delov.
Raziskave s pod roč ja  tr ib o lo g ije . 
Raziskave na pod roč ju  g radbene  
m ehanizacije .
T ehn ičn i nadzor ž ičn ic .
Razvoj in izdelava labo ra to rijske  
oprem e.
U m erjan je  m eril: s ile, trdo te , go ­
s to te  in vlage.
Izdelava inves tic ijsk ih  p rog ra ­
mov, tehn ične  d o kum en tac ije  ter 
izva jan je  svetovalnega inžen ii- 
r in ga  in inžen iringa  za ob jek te  
v  obsegu p rob lem ov za  kate rih  
rešitve  opravljam o š tud ije , raz­
iskave in razvoj.
K on tro la  tehn ične  dokum en ta ­
c ije .
Nadzor g radn je  g radben ih  in ru­
darsk ih  objektov.
Izobraževanje s troko vn ja ko v  iz 
prakse s pod ro č ja  de javnosti.
Informativno-dokumentacijska 
služba in računalniški center.
INFORMACIJE 264
Z A V O D A  ZA R A Z I S K A V O  M A T E R I A L A  IN K O N S T R U K C I J  V L J U B L J A N I
LETO XXVI-7/8 JULIJ-AVGUST 1985
Toplotno izolativne fasadne obloge iz ekspandiranega polistirena 
—  20 let uporabe
Povzetek
Zunanje toplotno izolativne obloge obodnih zidov 
zgradb iz ekspandiranega polistirena (stiropora) se pri 
nas izvajajo od 1. 1965. Uveljavila sta se predvsem 
dva sistema: JUBIZOL sistem iz gladkih plošč in s 
tankim osnovnim in zaključnim ometom ter DEMIT 
sistem z žlebljenimi ploščami, obdelanimi z debelej­
šim slojem osnovnega ometa. Na fasadnih oblogah vse 
pogosteje opažamo poškodbe, za katere ugotavljamo, 
da so posledica predvsem površnega dela izvajalcev 
fasadnih oblog, pa tudi neustrezne kvalitete, priprave 
ali vgrajevanja lepila, osnovnega ometa in zaključnih 
nanosov. Pogost vzrok poškodb je tudi nekvalitetna 
podlaga (površina obodnega zidu), neodležan eks­
pandirani polistiren ter neustrezna armaturna mrežica.
Energetska kriza, pomanjkanje goriv in rastoče 
cene ogrevanja so povečali zanimanje za varčeva­
nje z energijo tudi v gradbeništvu. Tako so bili 
razviti novi sistemi izolacij za preprečevanje to­
plotnih izgub skozi obodne zidove zgradb.
Sistem toplotno izolativnih fasadnih oblog iz eks­
pandiranega polistirena (stiropora) se je hitro 
uveljavil predvsem zaradi ugodne toplotne izola­
tivne sposobnosti, možnosti vgrajevanja na zidove 
iz različnih materialov in majhne debeline. Videz 
fasad je klasičen, brez dilatacij in prekinitev, širok 
izbor zaključnih dekorativnih nanosov pa omogoča 
raznolikost strukture in barve fasadnih površin.
Prve toplotne izolacije fasad z ekspandiranim poli- 
stirenom so izdelali v Nemčiji v letu 1959, pri nas 
pa nekaj let kasneje.
Toplotno izolativne fasadne obloge iz ekspandira­
nega polistirena (ali kot ga običajno imenujemo — 
iz stiropora) so izdelane tako, da so plošče stiropora 
prilepljene na zid z modificiranim hidravličnim le­
pilom, sestavljenim iz cementa, finega peska ter 
vodne disperzije polimera. Površina tako izdelane 
toplotne obloge se nato prekrije z modificirano mal­
to, podobne ali enake sestave kot je lepilo. V še 
sveži nanos malte se z gladilko po celi površini
Summary
Exterior thermal insulating linings of circumferential 
building walls made of expanded polystyrene (styro- 
pore) have been applied in our country since 1965. 
Two systems have been used predominantly: JUBIZOL 
system with smooth styropore plates and thin ground 
and final plaster, and DEMIT system with grooved 
styropore plates and thicker ground plaster. More and 
more damages of these facing linings have been found. 
It could be stated that they originated mostly from 
improper execution of wall lining works and also 
from inadequate quality, preparation and application 
of adhesive mortar, ground plaster and final plaster. 
Also bad quality of exterior wall surface, unrelaxed 
expanded polystyrene and inadequate reinforcing net 
have been found responsible for damages in many 
cases.
fasade vtisne stekleno armaturno mrežico. Osušeni 
utrjeni armirani osnovni element se nato obdela še 
z zaključnim dekorativnim nanosom.
Toplotno izolativne fasadne obloge so se in se izde­
lujejo po več različnih sistemih. Večina sistemov 
pri tem uporablja gladke stiropor ne plošče in ar­
mirani osnovni omet.
Toplotno izolativne obloge z gladkimi ploščami je 
pri nas uvajal Stollack iz Avstrije z imenom 
DRYVIT. Osnovni omet z velikim dodatkom poli­
mera je mehak in upogljiv. Nanaša se v enem sloju 
debeline 1—2 mm. V še neutrjen nanos ometa se 
vtiskuje armaturna steklena mrežica. Zaključni sloj 
je zariban fasadni premaz iz polimernega veziva 
debeline ca. 1 mm. Tovrstne sisteme so pri nas 
vpeljali tovarna JUB Dol pri Ljubljani kot JUBI­
ZOL sistem, KGK Karlovac kot STIROTERM in 
Samoborka iz Sombora kot SAMOTERM sistem.
Sistem DEMIT, ki uporablja žlebljene stiroporne 
plošče, je pri nas uvedel TIM Laško v sodelovanju 
s firmo Dämmbau iz ZR Nemčije (DAMIT SY­
STEM). Plošče iz ekspandiranega polistirena so iz­
delane v posebnih kalupih tako, da imajo na robo­
vih objemni ali stopničasti spoj in po površini 
mrežaste utore v odmiku 10 cm in globine 0,5 cm. 
Osnovni omet je mikroarmiran, vsebuje več peska
in manj polimera kot pri Dryvit sistemu. Nanaša 
se v dveh slojih. Prvi nanos zapolni utore na plošči 
in prekrije celotno površino v debelini 1—2 mm. V 
ta sloj se vtisne steklena mrežica. Tako nastali armi­
rani sloj se nato prekrije še z enim nanosom ometa 
tako, da znaša končna debelina najmanj 3 mm. Kot 
zaključni dekorativni sloj se lahko uporabi kateri­
koli strukturiran zaključni nanos, pod pogojem, da 
je njegova paroprepustnost večja kot paroprepust- 
nost obloge brez zaključnega sloja (torej tudi kla­
sičen teranova omet). Sistem predvideva še dodatne 
ojačitve kritičnih mest na fasadi ter mehansko pri­
trjevanje s kovinskimi pritrdili za poboljšanje 
požarne odpornosti.
Toplotno izolacijski sistemi so se sprva po letu 
1970 previdno uvajali ob pomoči in nadzoru pro­
izvajalcev in inštitutov in to predvsem na manjših 
objektih. Fasadne obloge iz tega obdobja so v glav­
nem brez poškodb. Po letu 1977 so se toplotno izo- 
lativne obloge že uveljavile in so se začele mno­
žično izvajati na novogradnjah ter pri sanacijah 
obstoječih fasad. Dela pričenjajo prevzemati razni 
izvajalci. Čeprav pogosto brez izkušenj in strokov­
nega kadra prevzemajo izvajanje fasadnih oblog 
tudi na tako zahtevnih objektih kot so 20 nadstrop­
ne stolpnice. Nadzor in pomoč proizvajalcev mate­
rialov ter inštitutov se manjšata ali opuščata. Kva­
litete materialov se spreminjajo. Nihče ne preverja 
sestave in kvalitete lepil in ometov, trdnosti arma­
turne mrežice ter odležanosti in kvalitete stiropora. 
Način vgradnje, tj. lepljenje izolativnih plošč in iz­
delava armiranega ometa ter obdelava detajlov se 
poenostavlja, fasadne obloge se izdeluje v vsakršnih 
vremenskih pogojih. Ne kontrolira se kvalitete pod­
lage na katero se izvaja fasadna obloga. Uporabljajo 
se korozijsko neodporna pritrdila in neustrezni 
zaključni sloji. Kot posledico ugotavljamo na fasad­
nih oblogah vse več poškodb. Z željo, da bi se sta­
nje izboljšalo, želimo s tem prispevkom opozoriti 
na nekaj najpogostejših napak.
Kot smo že povedali v uvodu, so toplotno izola- 
tivne fasadne obloge sestavljene iz:
lepilnega sloja, 
toplotne izolacije, 
armiranega osnovnega ometa in 
dekorativnega zaključnega ometa.
Vsi ti sloji, zlasti pa zadnja dva, so izpostavljeni 
delovanju vremenskih vplivov — soncu, dežju, vet­
ru, spremenljivi atmosferski vlagi in temperaturi 
ter onesnaženi atmosferi.
Vsak od teh dejavnikov drugače učinkuje na posa­
mezne sloje sestavljene toplotno izolativne obloge. 
Intenzivni so zlasti učinki termičnih obremenitev.
Stiropor in osnovni armirani omet z zaključnim 
dekorativnim- nanosom se pri ohlajevanju krči in 
razteza pri segrevanju. Pri tem pa je temperaturni 
razteznostni koeficient ekspandiranega polisterena 
približno 4-krat večji kot je temperaturni raztez­
nostni koeficient osnovnega ometa. Osnovni omet, 
ki vsebuje polimer, se poleg tega omehča pri povi­
šani temperaturi ter učinkovanju vode in visoke 
vlage. S staranjem in pri nizki temperaturi pa po­
staja manj elastičen. V obdobju ohlajevanja, ko 
omet izgublja sposobnost elastične deformacije, se 
stiropor hitreje krči in je tako omet na spojnicah 
med ploščami natezno obremenjen.
Kako intenzivne so temperaturne obremenitve fa­
sadne obloge nam pokažejo meritve izvedene na 
toplotno izolativni oblogi z zaključnim slojem tem­
no rjave barve na družinski hiši na obrobju Ljub­
ljanske kotline. V vetrovnem in oblačnem jesen­
skem dnevu se je površina fasadne obloge v 20 mi­
nutah, ko so oblaki zakrili sonce, ohladila za 22° C 
in se nato v 10 minutah segrela za 19° C, ko je son­
ce znova posijalo. V sončnem zimskem dnevu, z 
jutranjo temperaturo — 17° C je bila na isti fasadi 
izmerjena temperatura celo +  54° C (po podatkih 
inž. Oblaka — TIM Laško).
Poleg različnega termičnega delovanja ometa in sti­
ropora nastopajo v oblogi napetosti tudi zaradi kva­
litete oziroma odležanosti stiropora. Lastno krčenje 
stiropora je dolgotrajen proces, ki poteka najhitreje 
v prvih treh mesecih po izdelavi (do 6 mm/m) in se 
zaključi šele po 1—3 letih. Celotni skrček znaša 
lahko tudi 9 mm/m. Posledica krčenja stiropora, 
staranja površinskih nanosov ter termičnega de­
lovanja posameznih plasti je nastanek razpok med 
ploščami. Vanje vstopa meteorna voda in povzroča 
dodatne poškodbe zaradi nabrekanja, zamrzovanja 
in nalaganja v vodi prisotnih nečistoč (prah, saje) 
(slika 1, 2).
Slika 1
Slika 2 Slika 4
Slika 3
Čeprav fizikalni vplivi okolja močno obremenjujejo 
fasadne obloge, te ob pravilni izvedbi in kvalitetnih 
materialih normalne vremenske pogoje prenesejo
brez poškodb. Je pa še vrsta drugih vzrokov, za­
radi katerih zaključni sloji fasadnih oblog propa­
dajo. Mehanske poškodbe kjer so obloge na dosegu 
otrok, so nam vsem poznane. Rjave pike in rjavkasti 
izcedki po fasadi, ki se v zadnjem času pogosto 
pojavljajo, so posledica neustrezno korozijsko za­
ščitenih pritrdilnih žebljev (slika 3). Pogosto izva­
jalci ne le neenakomerno zariba j o dekorativni za­
ključni sloj, kar daje le slab estetski videz obloge, 
temveč tudi slabo izvedejo prehod med posamez­
nimi nadstropji gradbenih odrov (slika 1). Tako 
nastala nepopolno prekrita mesta stiropora ter 
luknjičavo porozna površina ometa močneje vsrka­
vajo vodo in prej propadejo. Zaključni sloj, ki je 
termoplastičen in se mehča že zaradi učinka vode, 
se v toplem vremenu lahko trajno deformira (slika 
2) poškodbe pa nato hitro napredujejo (slika 4).
Steklena armaturna mrežica nezadostne trdnosti in 
alkalne odpornosti, ki ni pravilno vgrajena t. j. 
polno vtisnjena v osnovni omet, ne deluje kot nje­
gova armatura in omet mrežasto razpoka (slika 5). 
Poenostavljen način vgrajevanja, ko mrežico polo­
žijo na zalepljeno stiroporno oblogo in nato prek 
mrežice vtiskujejo osnovni omet, ima lahko za po­
sledico popolno odpadanje zaključnega sloja, saj se 
gosti mikroarmirani omet skozi mrežico ne oprime 
na podlago (slika 6). Opazujemo lahko tudi nasta-
Slika 5
nek večjih vertikalnih pa tudi horizontalnih razpok 
na mestih, kjer se posamezni pasovi mrežic ne pre­
krivajo in je zaključni omet tako mestoma nearmi- 
ran.
Močne poškodbe zaključnega sloja so pogosto tudi 
posledica načina lepljenja osnovne toplotne obloge 
iz ekspandiranega polistirena (stiropora). Ta je se­
stavljena iz plošč dimenzij 50 X 100 cm. Termično 
gibanje in s tem obremenitev gornjega sloja je 
manjše, če so plošče ob robovih dobro zalepljene na 
togo podlago ter so plošče tesno stikovane. Pri pre­
gledih poškodovanih fasadnih oblog pogosto ugo­
tovimo, da so bili pri vgrajevanju med ploščami 
presledki široki tudi 3 in več milimetrov (slika 7). 
Poleg prej opisanih efektov povzročajo take spoj­
nice pokanje obloge še zaradi povečane kondenza­
cije difuzijske vlage v spojnici, ki učinkuje kot 
toplotni most, ter zaradi različnih dilatacij tenke­
ga nanosa malte na plošči in debele plasti v spoj­
nici, pri navlaževanju, sušenju, segrevanju in ohla­
jevanju. Tudi poenostavljen način točkovnega lep- 
pljenja (slika 8), ki zaradi hitrejšega dela žal vse 
bolj zamenjuje pravilno robno lepljenje, dopušča 
večje termično delovanje stiropornih plošč.
Nadaljevanje prihodnjič 
mag. Vera Apih, dipl. inž.
Slika 6
Slika 7
Slika 8
PRENOS RAZVOJNIH DOSEŽKOV V PRAKSO
PREDNAPETI ARMIRANO BETONSKI KOLI TIPA -  GRADIS
GRADBENO  
INDUSTRIJSKO  
PODJETJE 
n. sol. o.
Ljubljana 
Šmartinska 134 a
te l . :  n . c . 4 4 1 -4 2 2  
brzojav: Gradis Ljubljana 
p o š tn i p re d a l:  š t. 8 9 /I 
telex: 31-216 yu Gradis
P re d n a p e ti a rm ira n o  b e to n s k i k o li t ip a  G R A D IS  s o  p lod  d o lg o le tn e g a  ra z is k o v a ln e g a  d e la  R A Z IS K O V A L N E  E N O T E  G IP 
G R A D IS  in p re d s ta v lja jo  c e lo v ito  re š ite v  za  izva ja n je  g lo b o k e g a  te m e lje n ja . Iz d e la n i s o  iz  p re d n a p e te g a  b e to n a  v 
s e g m e n tih  d o  3 0  m d o lž in e . S e g m e n ti s e  s p a ja jo  z  v ija č n im  a li b a jo n e tn im  s p o je m . M a k s im a ln a  m e jn a  n o s iln o s t  je  v e č  
k o t 6 0 0 0  K N , o d v is n o  o d  t ip a  ko la . R a zv ita  te h n o lo g ija  o m o g o č a  k v a lite tn o  izd e la vo , tra n s p o r t,  za b ija n je , s p a ja n je , 
d o k a z o v a n je  n o s iln o s ti,  te r  z v e z n o s ti p re re z a  v g ra je n e g a  ko la .
P o le g  n a š te t ih  k v a lite t vam  P A B  k o li t ip a  G R A D IS  o m o g o č a jo  p r ih ra n e k  n a  č a s u  in k o n k u re n č n o  c e n o  v  p r im e r ja v i z 
o s ta lim i z n a n im i p o s to p k i iz v a ja n ja  g lo b o k e g a  te m e lje n ja .