Prirodopisno-natoroznansko polje.
Naše domače živali.
Konj je najlepša in najmoeuejsa domača žival. Tenek in skočen je, da ga je                    veseljp gledati.   Glavo ima podolgasto,  na vratu nosi veliko
                 grivo, ki ga dela lepega in ponosnega.   Celo  ima visoko in
                          pločato, oči žive, ušesi kratki in koničasti, prsi široke, noge                                 visokc in teuke, močne in skočne. S kopitom ob zemljo bije,                                  da potlkev iskre kuje ob trdem kromenu. Hrbet ima lepo                             zalit in dolg rep. Gladko kožo mu pokriva gosta, kratka in svetla dlaka. Konj dobro pozna svojega gospodarja, rad k njemu teče, liže ga in rezgeta od veselja. Razume besedo voznikovo in se po njej ravna. Konji imajo dlako različne barve. Po barvi dlake se imenujejo: belec, sivec, plavec, kostanjevec, rjavec, vranec, lisec itd. Konj vleče voz, kočijo in sani. Imarao ga tudi za ježo. Zelo koristna žival je. Tudi se lehko nauči skakati, na zadnjih nogah stati, ple-sati in drugih umetnosti; naučljiv je. Konjem dajemo travo, seno in oves. Otroci treba, da se čnvajo konj, ker radi bacnejo in udarijo s kopitoin. Hudobni konji tudi ugriznejo. Mlademu konju pravimo žrebe. Otroci radi gledajo žrebička, majhen in lep konjiček je, ki vedno veselo skače.
Osol je mnogo manjši od konja.  Iraa dolgi ušesi,  ozke prsi,  napet trebuh
   in koščato hrbtišče.  Cez hrbet in pleči nosi crn križ.   Vrat
 ima kratek z majheno grivo,  glavo  široko  in mesnato,  oči
 razmaknene.  na konci  repa  ima čop.    Dlako  ima sivo ali
 nijavo. Osel je dober tovornik in jako zadovoljna žival. Suho
 listje, osat in drnga osorna zelišča so DJegova navadiia hrana.
 Kožo irna močno in debelo, ki narn daje zategljivo lisnije za
 prpvleko na bobnih. Oshi pravimo, da riga. Njegov glas narn
ni všeč. Pred osli se je treba tudi varovati; zviti so in prekanjeni, bijo in grizejo
radi.   Pravijo,  da je osel tudi  dober vremeuski prorok.   Ako se valja ter veselo
sein ter tja skaee,  naznanja,  da bodemo imeli lepo vreme,   ako  se pa na  stran
vleče, ušesi špiči in se ob plot drgne, nastalo bode skoraj grdo vremo. — Osliček
jo jako živahna in vesela žival; rad skace in se igra ter pozdravlja vsakega osla.
—»¦< 54 >¦¦•—
Krava je najkoristnejša domača žival.    Glavo iraa debelejšo  kakor konj, in na glavi dva votla rogova.   Pokrita je s kratko dlako,  ki je razliene barve. Gobec ima širok. gol iu moker s širokimi odprtimi smrčki. Ima široke prsi in kratek vrat.   Krava ima [=C štiri noge in na vsakej nogi po dva velika parklja, po katerili ? liodi. Krave imamo v hlevili zaradi dobrega inleka. Iz mleka se nareja sir in surovo maslo ali puter.    Mleko je najboljša in najzdruvejša lu-ana za otroke. Slabi in bolelmi otroci, ki uži-
vajo samo mleko, ozdravijo kmalu. Krava naui daje dobro in okusno meso, loj za sveče in kožo za usnije. Iz rogov so izdelnjejo različne stvari, recimo; siiavniki. rožene žliee, gumbi, nožne platniee itd. Ni je živali, od katere bi imeli toliko do-brega, kakor od krave. Kravam pokladanio travo, deteljo, seuo in slaino. Posebno vade imajo surovo ali knhano korenje. Kadar se krava do sitega uaje, rada se vleže in prežvekuje. Tudi krava pozna svojega pastirja in ga rada sluša, kadar jo zavrača.
Ovca je niirna, pohlcvua iu krotka domaea žival.   Glavo ima subo, uos iz-bočen iu velike oči.  Eep je čopast, kratek ali dolg.   Truplo __ je pokrito z volno.    Tudi ovca pozna svojega pastirja, rada
ga ima iu slnša na vsako besedo. — Po leti gonimo ovce na pašo, a po zimi je knnimo v lilevih. Ovca nam daje meso, inleko in volno. Oveje meso, posebiio pečeno. je jako dobra in okusna jed. Iz ovčjega mleka se dela okusen sir, iz loja se vlivajo sveče, iz volne se pa predo, pleto in tko vsako-vrstne pleteniue in tkanine. Iz ustrojcnc kože — irbovine — se delajo melike roka-viee in druge stvari. Kvzno se rabi za kožulie in kueme. Mladi ovci pravirao jagnje.
Koza je čvoterouogata doniani zival. Ima brado in dva kakor srp nazaj zavita rogova. Noge inia tenke, rep kratek in dolgo kocasto dlako. Koza obira najraje mlada zclišča, drevesca in gnnovje po gorali in skalovji. Zato ni koz pasti po gozdih, kder je mladovje. Posebno mrtva je ua sol. S soljo jo lahko spraviš, kamor koli hočeš. Koza nani daje nieso in mleko, iz katerega sc nareja maslo in sir. Kozja koža je močna in strojarji jo ustrojijo za irhaste blace; pa tudi mehove, rokavice in druge stvari delajo iz uje. Koza je jako priljubljena doiuača žival, ki se nahaja raalo ne po vsej zemlji. — Mladi kozlički so raile, prijetne, burkaste iu zelo kratkočasne živalce, ki inej seboj rade šale ugaiijajo, igrajo se. skačejo iu lazijo k višku.
I. T.