šuniDoma® BENCINSKI SERVIS Jft Agip LETUŠ NAROČILA KURILNEGA OLJA te! 1. 03 t J9 1 56 11 > rK Podelitev zlatih fig v Prešernov spomin STRAN 17 A Mariji Kosmač, O ki 8. marca pmnujt ivoj 75. lojitnl V -r dan, ithmD tftliko zdravja, irtie In osebnega ladavuljstva. vsi domači EVROPO P-3ien' EvrojK) Fotmfll nffflpiVf pnljnlic fnliir Mjrrj Xutpvif Vabljeni na o krogi o mizo MLADI IN EVROPA z evropsko poslanko Zofijo Mazej Kukovič Ljubno ob Savinji A petek, 16 marca, ob 19.30 Tretja stran Prevzemanje odgovornosti V zadnjih dneh in tednih s(m)o mediji obširno poročali o zamudah pri izplačilih socialne pomoči. Zamude so nastale zaradi nedelova-nja računalniške aplikacije, ki očitno ni bila dovolj dobro načrtovana in je pred uporabo niso dovolj testirali. Po poročanju časnika Delo naj bi bila sporna tudi dodelitev posla za nadgradnjo aplikacije, vrednega več kot milijon evrov. Posel sta podjetji Comland in Rais dobili brez javnega razpisa z uradno obrazložitvijo, da imata avtorske pravice nad obstoječo programsko kodo aplikacije. Omenjeni podjetji sta namreč nadgradnje aplikacije izvajali že prej. Toda nato so z ministrstva za delo sporočili, da so avtorske pravice v njihovi lasti, in če to drži, so z oddajo posla brez razpisa kršili zakon o javnem naročanju. Največ težav imajo zaradi nedelovanja aplikacije centri za socialno delo, ki so po eni strani soočeni s pritožbami strank, ponekod socialnim delavcem prizadeti upravičenci celo grozijo s fizično silo, po drugi strani pa morajo zaradi opisanih problemov delati čez delovni čas in ob koncih tedna. Težave z izplačili socialne pomoči bo sedaj preiskalo računsko sodišče. Kot je znano neuradno, bo preverjalo tako načrtovanje kot tudi izvedbo in vpeljavo aplikacije. Nekateri centri za socialno delo so menda že leta 2010 mini- strstvo opozarjali na pomanjkljivosti načrtov za novo aplikacijo in da bi lahko pri njenem uvajanju nastale hude težave. Predlagali so, naj vlada omogoči nekajmesečno hkratno delovanje tako stare kot nove aplikacije, da ne bi bilo zastojev, a predlog ni bil sprejet. Sindikat centrov za socialno delo Since07 je zato pozval pristojne na ministrstvu za delo, naj prevzamejo odgovornost za zamude. Odgovornost ... Če bi ljudje v resnici prevzemali odgovornost za svoje delo, potem bi ta svet, ne samo naša deželica na sončni strani Alp, deloval povsem drugače, kot deluje sicer. Nekateri misleci trdijo, da smo sami odgovorni za vse, kar se nam zgodi v življenju, nekateri pa dodajajo, da če že nismo odgovorni za čisto vse, kar se nam zgodi, smo vsekakor sami odgovorni za naše reakcije na dogodke okrog nas. Prevzemanje odgovornosti nas iz vloge nemočne žrtve postavi v vlogo aktivnega sooblikovalca dogodkov, kar je lahko najboljši način za izhod iz brezupnega položaja. Kajti ljudje smo najbolj v stresu in najbolj nesrečni takrat, ki imamo občutek, da naše življenje ni v naših rokah. In če je vaše preživetje odvisno od socialne pomoči, potem si predstavljam, kako ogroženi se počutite. IZ VSEBINE: 10 v_. Tema tedna: Brez zastojev in zapletov pri novi socialni zakonodaji še ne gre................. .4 Apo vizija: Dr. France Arhar: »Denarni trg ni imun na moralne impulze«............................................6 Občinski svet Gornji Grad: Občina bo delno pokrivala izgubo PUP-Saubermacherja.........6 Urejanje vodotoka Savinje: Odstranili bodo 10.000 kubikov naplavin.....7 Gospodarska zbornica Slovenije: Med nagrajenci tudi Boštjan Gorjup iz BSH..........................................8 Lažja Vas: Hotel Naturales CI d.o.o. odprt...........................8 Koncert Oktet 9: Odlični vokalisti zapeli za vse okuse ......................................................... 12 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 10, 9. marec 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 11, 256. marec 2012 ID Tema tedna, Anketa BREZ ZASTOJEV IN ZAPLETOV PRI NOVI SOCIALNI ZAKONODAJI ŠE NE GRE V Mozirju brez incidentov, nezadovoljstvo še lahko prinesejo negativni poračuni Centri za socialno delo so od januarja dalje enotna vstopna točka za uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz socialnovarstvene zakonodaje. V ta namen je bila istočasno zagnana nova računalniška aplikacija za obravnavo vlog, ki pa vse do danes ne deluje brez občasnih zastojev in motenj. Zaradi tega je obravnava vlog zelo upočasnjena, med tistimi, ki čakajo na izplačila, pa seveda precej nejevolje. Zaposleni na centrih se trudijo narediti največ, kar je v danih pogojih mogoče. Tako je tudi v Mozirju, kjer je od 2.200 vlog odprtih na zadnji dan v lanskem letu do sedaj rešenih le okoli dvajset odstotkov. POGOSTI ZASTOJI APLIKACIJE ONEMOGOČALI DELO Konec prejšnjega tedna so iz di-rektorata za socialne zadeve sporočili, da so do konca februarja odločili o več kot 110.000 pravicah, od tega se jih je 26.000 nanašalo na denarne socialne pomoči. Na obravnavo in odločanje čaka še okoli 200 tisoč pravic, na direk-toratu pa zagotavljajo, da je informacijski sistem začel delovati nemoteno, kar pomeni, da bi obravnava pravic sedaj lahko potekala veliko hitreje. Težave z delom je imel tudi Center za socialno delo Mozirje, kjer se z obravnavo vlog ukvarja večina zaposlenih strokovnih delavk. Kot zagotavlja direktorica centra Marjana Veršnik Fa-le, vse zaposlene delajo preko rednega delovnega časa, tudi ob sobotah in nedeljah, saj želijo delo čim prej opraviti: »Vseskozi iščemo možnosti, kako delo čimbolj optimalno organizirati, kar pa je zelo težko, saj ni mogoče predvideti, kdaj bo aplikacija delovala nemoteno. So obdobja, ko lahko vse zaposlene delajo brez zastojev aplikacije, so pa žal pogosta tudi obdobja, ko delo povsem stoji. Zaradi takšnih zastojev imamo izdanih le slabih dvajset odstotkov vlo- ženih zadev. Res pa je, da imamo vsaj pol vloženih zadev pripravljenih do stopnje, ko je vloga pripravljena za odločanje.« Prva odločba, ki jo je center v Mozirju lahko izdal, je datirana na 27. januar, zaposlene so k delu resno lahko pristopile šele v februarju. »Reševanje upočasnjuje tudi dejstvo, da je treba vsako zadevo pozorno preučiti, saj se od primera do primera, kljub določeni zakonodaji, odpirajo nova vprašanja, nove dileme. Vsaka vloga je specifična in navsezadnje tudi delikatna in zato potrebna resne in temeljite obravnave. Potreben je premislek in odločitev po najboljši strokovni presoji,« še pojasni Faletova. Naša anketa Bo pravična razdelitev prejemkov iz socialnih pravic? Od 1. januarja velja nova zakonodaja na področju pridobivanja socialne pomoči, o kateri odločajo centri za socialno delo. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je tudi uvedlo nov informacijski sistem, ki socialnim centrom povzroča nekaj težav, saj še ne omogoča popolne avtomatizacije pri vnašanju posameznih vlog. Zakon o socialnih prejemkih naj bi izboljšal položaj družin in vzpodbujal aktivno udeležbo staršev v različnih socialnih programih. Mladoletniki bodo namesto mirujoče državne štipendije po zakonu prejemali višje otroške dodatke, bistveni dvig prihodkov pa naj bi po zakonu dočakale družine »z dna dohodkovne lestvice«. Pristojne vladne službe zagotavljajo, da se z novo zakonodajo noben prejemek ne bo znižal, temveč le pravičneje porazdelil. Pa se res ne bodo dogajale zlorabe in bodo sredstva dobili tisti, ki jih potrebujejo za golo preživetje? Karel Klemenšek, Rečica ob Savinji Oba otroka sta še v osnovni šoli in dobivata otroški dodatek, ampak mi pravica po starem zakonu še ni potekla. Tako da ne vem, kakšno bo stanje, ko bomo po novi zakonodaji vlagali zahtevek. Se mi pa zdi, da se bodo pravice do javnih sredstev zmanjšale, dogajale se bodo zlorabe, kot so se do sedaj. Heri Remic, Dobletina Bojim se, da tisti, katerim so sredstva iz socialnih pravic namenjena, tega ne bodo dobili. Naši zakoni, vsi po vrsti, pa tudi ta ni izjema, imajo veliko lukenj, ki jih lahko s pridom izkoristijo. Kako bi to rešili, žal ne znam povedati. Zato dvomim, da se bo stanje na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev kaj izboljšalo. Jožica Tiršek Drčar, Gornji Grad V današnjem času imam zelo malo zaupanja v to, da bodo med socialno šibkimi pravično razdeljena sredstva. Zakon ne bo preprečil zlorab pravic, je pa tudi veliko vprašanje, če bodo sredstva dobili res tisti, ki jih potrebujejo. Predvsem zato, ker sredstva delijo pogosto tisti, ki imajo vsega dovolj in socialnih stisk niso okusili na svoji koži. Janko Žuntar, Zgornje Pobrežje O tem zakonu nisem razmišljal, a kot vsi, bodo tudi v njem naj iznajdljivejši našli luknjo in zakon izkoristili v svoj prid. Sicer pa se dogaja, da tisti, ki res nujno rabijo socialno pomoč, zanjo niti ne prosijo. Verjamem pa, da se bodo tudi v prihodnje dogajale zlorabe. Nada Zager, Mozirje V preteklosti nismo nikoli imeli nobenega socialnega transferja. Sedaj pa imam tako velike otroke, da ne razmišljam ne o štipendiji in ne o otroškem dodatku. Se mi pa zdi, da tudi novi zakon ne bo bistveno popravil stanja v naši državi. Tisti, ki so do sedaj znali najti luknjo v zakonu, jo bodo tudi sedaj. Urban Jakop, Rečica ob Savinji Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ne poznam. A dvomim, da bo poskrbel za pravičnejšo delitev sredstev. Ker tisti, ki znajo poiskati luknjo v zakonu, jo bodo našli in težko verjamem, da se ne bodo dogajale zlorabe teh pravic. Prav tako dvomim, da bodo sredstva dobili res tisti, ki jih potrebujejo za svoje golo preživetje. Pripravila in fotografirala: Marija Šukalo Gl Savinjske novice št. 10, 9. marec 2012 C Tema tedna, Aktualno Marjana Veršnik Fale, direktorica Centra za socialno delo Mozirje: »Na centrih za socialno delo smo v začetku nove zakonodaje pričakovali, da se bo za vse pravice izdajala ena skupna odločba. Žal ni tako, ljudje prejemajo več odločb, pravice se iztečejo na različne datume. Zato je prav, da so pozorni na datum izteka posamezne pravice, saj jo le tako lahko še pravi čas znova uveljavljajo. Izdane odločbe naj skrbno hranijo, da lahko doma preverijo datum izteka pravice. Vsakodnevni klici z vprašanji, kdaj se izteče določena pravica, so za delavke dodatna obremenitev, saj morajo prekiniti določeno delo in preverjati datume. Poleg tega urad za varstvo osebnih podatkov opozarja, da vpogledi v zaključen postopek zaradi varstva osebnih podatkov niso dovoljeni. Kdor želi vpogled v svoj spis, ki je zaključen, se mora osebno zglasiti na pristojnem centru in s podpisom potrditi svoj zahtevek vpogleda v zaključen postopek.« PREDNOSTNA JE OBRAVNAVA VLOG SOCIALNE DENARNE POMOČI Do izdaje novih odločb vsi upravičenci, ki so v decembru vložili vlo- go in so imeli pravico, ki izhaja iz socialnovarstvene zakonodaje, po stari odločbi do 31. decembra lani, prejemajo akontativna izplačila, torej izplačila po starih odločbah. Ker so po novi zakonodaji pogoji za dodeljevanje prejemkov poenoteni, bo to vplivalo na višino prejemkov. Kot pravi Faletova, to pomeni, da se bodo lahko prejemki nekaterim upravičencem povišali, drugim zmanjšali, nekateri do njih sploh ne bodo več upravičeni. »Posledično bo lahko prišlo do negativnega poračuna pri otroških dodatkih in socialnih pomočeh, medtem ko varstvenega dodatka ter državne pokojnine ne bo treba vračati.« Po besedah Faletove prednostno obravnavajo vloge za denarno pomoč: »Najpomembnejša je obravnava tistih vlog, od katerih so ljudje neposredno odvisni, torej od denarne pomoči, zdravstvenega zavarovanja, verjetno pa se bo zgodilo, da bodo na čakanju vloge za tista izplačila, ki ne pomenijo edinega prihodka in zaradi njihovega izpada ljudje niso življenjsko ogroženi.« Tudi pri teh vlogah lahko pride do negativnega poračuna. NEZADOVOLJNI IMAJO MOŽNOSTI PRITOŽBE Kot lahko spremljamo v medi- jih, ljudje nejevoljo že izražajo, ponekod celo z nasiljem nad zaposlenimi na centrih za socialno delo. V Mozirju do kakšnih incidentov ni prišlo, po mnenju Faletove so k temu pripomogle tudi v medijih podane izčrpne informacije o motnjah delovanja aplikacije za obravnavo vlog: »Ljudje se zavedajo, da so težave. Saj sprašujejo in seveda prihaja tudi do nejevolje, ampak večjih težav pri nas ni bilo.« Se pa sedaj v večji meri izdajajo tudi negativne odločbe in to po opažanjih Faletove pomeni več slabe volje med prejemniki teh odločb. »Ne želim, da bi se ljudem godila krivica, zato je prav, da se v takšnem primeru poslužijo možnosti pritožbe. Če stranka po pritožbi na prvi stopnji še vedno ne bo zadovoljna, se lahko pritoži na drugostopenjsko razsodišče. Takšen primer, za katerega je na drugostopenjskem razsodišču izdana drugačna odločba, kot je bila naša, je strokovnim delavkam le v pomoč pri njihovem nadaljnjem delu in razlagi zakona.« Tatiana Golob OBČINSKI SVET RECICA OB SAVINJI Mladi bodo dobili prostore za druženje in ustvarjalnost Župan Vinko Jeraj je na zadnjo sejo rečiškega občinskega sveta uvrstil med točke dnevnega reda tudi Projektno idejo centra za druženje mladih. Na sejo je bila povabljena direktorica podjetja Enviro-dual d.o.o. mag. Katarina Pogačnik, ki je svetnike seznanila z ugotovitvami in pripravo projekta mladinskega centra na Rečici ob Savinji. Podjetje je bilo namreč izbrano za izvedbo projektne naloge. V ta namen so bile predhodno pripravljene tri delavnice, kjer so se mladi opredelili do vzpostavitve centra. Pogačnikova je svetnikom predstavila zbrano in obdelano gradivo, v katerem so določeni fazni postopki, potrebna sredstva in predlagane vsebine, ki bi jih center nudil mladim. Predstavljena je bila tudi tako imenovana SWOT analiza, kjer so opredeljene prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Po prepričanju Pogačnikove ima cen- Mag. Katarina Pogačnik je svetnike seznanila z ugotovitvami in pripravo projekta mladinskega centra. (Foto: Marija Lebar) ter velike možnosti, da zaživi v polni meri, saj so mladi pokazali resno zanimanje in že tudi nakazali nekatere vsebine, ki bi si jih v centru želeli. Kot je povedal župan, je zagotovljen tudi objekt, saj je občina od Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje kupila stavbo nekdanje trgovine. Poleg centra bi bilo v teh prostorih mogoče urediti knjižnico, če bi se ta morala ob morebitnem večjem vpisu otrok v osnovno šolo izseliti iz sedanjih prostorov. Svetniki so Pogačnikovi in županu postavili več vprašanj, med drugim se je pojavila tudi dilema nadzora nad morebitnim nezaželenim obnašanjem in vnašanjem legalnih in ilegalnih drog v center. Po-gačnikova je dejala, da takih ekscesov v organiziranih centrih ni zaslediti, saj se problematične skupine in posamezniki praviloma ne srečujejo v centrih, kar so pokazale izkušnje iz drugih, že delujočih takih institucij v Sloveniji. Župan je ob tem povedal, da bo verjetno potrebno, ko bo realiziran tudi projekt Tavčarjevega dvora, zaposliti osebo, ki bo imela na skrbi oba objekta. Sklenili so, da projekt mladinskega centra uvrstijo v Načrt razvojnih programov za leto 2013. Marija Lebar Savinjske novice št. 10, 9. marec 2012 ID Gospodarstvo, Iz občin APO VIZIJA PRIPRAVILA POSLOVNO SREČANJE Arhar: »Denarni trg ni imun na moralne impulze Računovodska hiša Apo vizija je februarja pripravila poslovno srečanje. Partnerjem z dolgoletnim stažem so podelili priznanja, govorili so o brezpapirnem poslovanju, zbrani pa so prisluhnili dr. Francetu Arharju, ki je predaval o aktualnih razmerah na denarnih trgih. Dr. France Arhar je predsednik uprave UniCre-dit Banke Slovenije d.d., pred časom pa je bil guverner Banke Slovenije. Kot poznavalec področja bančnega poslovanja in finančnih trgov je v svojem izvajanju pojasnil nekaj najnovejših trendov finančnih tokov in razložil, zakaj nastaja tako imenovani denarni krč in zakaj banke nimajo dovolj likvidnih sredstev. Eden izmed razlogov je po njegovem nizko medbančno izposojanje sredstev, čemur je vzrok nezaupanje med bankami na mednarodnih finančnih trgih. K temu so v slovenskem primeru prispevala tudi v zadnjem času kar številna nižanja bonitetne stopnje za naše banke, ki so jih objavljale tuje bonitetne hiše. »Denar kot najbolj likvidno sredstvo je podvrženo tudi moralnim impulzom, zlasti zaupanju. Če na trgu nastane nezaupanje, banke niso prepričane, da bodo svoj denar dobile vrnjen in ga zato nerade posojajo,« je povedal predavatelj. Če pogledamo slovenski bančni trg, je vzrokov za denarni krč več. Med njimi je Arhar izpostavil velik razkorak med bančno aktivo in Dr. France Arhar: »Ce na trgu nastane nezaupanje, banke niso prepričane, da bodo svoj denar dobile vrnjen in ga zato nerade posojajo.« (Foto: ML) « pasivo oziroma med sredstvi, ki jih v banke nalaga gospodarstvo in prebivalstvo in med krediti, ki so jih banke dajale v letih konjunkture, pa jih marsikatero podjetje - nekatera so v tem času tudi propadla - ne vrača ali jih vrača neredno. Pri tem je omenil tako imenovano tajku-nizacijo. Menil je tudi, da se Slovenija preveč otepa tujega lastništva v bankah, kljub temu da naše banke že več let izkazujejo izgubo, tiste v tujih rokah pa večinoma poslujejo pozitivno. Govoril je še o naložbah, ki so po vsebini večinoma dolgoročne, pri nas pa jih ne financiramo s prihranki, temveč s krediti in to celo srednje ali kratkoročnimi. Gostitelj tokratnega srečanja Apo vizija je družinsko podjetje, ki je lani praznovalo dvajseto obletnico delovanja na področju vodenja poslovnih knjig in davčnega svetovanja. O dosežkih in referenčnih poslovnih partnerjih je na začetku srečanja spregovorila direktorica Janja Praznik. Omenila je tudi lanskoletni veliki dosežek, ko je bila njihova družba imenovana za naj-računovodski servis v državi. Nekateri poslovni partnerji so z njimi že vseh 20 let, drugi so se pridružili le nekaj kasneje, obojim je direktorica predala simbolna priznanja za dolgoletno sodelovanje. Marija Lebar OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Občina bo delno pokrivala izgubo PUP-Saubermacherja Kako drago stanejo občine komunalni odpadki, se je pokazalo na zadnji seji občinskega sveta v Gornjem Gradu, ko so svetniki potrdili sklep, po katerem bo občina pokrivala polovico izgube koncesionarju - izvajalcu javne gospodarske službe ravnanja z odpadki, podjetju PUP-Sa-ubermacher iz Velenja. Znesek, ki ga bo občina pokrila, je nekaj manj kot 6.000 evrov. Direktor podjetja PUP-Saubermacher Janez Herodež je na odboru za gospodarstvo in pozneje na občinskem svetu podal poročilo o poslovanju in poslovni rezultat. Podjetje je lani »pridelalo« 11.852 evrov izgube, od tega naj bi občina pokrila polovico. Člani odbora za gospodarstvo so izrazili pomisleke glede pokritja razlike, saj niso podrobno poznali koncesijske pogodbe. Župan Stanko Ogradi je zato poimenoval komisijo, ki so jo sestavljali predsednica nadzornega odbora občine Polonca Mavrič, član odbora za gospodarstvo Nikolaj Purnat in direktorica občinske uprave Jožica Rihter. Komisija se je pri koncesionarju sestala s Herodežem in še dvema predstavnikoma podjetja in pregleda- la poslovno poročilo za leto 2011. Ugotovitve je svetnikom predstavil Nikolaj Purnat. Purnat je dejal, da so podrobno pregledali poslovanje koncesionarja in da pomislekov, ki so bili pred pregledom, ni več. »Občina je do izgradnje zbirnega centra v Podhomu dolžna plačevati razliko v ceni, ki nastaja zaradi odvoza in odlaganja odpadkov v Celju, prav tako je podlaga za pokritje izgube zapisana v 14. členu koncesijske pogodbe. Le-ta govori o tem, da, v kolikor niso zagotovljeni zakonski pogoji za zaračunavanje vseh stroškov, je koncendent (Občina Gornji Grad) dolžan pokrivati izgubo.« Podjetje PUP-Saubermacher je preko leta občine obveščalo, da s sedanjo ceno ne pokriva vseh stroškov, s tem so svojo dolžnost izpolnili. Polovico lanskoletne izgube bo občina pokrila, ker še ni zgrajen zbirni center, bodo pa h koncesijski pogodbi dodali aneks, v katerem bodo natančneje opredelili obveznosti občine glede pokrivanja izgub ali razlike v ceni. Svetnike je zanimalo, kako napreduje izgradnja zbirnega centra. Župan Ogradi je pove- dal, da so nastale težave pri pridobivanju dokumentacije. Pridobiti je bilo potrebno protipo-plavno študijo, nato se je idejni projekt usklajeval na Upravni enoti Mozirje, kjer je bilo ugotovljeno, da je pripravljen projekt v določenih delih neskladen z ureditvenim načrtom za Podhom iz leta 2002. Na osnovi načrta se sedaj pripravlja projekt, katerega bodo poskušali uskladiti z ureditvenim načrtom. Kar je bilo v osnovi zamišljeno, pa ne bo možno v celoti izvesti, čeprav bi bil prvi projekt z tehnološkega vidika boljša rešitev. Štefka Sem V preteklem letu je občina Gornji Grad za zbiranje, prevoz in odlaganje odpadkov plačala 61.292 evrov, od tega 39.000 evrov za odlaganje, 8.600 evrov za obdelavo in odvoz odpadkov v Celje, 7.700 evrov za zbrane kosovne odpadke, 4.500 evrov za ročno zbiranje, sortiranje, prevoz in mletje lesa ter prevoz kosovnih odpadkov in 1.200 evrov za manipulativne stroške. 6 Savinjske novice št. 10, 9. marec 2012 Gospodarstvo SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA (SŠGZ) Predstavili strategijo visokega šolstva in rezultate poslovanja Katja Esih je predstavila razloge, zakaj je v Savinjski regiji potrebna univerza. (Foto: Marija Lebar) Na 20. sejo upravnega odbora tukajšnje gospodarske zbornice so povabili podžupana Mestne občine Velenje dr. Franca Žerdina in direktorico Regijskega študijskega središča Celje Katjo Esih, da predstavita strategijo razvoja visokega šolstva v Savinjski regiji. Direktor SŠGZ Franci Kotnik pa je članom upravnega odbora prestavil poslovne rezultate zbornice za leto 2011. V VELENJU POLITEHNIKA? V Velenju potekajo nekateri visokošolski programi, in sicer v sodelovanju s študijskim središčem v Celju in s Fakulteto v Mariboru. Mestna občina je zainteresirana za nadaljevanje in širjenje visokošolskih študijskih programov, ki jih je tudi finančno podprla. V zadnjem času se srečujejo s težavami v financiranju, tako da bi bili nekateri programi morda celo ukinjeni, saj s strani države ne prihaja dovolj sredstev. To bi bila po mnenju mnogih škoda, je povedal dr. Žer-din, saj so na letošnjih informativnih dnevih v Velenju zabeležili za sto odstotkov večje zanimanje za vpis na visokošolske študije. Žerdin je omenil tudi akademijo za glasbo, na katero se pripravljajo že vse od leta 2007. Univerza v Mariboru namerava ustanoviti umetniško fakulteto, v okviru katere bi delovala tudi velenjska akademija za glasbo, ki bi prve študente sprejela v šolskem letu 2013/14. V Velenju razmišljajo o ustanovitvi politehnične šole po vzoru nemških, kjer bi se šolali kadri, ki jih potrebuje gospodarstvo, in bi študij vključeval tudi štirideset odstotkov praktičnega dela v podjetjih. To pobudo so prisotni gospodarstveniki z veseljem podprli. FAKULTETA JE POTREBNA Razloge, zakaj je v Savinjski regiji potrebna univerza, je predstavila Katja Esih. Tukajšnja regija je tretja po velikosti v Sloveniji. 25 odstotkov prebivalcev je mlajših od slovenskega povprečja, prav tako je na tretjem mestu po številu srednješolskih maturantov. Da bi preprečili odliv tega potenciala, je potrebno zagotoviti tako visoko šolstvo, ki ga regija potrebuje in ki ga morda drugod še ni. Razen tega je študij za tiste, ki bivajo v domačem okolju, veliko cenejši, kar je potrebno še pose- bej upoštevati v kriznih časih. Šolski zavodi, v okviru katerih bi tak študij lahko izvajali, že obstajajo, treba jih je le povezati, je med drugim dejala Esihova. Upravni odbor je sprejel sklep, da podpira aktivnosti za ustanovitev univerze, ki naj odraža potrebe gospodarstva in nudi kakovostne študijske programe. USPEŠNO POSLOVANJE Franci Kotnikje predstavil poslovanje zbornice v minulem letu. Povedal je, da se je članstvo številčno zmanjšalo, vendar zato, ker so iz baze podatkov končno črtali tiste, ki članarine kljub opominom že dlje časa niso plačevali. Tako je z 201 članstvo znižano na 143 članov. V zbornico so tako ostala vključena podjetja, ki po številu zaposlenih v tukajšnjem okolju pokrivajo 86 odstotkov, po obsegu kapitala pa 90-odstotni delež. Izvedli so vse načrtovane dejavnosti in prireditve, prihodke pa glede na leto poprej povečali za skoraj četrtino. Višji so bili tudi stroški, tako je presežek prihodkov v letu 2011 nekaj več kot 4.800 evrov. Omenjene rezultate bo ta mesec obravnavala še skupščina zbornice. Marija Lebar POPOPLAVNO UREJANJE VODOTOKA SAVINJA Odstranili bodo 10.000 kubikov naplavin Že kar nekaj časa Mozirjani opazujejo, kako gradbeni stroji izvajalskega podjetja Nivo d.d. iz Celja v skladu z Zakonom o vodah čistijo naplavine iz reke Savinje, nizvo-dno od Delejevega jezu. Projekt se izvaja v okviru sanacijskega projekta odprave posledic neurja iz leta 2007. Naročnik del je Agencija RS za okolje, celjski sektor za urejanje voda, projekt pa je finančno ovrednoten na slabih 120.000 evrov. Odgovorna oseba Milan Martinovič pravi, da bodo v času del odstranili okoli 10.000 kubičnih metrov naplavin. Večina je slabih, mulj, štori in podobno. Ta material odvažajo na gorenjski klanec, kjer z njim polnijo jame. Dober material pa se od- Dela naj bi bila zaključena še pred koncem marca. (Foto: Benjamin Kanjir) važa na gradbišče ceste v Lokah pri Mozirju, v smeri proti čistilni napravi. Dela naj bi bila zaključena še pred koncem marca. Ker se projekt izvaja ob vodi, smo za mnenje o izvajanju del pov- prašali gospodarja Ribiške družine Mozirje Srečka Novaka. Slednji je pohvalil odlično sodelovanje z izvajalci, s katerimi se sprotno dogovarjajo in rešujejo zaplete, zato do nesoglasij ne prihaja. Ker se dela izvajajo samo na eni strani vodotoka, odlov ribjega življa ni bil potreben. Novak je še pripomnil, da so bila podobno dobro in korektno opravljena tudi dela pri sanaciji hudournika Trnava. Mnoge Nazarčane in uporabnike pešpoti med Mozirjem in Na-zarjami bode v oči odstranitev odvečne zarasti na levem bregu Savinje, nasproti gradu Vrbovec. Tudi ta zadeva gre na račun podjetja Nivo. Martinovič pravi, da so popolnoma očistili samo naplavine, kakor je potrebno, na breži-ni pa na določeni razdalji pustili večja drevesa. V doglednem času bo potrebno odstraniti še del naplavin. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 10, 9. marec 2012 ID Iz občin, Gospodarstvo OBČINA LUCE Poleg rednih sredstev še denar za nakup opreme V občini Luče imajo samo eno gasilsko društvo. Njegovega predsednika Antona Pečovnika in predsednika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janka Žuntarja je župan Ciril Rosc te dni povabil na slovesni podpis aneksa k pogodbi o izvajanju gasilske javne službe. Tako so za letos uredili financiranje te pomembne dejavnosti. Župan je povedal, da občina že več let zagotavlja za izvajanje gasilske javne službe društvu kot tudi za zvezo približno enak znesek proračunskih sredstev. Tako so za letos podpisali aneks, v katerem je za izvajanja programa požarne varnosti namenjenih 12.000 evrov, od te- ga za delovanje zveze 1.000 evrov. »Poleg denarja za redno dejavnost občina gasilcem vsako leto nameni še znaten znesek za investicije v opremo,« je dodal Ciril Rosc Menil je, da je sodelovanje med občino in gasilci vzorno. Na srečo v zadnjih letih ni bilo kakšnih večjih intervencij. Je pa glede na težavnost terena potrebna velika previdnost pred gozdnimi in požari v naravi, saj je dostop zelo težaven in zato intervencije otežkočene, s čimer so že imeli izkušnje v preteklosti. Prav zato na občini razmišljajo o izgradnji večjega zajetja za požarno vodo, kar bi olajšalo dostop do vode za helikoptersko gašenje. Sredstva za gasilce ostajajo na lanski ravni. (Foto: ML) GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE (GZS) Med nagrajenci tudi Boštjan Gorjup iz BSH GZS je v torek v Cankarjevem domu podelila 44. nagrade za izjemne dosežke na področju gospodarstva in podjetništva. Prejelo jih je devet poslovnežev, med njimi tudi Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenja v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. »Kriza nas je nekako preskočila,« je dejal Gorjup in povedal, da so v zadnjih letih povečali tako prihodke kot število zaposlenih. Teh je zdaj v Sloveniji 1.200. Po besedah predsednika zbornice Sama Hribar Miliča nagrajeni poslovneži prihajajo iz podjetij, ki so tudi v času slabših pogojev na trgu uspela rasti, se razvijati, biti Boštjan Gorjup, direktor področja inovativna in odpirati nova delovna gospodarjenja v podjetju BSH Hišni mesta. Več o tem prihodnjič. aparati Nazarje IS (Foto: Marija Lebar) Predsednik Pečovnik je podčrtal razumevanje, ki ga občina izkazuje gasilcem, čemur se je pridružil tu- di Žuntar. Oba sta v kratkem predstavila delovanje in načrte za letos. Marija Lebar LAČJA VAS Hotel Naturales CI d.o.o. odprt Minula dva meseca so pri hotelu obnovitvena dela. Kot smo v Savinjskih novicah na kratko že napovedali, so v Lačji vasi ponovno odprli nekdanji hotel »Natura«, sedaj Hotel Naturales CI d.o.o.. Eden od treh solastnikov in direktor Iztok Kolenc nam je povedal, »da je hotel uradno in formalno odprt od 5. februarja, da bo nudil vse hotelske usluge ter da so gostje vsekakor dobrodošli.« Otvoritev z družabno gostinskim programom za povabljene goste OBČINA MOZIRJE izkoristili za temeljita vzdrževalna in (Foto: Jože Miklavc) in javnost bo predvidoma v mesecu maju, ko bodo o tem obvestili vse zainteresirane. Minula dva meseca so pri hotelu izkoristili za temeljita vzdrževalna in obnovitvena dela ter nekatere manjše spremembe v organizaciji gostinske dejavnosti, poskrbeli so za kadre, prve marke-tinške poteze in ostalo organizacijo. Koncem tega tedna v hotelu že pričakujejo prvo večjo skupino gostov. Jože Miklavc Daljši premor za občinske svetnike Mozirski občinski svetniki se v letošnjem letu na seji še niso srečali. Prvo v tem koledarskem letu bodo imeli konec marca. Kot je povedala direktorica občinske uprave Nada Bri-novšek, bodo na seji obravnavali zaključni račun občine v prvi obravnavi, odlok o zdravstvu v drugi obravnavi, odprodajo občinskega premoženja, precej točk pa bo namenjeno področju imenovanja članov v svete zavodov in organov občine. Ker je narava dela takšna, da je bil zaključni račun pripravljen konec februarja, le-tega pa morajo pred samo sejo občinskega sveta obravnavati vsa delovna telesa, je seja občinskega sveta načrtovana za 27. marec. Poleg tega so na občini ocenili, da v februarju ni bilo nujnejših zadev, ki bi jih morali obravnavati, zato seje občinskega sveta pred tem ni bilo potrebno sklicali. Na ta način so lahko tudi racionalizirali delo. Ker pa bodo v aprilu praznovali občinski praznik, bo druga letošnja seja na vrsti že sredi aprila, saj bodo takrat odločali o prejemnikih občinskih priznanj. Štefka Sem 8 Savinjske novice št. 10, 9. marec 2012 Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki PREDSTAVITEV TEHNIKE ČUSTVENE SVOBODE V NAZARJAH Z EFT metodo do čistega energetskega sistema Kulturno društvo Nazarje je pripravilo predavanje o tehniki doseganja čustvene svobode - EFT (Emotional Freedom Techniques). V goste so povabili učiteljico matematike Piko Rajnar iz Ljubljane, certificirano EFT predavateljico pri organizaciji Aamet. Na srečanju v Jakijevi hiši so obiskovalci lahko prisluhnili, kako s to metodo odpravimo različne strahove. V uvodu je udeležence pozdravila predsednica društva Vladka Pla-novšek. Ob tem ni skrivala veselja, da so se obiskovalci s svojo udeležbo na delavnici odločili, da dajo novo priložnost sebi in svoji osebni rasti. Po besedah predavateljice Rajnarjeve pri tehniki doseganja čustvene svobode ne gre za terapijo ali zdravljenje, temveč za to, da uravnovesimo pretok »elektrike«, ki RAZSTAVA LIKOVNIH DEL BLANKE ŠTORGEL V fazi iskanja odgovorov znotraj likovnih področij teče po našem telesu. Gre za tehniko, s katero si lahko sami pomagamo takrat, ko čutimo, da so naša čustva močnejša, kot nam je to všeč, uporabimo jo takrat, ko se ne počutimo dobro v svoji koži. »Metoda EFT je »krtača«, ki deluje v trenutku, za njeno izvajanje ne rabimo posebnega prostora in ne skupine. Pomaga nam na različnih ravneh našega življenja,« je med drugim poudarila Pika Rajnar. Izpostavila je, da je naše življenje večkrat borba s časom in zahtevami, ki nam jih postavljajo tako drugi kot mi sami, ob tem pa doživljamo različne strahove. Z metodo EFT s tapkanjem akupresurnih točk očistimo svoj energetski sistem in dosežemo, da »radost življenja vre iz naše notranjosti«. Marija Šukalo Blanki Storgel (levo) je za uspešno predstavitev njenih del čestitala akademska slikarka Terezija Bastelj. (Foto: Marija Šukalo) Kulturno-umetniško društvo Ut- najstletna Blanka v fazi intenziv- Udeleženci delavnice so poslušali predstavitev ETF tehnike in s Piko Rajnar tudi sami poskusili tapkati in reševati svoje strahove. (Foto: Marija Šukalo) rip z Rečice ob Savinji je pripravilo razstavo likovnih del domačinke Blanke Štorgel. Ob kulturnem programu, ki sta ga v avli osnovne šole pripravila Sara Štorgel in Anže Korenjak, je razstavo odprl župan Vinko Jeraj. O delu in mladi umetnici je spregovorila akademska slikarka Terezija Bastelj. Blanki Štorgel, ki je obiskovala rečiško osnovno šolo, je odstrla obzorja likovne umetnosti ter jo uvedla v osnovno likovno prakso učiteljica likovne vzgoje Darinka Par-fant. Štorgleva se je po osnovni šoli vpisala na umetniško gimnazijo v Celju, kjer je njen likovni mentor akademski slikar Ratimir Pušelja. Po besedah akademske slikarke Terezije Bastelj je še ne osem- nega iskanja odgovorov na vprašanja znotraj likovnih področij, tako v smislu praks kot teorije. Začela se je seznanjati z različnimi risarskimi, grafičnimi in slikarskimi tehnikami, nekoliko se je približala tudi kiparstvu. Pri mladi umetnici prevladujejo študije in kopije, kažejo pa se tudi prvi poskusi ustvarjalnosti. »Zanimive so črno bele lavirane risbe in linorezi, saj se pri izključitvi barve kaže operiranje z ostalimi likovnimi elementi,« je med drugim izpostavila Terezija Bastelj in zaželela, da je prvenec mlade umetnice ne ostane osamljen, temveč naj z delom, ki bo rodil prihodnje razstave, nadaljuje. Marija Sukalo UPI - LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC V prvem letu delovanja se je borzi znanja pridružilo 34 članov Na UPI - Ljudski univerzi Žalec so praznovali prvo obletnico delovanja Borze znanja Žalec. Borzo znanja so odprli v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska z namenom, da bi prebivalcem ponudili dodatne, neformalne oblike pridobivanja znanja, veščin in spretnosti. Lani so na uradni otvoritvi borze za obiskovalce pripravili predstavitev znanj in spretnosti po učnih kotičkih - poznavanje zelišč in njiho- vih zdravilnih učinkov, igranje citer, izdelava ogrlic iz gline, snemanje s kamero in tehnična obdelava posnetega materiala, klekljanje in izdelovanje lesenih mask. Maja so sodelovali na nacionalnem odprtju Tedna vseživljenjskega učenja, ko so v Hmeljarskem muzeju izvedli manjše učne delavnice, v katerih so si lahko obiskovalci ogledali predstavitev izdelovanja cvetja iz papirja, vezenje (rišelje), izdelavo internega glasila, izdelavo le- senih skulptur, izdelavo unikatnih torbic ... Junija so se udeležili Sejma znanja v Izoli, ki ga organizira osrednja borza znanja iz Ljubljane z namenom, da se srečajo s predstavniki vseh enajstih borz znanja v Sloveniji in z njimi izmenjajo izkušnje, primere dobrih praks ali morebitne nove ideje. Na Sejmu znanja so sodelovali s svojo stojnico, kjer so predstavili poklic potapljača. V BZ Žalec so oktobra organizirali brezplačni tečaj krojenja, ki ga je obiskovalo devet udeleženk. V prvem letu delovanja se je žalski borzi pridružilo 34 članov. V prvi polovici tega leta načrtujejo izvedbo delavnic na temo obrezovanja dreves in trte, ličenja, klekljanja, izdelave in oblikovanja spletnih strani, šivanja in krojenja ... Več o borzi znanja si lahko preberete na www.upi.si ali na www.cvzu-sa-vinjska.si. Stanislav Žlof, Biserka Neuholt Hlastec Savinjske novice št. 10, 9. marec 2012 9 Organizacije, Ljudje in dogodki PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Dobra ozaveščenost občanov na področju požarne varnosti Člani ljubenskega prostovoljnega gasilskega društva so se tretjo februarsko soboto zbrali na občnem zboru v večnamenskem prostoru tamkajšnje osnovne šole. Predsednik društva Slavko Fluder-nik je predstavil lanske aktivnosti, med katerimi iz finančnega vidika ni bilo omembe vrednih investicij, omenil pa je uspešno organizacijo 125-letnice ustanovitve požarne »brambe« na Ljubnem, ki je potekala v okviru prireditev v sklopu tradicionalnega Flosarskega bala. Ob tej priložnosti je Fludernik ponovno kritično opozoril na grenak priokus omenjenega praznovanja, saj je bila veselica, ki so jo pripravili gasilci, izjemno slabo obiskana. Omenjen dogodek je bil vendarle edini lanski primer, ki se ga bodo ljubenski gasilci neradi spominjali. Vse ostale aktivnosti društva so bile v skladu s humanim poslanstvom, ki ga opravljajo, to pa je predvsem pomagati ljudem, ki so potrebni kakršnekoli pomoči. V razpravi je bil naveden podatek, da je požarnih intervencij na srečo vse manj, kar kaže po prepričanju gasilcev na večjo ozaveščenost ljudi na tem področju. Redna udeležba na tekmovanjih, ki so obenem tudi neke vrste izobraževanja, skrb za gasilsko tehniko, s katero upravljajo, dobro sodelovanje z ostalimi gasilskimi društvi v občini in dolini, so le nekatere izpostavljene aktivnosti, ki so del vsak- PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI Potrdili nov statut in predstavili dolgoročne načrte dana gasilcev. Se posebej so ponosni na njihov velik doprinos organizatorjem SSK Ljubno BTC pri izvedbi letošnjih tekem za svetovni Da bi poročali o opravljenem enoletnem delu in si zarisali nadaljnjo pot za letos, so se šmarški gasilci zbrali na letnem občnem zboru. Medse so povabili županjo Majdo Podkrižnik, poveljnika občinskega poveljstva Jerneja Rigo in predstavnike sosednjih gasilskih društev. Iz obširnega poročila predsednika Mira Brezovnika je bilo razbrati številne dejavnosti, katerim so namenjali pozornost. Vsekakor je bil osrednji dogodek lanskega leta uradna predaja gasilskega vozila v uporabo, ki so jo opravili v avgustu. Bili so gostitelji vsakoletnega srečanja gasilskih veteranov Zgornje Savinjske doli- Slavko Fludernik je izpostavil 125-letnico ustanovitve požarne »brambe« na Ljubnem. (Foto: ŠS) pokal v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem. Kot se za občni zbor spodobi, so se ob tej priliki spomnili svojih zaslužnih članov in jim podelili priznanja, obenem pa sprejeli v svoje vrste nove člane, kar je še kako pomembno za nadaljnji obstoj organizacije. Franjo Atelšek Miro Brezovnik je predstavil investicijski plan vse do leta 2025. (Foto: ML) ne. Udeležili so se več pogrebov in maše ob godu svojega zaščitnika sv. Florjana. Postavili so prvomajske mlaje in skrbeli za družabno in športno udejstvovanje članstva, gasilsko mladino, ki se je dobro odrezala tudi na tekmovalnem področju, so odpeljali na letovanje na morje. Poveljnik Aleš Bric je naštel lanskoletne intervencije, ki jih je bilo na srečo le za vzorec, med njimi dimniški požar. Tudi vreme je prizanašalo in lani ni prišlo do razlitja vode in poplav, kjer bi bilo treba ukrepati. So se pa zato operativni člani redno udeleževali vaj in usposabljanja ter izobraževanj. Skupaj šteje društvo nekaj več kot 340 članov, kar osem novih pa so v svoje vrste sprejeli tokrat. Predsednik Brezovnik je v načrtu dela predstavil investicijski plan vse do leta 2025. Po letih je opredelil, kako naj bi društvo vzdrževalo in obnovilo objekt gasilskega doma. Že v letošnjem letu bodo začeli s prvo fazo, to je zamenjavo strehe na njem. Zbranim sta spregovorila županja Majda Podkrižnik in poveljnik zgornjesavinjske gasilske zveze Slavko Bric, ki je pohvalil delovanje društva. Sledila je podelitev napredovanj v čin in priznanj zaslužnim članom. Zbor so popestrili z glasbo; na harmoniko je zaigrala Teja Strukelj. Marija Lebar Sneg, čeprav ga je bilo malo, je skopnel in marsikje je na svetlo namesto cvetja pokukala navlaka, prej skrita pod belo odejo. Tako je tudi v okolici gradu Vrbovec v Nazarjah, kjer bi bilo treba odstraniti jeseni odpadlo listje in vejevje, ki ga je polomil veter. Vsekakor takšen izgled okolice najbolj pomembne zgradbe v Nazarjah ne bo pripomogel k turističnemu utripu kraja. Poleg turistov prihajajo v Vrbovec številni obiskovalci, saj imajo v zgradbi svoje poslovne prostore različne gospodarske družbe, zavodi in pisarne. Tukaj je tudi občina in Muzej Vrbovec. Nismo spraševali, kdo je dolžan skrbeti za okolico, upamo le, da bo ta čim prej takšna, kot se spodobi in kot je nekoč že bila. Marija Lebar 10 Savinjske novice št. 10, 9. marec 2012 Šolstvo, Ljudje in dogodki GLASBENA ŠOLA NAZARJE Zlata in srebrna priznanja ter uvrstitve na državno tekmovanje Na Glasbeni šoli Nazarje so javnosti predstavili odlične rezultate, ki so jih njihovi učenci dosegli na regijskih tekmovanjih. Tri zlata in dve srebrni priznanji ter uvrstitve na državno tekmovanje so plačilo za trud, ki so ga v priprave vložili mladi glasbeniki in njihovi učitelji. Uspeh je še toliko večji, ker je na tekmovanjih vsako leto večja konkurenca in višja kakovost izvajanja, so povedali prisotni glasbeni učitelji. Oskar Roban je edini moški zastopnik med prejemniki najvišjih priznanj. V skladu z družinsko tradicijo v Robanovem kotu je Oskar za svoj instrument izbral citre. Njegova pedagoginja in mentorica Cita Galič je z dečkovim igranjem zelo zadovoljna, saj se je že kmalu začel udeleževati citrarskih tekmovanj in dosegal lepe uspehe. Tokrat so bile citre prvič uvrščene med instrumente tekmovanj slovenskih glasbenih šol, tudi na državno tekmovanje Temsig, kamor se je uvrstil Oskar. Na nacionalno tekmovanje, ki bo potekalo sredi marca v šestih različnih krajih po Sloveniji, sta se uvrstili tudi dve kitaristki, ki sta na regijskem nivoju osvojili zlato. Polona Lamprečnik je tekmovala v kategoriji 1C do 15 let, to je zadnja kategorija nižje glasbene šole, Nadja Jelšnik je nastopila v 1A kategoriji do 11 let. Kot pravi njuna mentorica Suzana Hebar, sta obe učenki pridni in se poleg glasbe ukvarjata še s številnimi drugimi dejavnostmi. Ker sta prizadevni, uspeh ni izostal. Srebrni priznanji za izvedene skladbe na violini sta osvojili dve učenki. »Nuša Bider igra violino le leto in pol. Že večkrat je stopila na glasbeni oder, v njeni igri pa je že slišati barvitost, živost in muzikalnost,« je svojo varovanko predstavila mag. Inga Ulokina, ki je v tem šolskem letu začela delati na Glasbeni šoli Nazarje. Njena učenka je tudi Veronika Steiner. Ta je na tekmovanju Sa-vinjsko-Koroške regije prav tako osvojila srebrno priznanje. »Kot violinistko jo odlikuje mehek in iskren ton in ima dober občutek za razumevanje glasbe,« pravi Ulokina in dodaja, da je svoj del k uspehu dodala tudi Milanka Črešnik, ki je obe tekmovalki spremljala na klavirju. Marija Lebar Zlati in srebrni učenci nazarske glasbene šole z mentorji in učitelji (Foto: Marija Lebar) NAJLEPŠA NASLOVNICA SAVINJSKIH NOVIC LETA 2011 Posnetek nastal v nemogočih pogojih Bralke in bralci ste v akciji Najlepša naslovnica Savinjskih novic 2011 ta laskavi naziv dodelili naslovnici številke 12. Na njej je utrinek s srečanja starodobnih smučarjev, ki je bilo na Gol-teh 19. marca. Kljub temu da so smučarji prihajali iz megle in se vanjo takoj nato vračali, je v takih pogojih nastala fotografija za najlepšo naslovnico Savinjskih novic leta 2011. (Foto: Benjamin Kanjir) Klara Slemenšek, mlada smučarka, ki je ozaljšala naslovnico. (Foto: Benjamin Kanjir) Avtor zmagovalne naslovnice Benjamin Kanjir: »Ob prihodu na prizorišče dogodka sem se s kolegi fotografi prijel za glavo. Na Golteh je bila tistega dne gosta megla. Palček Smuk, risani junak bi dejal, da je bila tako gosta, da bi jo lahko rezal. Vsakdo, ki je kdaj že prijel v roke fotografski aparat, bi lahko že laično ugotovil, da je fotografiranje v takšnih pogojih bolj Sizifovo delo, brez možnosti pričakovanja resnih rezultatov. Ker pa smo fotografi poklicani, da iz vsake situa- cije poskušamo izvleči kar največ, sem se lotil fotografiranja nejasnih silhuet smučarjev, ki so na tekmovalni stezi prihajali iz megle in se vanjo takoj nato vračali. Ena izmed njih je bila tudi domačinka, takrat osemletna Klara Slemenšek. Klari je bila ta športna zvrst bolj ali manj položena že v zibelko, saj je njen oče Jani smučarski trener, brat Job pa tekmovalec. Smučarska družina torej, ki se ob srečanju starodobnikov v celoti »vrne« v preteklost. Simbolika prihoda »mladosti iz teme«, morda rešitve iz krize, ob prisotnosti slovenske in evropske zastave me je nagovorila v tolikšni meri, da sem pritisnil na sprožilca. Nastala je nekako še kar všečna fotografija, za katero je urednik Igor Solar menil, da si zasluži mesto na naslovnici. Njeni aduti so bili nenarejenost, akcija, tudi mladost in simbolika. Očitno ste vse to prepoznali tudi vsi tisti, ki ste na uredništvo pošiljali kupone s številko 12. Tradicionalno letošnje srečanje sta-rodobnih smučarjev v Mozirju in na Golteh bo v soboto, 17. marca, z njim pa ponovna prilika, da nastane kakšna dobra fotografija.« NN Savinjske novice št. 10,9. marec 2012 Kultura, Ljudje in dogodki, Čestitke KONCERT VOKALNE SKUPINE OKTET 9 V KNJIŽNICI MOZIRJE Odlični vokalisti zapeli za vse okuse K pestremu kulturnemu dogajanju v februarju je z organizacijo koncerta vokalne skupine Oktet 9 veliko pripomogla tudi Osrednja knjižnica Mozirje. V prostore galerije je namreč privabila preko 80 obiskovalcev, željnih vokalnega užitka, ki ga zasedba Oktet 9 nudi. Zbrane je na koncert privabil tudi podatek, da je umetniški vodja skupine Mozirjan Gregor Deleja, med Zgornjesavinjčani poznan kot odličen glasbenik. Številno občinstvo je z glasbenimi uspehi mlade zasedbe v svojem pozdravnem nagovoru seznanila direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek. Moška vokalna skupina Oktet 9 je pod vodstvom profesorja Gregorja Deleja nastala leta 2006 na Gimnaziji Celje -Center. Danes se lahko pohvalijo z več kot sto koncerti na leto, kvalitetnimi projekti in bogato mednarodno koncertno dejavnostjo, kar jih uvr- šča med bolj prepoznavne slovenske a cappella zasedbe. Sami so najbolj ponosni na uspehe na festivalu Sredi zvezd v Žalcu v letih 2008 in 2009 ter na mednarodnem pevskem festivalu na Malti. Širši slovenski javnosti so postali poznani v lanskem letu, ko so se v oddaji Slovenija ima talent z avtorsko a cappella skladbo Stari moj, kje si pa njo pobral? uvrstili v polfinale oddaje. Člani Okteta 9 se na svojih koncertih radi ža-nrsko, vsebinsko in geografsko premikajo po vsem svetu. Predstavljajo se z mešanim repertoarjem slovenskih ljudskih pesmi, domačih zimzelenih uspešnic, partizanskih pesmi, dalmatinskih romantičnih viž in popularnih tujih pop uspešnic. Njihov glasbeni izbor je obiskovalce navdušil, saj so jih z vztrajnim aplavzom kar nekajkrat znova privabili k petju. Tatiana Golob Glasbeni izbor vokalne skupine Oktet 9 je obiskovalce navdušil. (Foto: Tatiana Golob) Gregor Deleja je otroštvo preživel v Mozirju, kjer se je pod mentorstvom Mire Kelemen učil igranja klavirja in se hkrati navdušil za pedagoško delo. Po končani I. gimnaziji v Celju leta 1998 se je podal na študij glasbene pedagogike v Maribor. Od leta 2005 je kot profesor glasbe in klavirja zaposlen na Gimnaziji Celje - Center. Tam je sodeloval tudi pri snovanju vokalne skupine Oktet 9 in postal njen umetniški vodja. Kot pianist sodeluje v kvintetu Gamma, ki so ga ustanovili dijaki vseh treh celjskih gimnazij. Občasno tudi komponira in aranžira, za eno izmed svojih kompozicij pa je tudi prejel eno najvišjih študentskih priznanj Univerze v Mariboru, Perla-chovo nagrado. V okviru Rotary kluba Barbara Celjska veliko časa nameni dobrodelnosti, zaslužen je tudi po prispevkih za fundacijo Luci-jana Marija Škerjanca, kjer skrbi za ohranjanje umetniške dediščine skladatelja, enega največjih Slovencev 20. stoletja. ZLATOPOROCENCA BOŽIČ IZ MOZIRJA Ob jubileju obdarila družino v stiski V februarju sta si Milena in Alfred Božič iz Mozirja po 50 letih zopet obljubila večno zvestobo in ljubezen. Ljubezen pa ne izkazujeta samo v svoji družini, ampak tudi širše, še posebej tistim, ki so v stiski in potrebni pomoči. Zakonca sta se odpovedala vsem darilom ob prazniku zlate poroke in namenila denar družini v stiski iz župnije Mozir-je-Šmihel. V župniji in družini so jima hvaležni za srčnost in dobroto, ki sta jo izkazala. Alenka Brezovnik Milena in Alfred Božič sta se ob zlati poroki odpovedala darilom in zanje namenjen denar raje podarila. 12 Savinjske novice št. 10, 9. marec 2012 Zgodovina in narodopisje Vojni spomini Rafaela Gluka (2) Piše: Aleksander Videčnik Si lahko prestavljate, da naleti naš vod, popolnoma sestradan, prav na kuhinjo polno vseh dobrot, vse je namreč kazalo, da smo pognali Italijane malo pred obedom. Preizkušnja je bila velika, toda oficirji so nas zmerjali in naganjali naprej. Ko smo se obirali, je eden častnikov potegnil revolver - nas pa nič ne zaustavi! Oficirji so videli, da nas ne bodo zaustavili pri delitvi odlične hrane, poleg dobro juhe je bilo na voljo še dosti sira in salame. Potem smo našli še posodo z rumom in vinom, pa smo se seveda dobro okrepčali. Potem pa, hajdi naprej. Mislili smo si, tako dobro kosilo so nam pripravili, mi jim bomo pa dali po grbi ... Zadaj za Rombonom so še trajali hudi boji - po kratkem času so se Italija- ni vdali, saj so videli, da vsak odpor samomor. NAŠ PLEN Naleteli smo na ogromne količine raznega provijanta, veliko topov smo zaplenili. Končno smo naleteli na polno skladišče oblek in obuvala vseh vrst. Zavzeli smo dejansko celo fronto, in to v enem samem dnevu. Našteli smo poleg vsega še veliko število ujetnikov. Nova Štifta, 14. oktobra 1928 in še podpis Rafael Gluk. Konec. Jezdno znamenje pri Požarniku Leta 1978 sem iskal orodje, ki so ga naši predniki uporabljali, ko so delali »požare« (po-žarjenje). Spotoma sem si ogledoval zapuščeno »kapelico« ob cesti. Podpečnik-Požarnik je bil doma in prosil sem ga, če si lahko ogledam tisto staro orodje. Prijazno me je peljal na gospodarsko poslopje, kje so hranili to zanimivost. Na dolgem (3-4 m) ročaju je bil nameščen železni kavelj; tu imenujejo to orodje kri-velj. Zraven so hranili ostra rezila za posek grmovja, eden se imenuje vinek, drugi pa rakun. Požarnik je dobro opisal delo na požarih. Ni bilo tako enostavno in bilo je zelo odgovorno. Skratka, možje, ki so opravljali to delo pri zagotavljanju obdelovalnih površin, te so pridobivali s požari, so morali vedeti za vse nevarnosti, ki bi jih požig lahko povzročil, če bi ogenj ušel izpod nadzora. Prav zanimivo je bilo poslušati Podpečnika. Poslikal sem videno orodje in se poslovil. Seveda gospodar kmetije niti pomislil ni, da bi gosta odslovil, ne da bi le-ta okusil domači želodec. No, priznam, da se mi je kozarec domačega tol-kovca ob dobrem želodcu kar prilegel. NI KAPELICA, AMPAK JEZDNO ZNAMENJE V hiši je stekel pogovor še o drugih delih na hribovskih kmetijah. Bil sem presenečen nad duhovitostjo Požarnika. Pa sem končno le prišel z mojo skrbjo na dan. Zelo previdno sem pobaral gostitelja, zakaj da ima kapelico pred kmetijo tako zapuščeno. Kaj drugega kot širok nasmeh je bil odgovor. Potem je sledilo pojasnilo. »Saj to ni kapelica, to je eno od jezdnih znamenj na tem območju,« je pripovedoval Požarnik. To odkritje je bilo za mene, tedaj še popolnega nepoznavalca Zgornje Savinjske doline, pravo presenečenje. Takoj sem želel kaj več vedeti o teh znamenjih. Še manj pa mi je bila znana zgodovina teh krajev, v katere sem se popolnoma zagledal. ki je bil s strani dežele Štajerske zadolžen za pro-tireformacijo na tem območju in še širše, je bilo seveda hitro obveščanje nujno. Po intenzivnem pogovarjanju z ljudmi sem lahko sklepal, da so bile številne kapelice, ki so v smeri Podvolovlje- HITRI JEZDNI SLI V Gornjem Gradu je bil sprva sedež Ljubljanske škofije, ki je prevzela posest nekdanjih benediktincev. Posebno v času škofa Tomaža Hrena, Jezdna postaja na Požarnikovem, fotografiral sem jo leta 1978. Zunanji videz spominja na kapelico, sedaj je tudi urejena kot kapelica. ka, nekoč jezdna znamenja. Kako so imeli urejeno menjavo konj, ni bilo mogoče ugotoviti. Vsekakor je bilo treba do Gradca menjavati konje. Verjetno so v določenih krajih menjavali jezdece s konji vred. To so le ugibanja. PRVE REDNE POŠTNE POVEZAVE Že leta 1578 se je nadvojvoda Karl pogodil s Kranjskimi deželnimi stanovi za poštno zvezo, ki so jo imenovali »južna«. Šlo je za relacijo Ma-ribor-Ljubljana. V Nemčiji so imeli že leta 1496 za uradne potrebe prvo redno poštno zvezo. Tudi Avstrija je imela v tem času pošto, toda s tako imenovani tekači. Pošta s poštnimi vozovi je bila vpeljana leta 1516. Leta 1584 so imeli jezdno pošto med Gradcem in Ljubljano in Gorico. To je bila v tistih časih najhitrejša možna dostava. Ko govorimo o poštnih zvezah, moramo povedati, da so imeli vmesne postaje, kjer so menjavali konje, jezdece in kočijaže. OB VSEM NAŠTETEM ŠE VEDNO HITRI SLI Pri šoštanjskem zbiralcu Čebulu sem naletel na cenik hitre pošte iz leta 1789. Iz tega dokumenta je razviden seznam prog, ki jih je tedaj država še vzdrževala. Pri tem je treba upoštevati velikost tedanjega avstrijskega ozemlja. Tedanje kraljestvo Avstrije, pozneje pa cesarstvo Avsto-Ogrske je bilo dobro prepleteno s tovrstnimi jezdnimi progami. Ločili so dve skupini - prenos v sami deželi in prenos v tujino. Posebej ceno so postavljali za težo večjo od enega lota, tu je stal prenos za vsak dodaten lot 2 krajcarja. Seveda so bila določena razredna območja. V prvem razrednem območju je stalo navadno pismo 8 krajcarjev, pošiljka težka 4 lote pa je stala že goldinar. Še tole pojasnilo - 1 funt je tehtal 16 unč ali 32 lotov, ali drugače 1 funt je predstavljal 560,60 grama, 1 unča pa 35,00 grama in 1 lot je bil 17,50 grama. DOLGO JE ŠE TRAJALO DO POŠTE V DOLINI Za Mozirje vemo, da je prispela prva redna pošta leta 1863. Pred tem so poštni poti peš prenašali pošto v koših, in to iz Celja do Gornjega Grada. Po tem ko so zgradili železniško povezavo Celje-Velenje, so pošto kar dvakrat dnevno dostavljali do Gornjega Grada. Po letu 1877 so v Mozirju na pošti dobili že brzojav. Ko so po prvi vojni pričeli avtobusi redno voziti iz Celja v naše kraje, je bila tudi pošta vsakodnevno dostavljena. Savinjske novice št. 10, 9. marec 2012 13 Nasveti, Organizacije PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Obujali spomin na planinarjenje po Črni gori David Ermenc je občinstvo seznanil tudi z geografsko in zgodovinsko zanimivimi podatki s Črne gore. (Foto: TG) Kolikor ur na dan se počutite zares živi? Eno izmed potopisnih predavanj, ki jih nazarsko planinsko društvo pripravlja v zimskih mesecih v gradu Vrbovec, je bilo namenjeno predstavitvi večdnevnega izleta po Črni gori iz lanskega poletja. S pomočjo slikovitih fotografij je odkrivanje črnogorskih planinskih kotičkov predstavil David Ermenc. Ker so se predavanja v veliki meri udeležili udeleženci črnogorske planinske ture, je opis poti potekal v sproščenem vzdušju deljenja zabavnih zgodb iz poti. Izlet je potekal dober teden in v tem času so si planinci ogledali več zanimivih destinacij. Pot so pričeli v Boki Kotorski, se povzpe- FILIP PAVLIN, strokovnjak za kolesarstvo Nimam časa. Kako pogosta izjava. Ni časa za kaj? Ni časa za premislek, kaj v življenju sploh želimo, kaj nas osrečuje, ni časa za analizo, ali trenutna dejanja dvigujejo kvaliteto našega bivanja ali pa bomo v tej smeri stopili še stopnico nižje. Se zavedate, kako preživite vaših dragocenih 24-karatnih ur? Vsi jih imamo enako, a zdi se, da jih nekateri uporabijo bolje od drugih. Trenutno ste, kjer ste, a pomembneje od tega »dejstva« je prepričanje, da ste sami odgovorni za jutri. Vi ste in boste sprememba. Ne okoliščine. Okoliščine bodo odraz vaše spremembe. In to na bolje. 1 H ZA ŽIVLJENJE Srečen si, ker poješ, in poješ, ker si srečen. Vidno in nevidno držita skupaj. Zdrav duh v zdravem telesu je pogoj za ustvarjalno življenje in napredovanje v kateri koli smeri. Gibanje kljub porabi energije ustvarja dodatno energijo. Bodite aktivni! To ni modna muha ampak evolucijska potreba in nenapisan zakon tistega zgoraj. S pasivnostjo počasi ubijate vaše čudovito vozilo. Vaše telo! Ob- staja pestra izbira športov, ki so lahko orodje, da se ponovno začutite. Ste na tekočem z najnovejšim TV dogajanjem? Obstaja življenje izven teh okvirjev. Mnogo lepše. Izpustite dnevnik ali vašo priljubljeno serijo trikrat na teden in vaše fizično ter mentalno bivanje bo garantirano izboljšano. Samo 1-urna sprememba je potrebna. Odločite se za življenje. Pomembni ste vi! DEJSTVA O KOLESARJENJU Ne bom vas prepričeval o najbolj primerni rekreaciji za občutek vaše živosti, vendar v prid čedalje bolj popularni rekreaciji govori kar nekaj dejstev. Kolesarjenje je, recimo, zelo primerno za starejše ljudi, saj ne obremenjuje kolen, poškodb pri rekreacijski aktivnosti pa skorajda ni. Krepi srce in pljuča in je odlično za vse s previsokim krvnim pritiskom. Če se poleg aktivnosti tudi pravilno hranimo, se zmanjša holesterol. Glede na porabljenih 400-700 kalorij na uro (odvisno od teže in obremenitve) lahko s kolesom reducirate oziroma normalizirate vašo telesno težo. Znanstveniki poročajo tudi o dvigu mentalne vitalnosti pri starejši populaciji prav s kolesarjenjem. SKUPINSKI ŠPORT POSAMEZNIKOV Zdravnik dr. Kurt Hausdorf, spe- li na Lovčen, spoznavali so znamenitosti Cetinj. V nacionalnem parku Biogradska gora so na planšariji preživeli dva dni, nato so se prestavili v pogorje Durmi-torja, kjer so se povzpeli na najvišji vrh te dežele, Bobotov kuk, in nato na tem območju prehodili še lep del gora. Na poti domov so se ustavili v Sarajevu in si ogledali znamenito Baščaršijo. Vse omenjene destinacije in še več so si zbrani ogledali skozi fotografski material na velikem platnu, Ermenc pa je občinstvo seznanil še z geografsko in zgodovinsko zanimivimi podatki s Črne gore. Tatiana Golob cialist športne medicine iz Munch-na, trdi, da je »kolesarjenje najboljši šport za srce in krvni obtok«. Ljudje potrebujemo dejavnost, ki pomaga črpati kri iz spodnjih delov telesa navzgor proti srcu. Mišice pri kolesarjenju delujejo kot »črpalke«, ki pospešujejo pretakanje venozne krvi. Združite rekreacijo z druženjem in se namesto v gostilni s prijateljem dobite raje na kolesu. Sproščanje endorfina v vašem organizmu bo vplivalo na vaše misli. Namesto o razglabljanju, kaj vse se ne da, boste našli mnogo idej, kaj vse je možno. Morda ne veste, ampak Mirko Tuš »sestankuje« tudi na kolesu. Le zakaj ... Odločite se za življenje. Vse je mogoče, če je osnovano na pravih temeljih. Življenje vas bo podprlo. Lep pozdrav do prihodnjič. NAGRADNO VPRAŠANJE: Kaj trdi zdravnik dr. Kurt Hausdorf? Odgovor napišite na kupon, ga nalepite na dopisnico in najkasneje do torka, 13. marca 2012, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 6 nagradnih bonov za nakup koles, ki jih podarja Pavlin kolesa, trgovina s športno opremo, Filip Pavlin s.p. Mozirje. G41 Savinjske novice št. 10, 9. marec 2012 Organizacije, Informacije O BOLEČINAH V RAMI, KOMOLCU IN ZAPESTJU Obraba sklepov je dokončna in se je ne da pozdraviti V Centru Rinka v Solčavi je februarja zanimivo predavanje pripravila zdravnica Aleksandra Žu-ber iz Velenja. Spregovorila je o bolečinah v rami komolcu in zapestju. Po poučnem predavanju je svetovala vsem obiskovalcem predavanja glede njihovih težav s tega področja. Predavanje je bilo brezplačno, organizirala ga je Ljudska univerza Velenje (LUV) v okviru projekta Most do znanja in priložnosti. V imenu LUV je pozdravne besede spregovorila Mirjam Šibanc. Žubrova je povedala, da lahko omenjene bolečine pestijo ljudi v vseh starostnih obdobjih, razloga sta lahko poškodba ali obraba. Roke so namreč najbolj obremenjene okončine, zato so težave s sklepi še toliko bolj pogoste. Medtem ko si mlajši sklepe največkrat poškodujejo ali zlomijo pri športu ali delu, so pri starejših bolečine prisotne zaradi obrabe, ki se pokaže po 40 letu. Bolečina pri obrabi ni stalna, obraba pa ne izgine niti z čudežnimi zdravili, ki jih dandanašnji ponuja farmacevtska industrija. Aleksandra Zuber je govorila tudi o težavah s hrbtenico. (Foto: Štefka Sem) Omenila je, da je pri bolečinah pomembno, da gremo k zdravniku, ki nam postavi pravo diagnozo in predpiše zdravljenje. Pri vnetju je po- ZAKLJUČEK TEČAJEV V GORNJEM GRADU Dve skupini tečajnikov prejeli priznanja Konec februarja so na gornjegrajski šoli podelili priznanja za opravljen 50-urni tečaj računalniške in digitalne pismenosti. Tečaj je organizirala Ljudska univerza Velenje (LUV), financiran je bil s strani šolskega ministrstva ter Evropskega socialnega sklada. 28 tečajnikov iz občine Gornji Grad je v dveh skupinah osvajalo znanje iz računalništva. Prvo skupino je poučeval zunanji sodelavec LUV Marko Mraz, drugo Vojko Colnar z gornjegrajske šole. Kot je povedala Mateja Moravec z LUV, ki je skupaj z Vesno Elsner podelila priznanja, so brezplačen tečaj zaradi velikega interesa letos podarili občini Gornji Grad. Namesto eni skupini, kot je bilo sprva načrtovano, so možnost osvajanja novih znanj ponudili vsem zainteresiranim. Prejemnikom priznanj je čestital župan Stanko Ogradi in jim zaželel veliko uspešnega dela. Štefka Sem Udeleženci brezplačnega tečaja računalniške in digitalne pismenosti v družbi župana Stanka Ogradija (prvi z leve) in predstavnic LUV Vesne Elsner (druga z leve) in Mateje Moravec (prva z desne) membno hlajenje obolelega dela. Ker so bolečine zaradi vnetja podobne kot pri obrabi, je pomembno, da poznamo težavo, saj se pri bolečinah zaradi obrabe bolj prileže pregrevanje obolelega dela. Če pregrevamo vneti del lahko bolečino še povečamo. Predavateljica je spregovorila o najpogostejših težavah s komolcem (teniški komolec) in zapestju ter zdravljenju le-teh. Po predavanju je Žu-brova, ki že 34 let dela kot zdravnica in se ukvarja z izobraževanjem in zdravstveno vzgojo, prisotnim svetovala, kako blažiti ali zdraviti težave, in povedala, kaj jih povzroča. Štefka Sem UPRAVA RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE Razglasili veliko požarno ogroženost Republiška uprava za zaščito in reševanje je razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne države, kar velja za območja brez snežne odeje. V naravnem okolju je posledično prepovedano kuriti, sežiga-ti ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete, ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, inšpekcija za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter policija bodo izvajale poostren nadzor. NN Matična kronika za mesec februar 2012 ROJSTVA: Rodilo se je enajst deklic in devet dečkov. POROKE: Rok Juhant iz Kostanja in Branka Goličnik iz Radegunde. SMRTI: Brigita Ževart iz Nazarij, Angela Robnik Ku-mer iz Krnice, Jožef Turk iz Radegunde, Olga Šti-glic iz Gornjega Grada, Marija Venek z Rečice ob Savinji, Jožefa Markuš iz Radegunde, Matija Bi-tenc iz Šentjanža, Aleš Veršnik iz Gornjega Grada, Frančiška Laznik iz Lepe Njive, Slavko Krži-šnik iz Potoka, Janez Govek iz Šentjanža. Savinjske novice št. 10, 9. marec 2012 15 Kultura, Organizacije, Informacije, Oglasi DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD GLEDALIŠKI ABONMA Za novega predsednika izvolili Tonija Riflja Na pustni torek so se na volilnem občnem zboru zbrali člani društva upokojencev Gornji Grad. Letos so volili novega predsednika. Jože Božič je bil na čelu društva osem let in kot je dejal, je prišel čas za spremembe. Za novega predsednika so izvolili bivšega župana Tonija Riflja, ki je povedal, da bodo v društvu nadaljevali dosedanje aktivnosti. Rifelj je omenil, da bodo v času občinskega praznika praznovali 60-letnico društva, ki jo bodo poskušali obeležiti z več dogodki. Med temi načrtujejo proslavo, razstavo, predavanje in družabne večera. Povedal je, da se bo trudil, da bo upokojencem omogočeno izobraževanje in druženje, športno udejstvovanje in druge aktivnosti. »Če smo delali dve tretjini življenja, je prav, da eno tretjino preživimo sproščeno in kvalitetno,« je omenil novi predsednik. Jože Božič je povzel aktivnosti preteklega leta, kar precej jih je bilo. Razna druženja, izleti, sodelovanja na športnih tekmovanjih in obiskovanje bolnih članov so se pre-predala skozi vse leto. Omenil je projekt Starejši za starejše, kjer prisluhnejo težavam in željam osebam nad 69 let starosti. Med obiski KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v februarju ODRASLI: Sparks, Nicholas: Viharna noč, Gregory, Philippa: Posvetne radosti, Garwood, Julie: Odkupnina, Gabaldon, Diana: Tujka, Phillips, Susan E.: Nemirno srce, Milek, Vesna: Cavazza, Garwood, Julie: Angel varuh, Läckberg, Camilla: Ledena princesa, Smith, Tom Rob: Otrok 44, Jančar, Drago: To noč sem jo videl, Ovaska, Jelka: Severnica nad Olimpom, Geda, Fabio: V morju so krokodili, Vojnovič, Goran: Jugoslavija, moja dežela, Hofmann, Corinne: Afrika, moja strast. MLADINA: Wilson, Hannah: Tigrček, čas je, gremo spat!, Kuijer, Guus: Naj ljubezen gori kot plamen, amen, Monari, Manuela: Nočem poljubčkov!, Renoult, Armelle: Brkec se ne da, Casalis, Anna: Mišek Tip pri babici in dedku, Stewart, Amber: Še malo, pa bo!, Pergar, Saša: Povodni mož v Krki. Je bil na odru sploh kdo normalen? Toni Rifelj ima pestre načrte za prihodnost društva. (Foto: Štefka Sem) slišijo marsikatero žalostno zgodbo, veliko pozornost namenjajo osebam s težkimi socialnimi razmerami ali nasiljem v družini. Ob koncu predsedovanja se je zahvalil vsem za dobro sodelovanje in podelil priznanja zaslužnim članom društva. Po uradnem delu so se srečanju pridružile tudi pustne maske, za dobro voljo pa sta skrbela harmonikarja. Štefka Sem V okviru gledališkega abonmaja, ki so ga na mozirski oder pripeljali leponjivski kulturniki, je bila na pustno nedeljo predstava z naslovom Kaj je videl Batler. Igralci dramske sekcije KUD Fofite iz Medvod so igro angleškega dramatika Joa Ortona odigrali zelo doživeto, in to ob težki vsebini, polni prevratov, vprašanj in odgovorov, prepletenih z norostjo. Kaj je videl batler je komedija zmešnjav, ki na precej lahkoten način obravnava nevsakdanje teme, ki v mnogočem veljajo za nenavadne, če ne kar tabu. Tovrstno poseganje v občutljive vsebine poslušalce težko pusti povsem ravnodušne, saj so primorani razmišljati o dogodku tudi po spuščeni odrski zavesi. Predstava se začne z razgovorom za službo tajnico mlade in po- željive Geraldine Barclay pri psihiatru dr. Prenticeju. Slednji ima sicer namen spati s kandidatko, vendar mu to prepreči ženin prihod v pisarno. Doktor, sicer priznani psihiater v bolnici za duševno bolne, želi rešiti neprijetno situacijo, ki se s tem šele začne zapletati. Vsak nov lik, ki stopi na oder, je po spletu okoliščin in zamenjav likov obsojen na novo življenjsko vlogo, ob tem pa brez pomislekov diagnosticiran z norostjo. Skoraj dve uri dogajanja brez pa-vze ponudi obiskovalcu prireditve pogled v zakulisje tovrstnih bolnišnic ob obravnavah, po katerih je vsakdo nor, kdor stopi skozi vrata ordinacije. Strašljiva parodija, zaznamovana z upanjem, da je zrasla zgolj in samo v domišljiji avtorja igre. Benjamin Kanjir Igralci dramske sekcije KUD Fofite iz Medvod so igro angleškega dramatika Joa Ortona odigrali zelo doživeto. (Foto: Benjamin Kanjir) Kulturno društvo Lepa Njiva obvešča obiskovalce gledališkega abonmaja Mozirje, da bo predstava, napovedana za to nedeljo, 11. marca, PRESTAVLJENA. Igra LIMONADA 5LOVENICA bo na sporedu v nedeljo, 18. marca ob 17. uri. Prosimo za razumevanje. KD Lepa Njiva 16 Savinjske novice št. 10, 9. marec 2012 Kultura, Ljudje in dogodki KULTURNA PRIREDITEV V SMIHELU Podelitev zlatih fig v Prešernov spomin Kulturno društvo Rovtar je v sodelovanju z učiteljico Alenko Čulk in učenci šmihelske podružnične osnovne šole v mesecu kulture pripravilo odmevno prireditev, ki je do zadnjega napolnila tamkajšnjo večnamensko dvorano. Prireditev z naslovom Zlata figa so v Šmihelu tokrat pripravili namesto sicer tradicionalnega materinskega dneva. Namenili so jo spominu Franceta Prešerna in lepotam naše domovine. Na začetku programa so v zatemnjeni dvorani pogledali video-projekcijo lepot Slovenije, nato so učenci predstavili svoje videnje domovine in čustva do nje. Prikazali so različne zgodbe, jih odigrali v starinskih nošah, ob tem zapeli in Učenci so prikazali različne zgodbe, ki so jih odigrali v starinskih nošah. (Foto: Jani Rajter) zaigrali na instrumente. Zgodbe so bile simbolično nagrajene z zlato figo, ki je ves čas ostala na pladnju na odru. Znano je, da je Prešeren otrokom rad razdajal fige, od tod tudi ideja za zlato figo. Za smeh so učenci poskrbeli z igrico o Butalcih v domiselnih kostumih. Za resnejše razpoloženje so recitatorji predstavili pesmi Toneta Pavčka in domačinke Albine Rajter, ki je dogodek tudi povezovala. Glasbeno je večer pobarval Lo-vro Gostečnik s svojo harmoniko. Obiskovalci so ga navdušeno spremljali s ploskanjem. Podobno prireditev nameravajo v Šmihelu pripraviti tudi prihodnje leto. Marija Lebar NAZARJE NOVA ŠTIFTA Osnovna šola znova plesala Na valentinovo, dan zaljubljencev, se je v nazarski osnovni šoli plesalo ves popoldan. Na ta dan so osnovnošolci zaključevali z letošnjim projektom Šola pleše, ki je namenjen spoznavanju klasičnih in modernih plesnih korakov. Na zaključno prireditev, ki je potekala v športni dvorani, so učenci povabili starše, da jim predstavijo plese, ki so se jih naučili. S predstavitvijo so pričeli učenci tretje triade, ki so odplesali klasične in standardne plese, kot so val- Projekt Šola pleše je namenjen spoznavanju klasičnih in modernih plesnih korakov. (Foto: Tatiana Golob) Prešerno vzdušje ob domačih napevih ček, fokstrot in rokenrol. Njim so z modernimi plesnimi gibi hip hopa sledili nekoliko mlajši učenci 4., 5., in 6. razreda. Tudi ti so poželi navdušene aplavze, saj so vse plesne koreografije starše navdušile. Najbolj veselih pogledov so seveda vedno deležni najmlajši šolarji, tisti od prvošolčkov pa do tretje-šolcev. V projektu so se naučili več slovenskih folklornih plesov in se z njimi prav suvereno ter brez treme predstavili številnemu občinstvu. Tatiana Golob Ansambel Čar je poskrbel za pustno vzdušje. (Foto: Štefka Sem) Kulturno društvo Lojze Savin-šek iz Nove Štifte je na pustno soboto pripravilo zabavni večer, v katerem sta prevladovala pesem in smeh. Na odru so prepevali družina Zavolovšek, ljudski pevki Pepca in Kristina, Fantje treh vasi in vokalna skupina Lipa. Vsem je bila skupna ljudska pesem in pesmi iz domačih krajev. Pevcem sta se pridružila an- sambla Zlatorog in Čar, člani katerega so pustno opremljeni poskrbeli za pravo vzdušje. Moderator-ka večera je bila Sara Gluk, ki se je šaljivo lotila tem, kot so enakopravnost med moškimi in ženskami, slava in še kaj. Tudi Gelca z Zavo-dnja (Ivo Tesovnik), ki je kot vedno spregovorila o starih časih in seveda obdelala trenutne vroče teme. Štefka Sem Dodatne multlmedljske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.sa vinjske. com Savinjske novice št. 10,9. marec 2012 Ljudje in dogodki, Ej, Oglasi Izvir Krope o c ^ TJ '.=, o > "5 * I : (0 _ o .<2 "c N o S > lo E g E o) ._ O N > ro > ra Oh2 c ■O C (D o O (D > r > O W C 0£L ££ OZ £0 cd «» i 0) « 2 gos® t cd -- O — CD .o : cd JS -o > ~ CD CD £= £ i— :=* CD CD O) > 13 W Izvir Krope privre na svetlo dober streljaj od Bočne, nad istoimenskim zaselkom Kropa. V bistvu ga sestavlja niz kraških izvirov, ki se kasneje združijo v potok. Najbolj znan je izvir pri Mlinarju. Izvir Krope je le eden od številnih kraških izvirov pod Menino, znamenit v mnogih pogledih. Čeprav teče voda po površju le nekaj deset metrov, preden se pridruži Dreti, je njeno podzemno pretakanje mnogo, mnogo daljše in skrivnostno. Ljudska pripovedka pravi, da sta nekoč v jamo Jespo na Menini padla vola, ki ju niso nikoli našli. Čez čas so v Kropi odkrili njun jarem. Jamarji te povezave še niso uspeli preveriti, poskusi z obarvano vodo pa so to možnost nakazali. Ljudje so že davno nazaj poznali lastnosti krasa. Jamski potapljači so se pri izviru že večkrat podali v skrivnostni in nevarni svet podzemnih voda. Domači in tuji, slednji so menda o tem posneli celo film. Raziskali so 69 metrov rova, ki se za pet metrov spusti v globino. Kropa prihaja torej »iz globin«. Naprej ni šlo, Menina za zdaj še čuva svoje votlo in skrivnostno notranjost z jezerom, o katerem govori ljudski glas. Kropa je močan in stalen izvir, njena voda za razliko od manjših izvirov nikoli ne presahne. V obdobju splavarjenja je bilo možno od njenega izliva v Dreto dalje že splavariti. Izdatnost in moč Krope so pri Mlinarju dobro izkoristili. V drugi polovici 19. stoletja (po zemljiški odvezi) so postavili mlin in žago venecianko. Oboje sprva na vodno kolo, leta 1937 pa so postavili Francisovi turbini, ki sta gnali obe napravi. Tista pri mlinu je dajala elektriko za razsvetljavo vse Krope. Oba objekta sta del kulturne dediščine. Vodni mlin je bil sestavni del stanovanjske hiše. Nekaj let po vojni so mlinarsko dejavnost opustili, za nekaj časa celo žago. Pred leti so turbino od mlina obnovili in sedaj spet žene malo hidro elektrarno. Ljudje ime Krope povezujejo z njeno temperaturo. Pozimi je, kot se seveda za kraški izvir spodobi, »topla«, iz nje se v mrazu kadi kot iz kropa. Zato so bila nekdaj pri vseh kraških izvirih perišča. Tudi pri naši Kropi so Kropčanke včasih prale. Zemljepisci imenujejo »kropa« močan (ponavadi kraški) izvir na pobočju, kjer prihajajo vode na plan razpršeno po skalovju. Vodnih objektov s tem imenom je v Slovenji več. Zelo lepa sta izvir in slap (slapišče) Krope v alpski dolini Voje. Skozi Kropo se ob deževju hudourniška Kroparica peni kot krop, kar je še ena etimološka razlaga imena. Izvir Krope pri Mlinarju ima stalnih 7 do 8 °C in je srednje trdote (do 10 °dH). Voda je čista in pitna, zgornji izviri so vir pitne vode. Izvir Krope je naravna vrednota lokalnega pomena. Marijan Denša Skupina Atomik Harmonik se v novem video spotu Vse pride in gre predstavlja v ritmih, kakršnih do sedaj od njih nismo bili vajeni. Lep valček izpod peresa Dareta Kauriča so predstavili že pred časom, sedaj pa so zanj v hotelu Plesnik v Logarski dolini posneli še vl-deospot. Saša in Mateja sta vajeni narodnih noš že iz prejšnjih ansamblov, Janija in Miho pa lahko v gorenjski narodni noši tokrat občudujemo prvič, če jim pristaja, pa ocenite kar sami. 18 Savinjske novice št. 10, 9. marec 2012 Organizacije, Ljudje in dogodki DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MOZIRJE Ob vsem veselju prostorska stiska? Na pustno soboto so animator-ke društva prijateljev mladine organizirale vsakomesečne ustvarjalne delavnice za otroke. Ob izdelovanju pustnih mask in kostumov se je v stavbi športnega društva zbralo kar 24 otrok, kar je nakazalo veliko željo otrok po aktivnem preživljanju sobotnega dopoldneva, hkrati pa pomanjkanje ustreznega prostora. Soba, v kateri sestankujejo in hranijo arhivsko gradivo različna krajevna društva, je bila preprosto premajhna za vse, ki so se tokrat udeležili te aktivnosti. Animatorke so zato del dejavnosti prestavile kar na tla hodnika. Slednja so bila ob barvanju kostumov iz vrteksa dokaj primerna, kar pa bo težko reči za aktivnosti, ki jih načrtujejo v društvu Otroci so ob delu zelo uživali. (Foto: Benjamin Kanjir) za naslednje mesece. Zavoljo tega predsednica Lilijana Rakun že razmišlja o ustreznejšem, predvsem pa večjem prostoru, kjer bi te ustvar-jalnice lahko potekale v prihodnje. Z vedenjem, da prostora nikjer ni na pretek in da se mnoga društva, ne le njihovo, velikokrat znajdejo v slepi ulici ravno zaradi tega. Kljub tem težavam so otroci ob delu zelo uživali. Najprej so si iz papirja izrezali in pobarvali naglavne maske. Podobno zahtevno, vendar ob pomoči izkušenih anima-tork zanimivo, je bilo izdelati še ko-stumček. Otroci so jih sami prebarvali po odločitvi, kaj bi želeli predstavljati in v oblačilu katere živali se podati domov. Benjamin Kanjir OTROŠKI PARLAMENT V GORNJEM GRADU O junakih današnjega casa Na osnovni šoli Frana Kocbeka v Gornjem Gradu so sredi februarja pripravili medobčinski otroški parlament, na katerem se je zbralo po osem učencev iz vseh šestih osnovnih šol Zgornje Savinjske doline. Tema letošnjega, že 22. otroškega parlamenta, ki poteka pod okriljem Zveze prijateljev mladine (ZPM), je bila Junaki našega časa - kdo so in zakaj. Spremljali so jih njihovi mentorji in sekretarka Mestne ZPM Velenje Kristina Kovač. Organizatorica medobčinskega otroškega parlamenta Mateja Par-fant je omenila, da so dogodek letos prvič pripravili na gornjegrajski šoli in da so sodelujoči učenci na zanimiv način predstavili svoja razmišljanja o junakih. Šolarji so se v mešanih skupinah pogovarjali o tem, kdo in zakaj so njihovi junaki ter kako vplivajo nanje. Mladi so med delom po skupinah obravnavali junake v medijih, knjigah, na filmskih platnih, v politiki, športu in v lokalnem okolju. Poročila skupin so izrazila njihova mnenja in definicijo junaka. Mladi menijo, da je junak tista oseba, ki je vztrajna, pogumna, RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Na ribolov že od prvega marca naprej nesebična, se ne izpostavlja in ji je mar za druge. Junak mora imeti korajžo, da gre po svoji začrtani poti in se odreka stvarem v dobro drugih. Menijo, da je lahko junak vsak, ki se znajde v situaciji, na katero se pravilno odzove. V medijih so mladi parlamentarci izpostavili reporterje, le-ti so junaki, kadar odkrivajo resnico, težavne situacije ali spremljajo vojne. Politiki mladim niso vzor, še več, omenili so, da so slab zgled, ne vzorniki. Filmske in knjižne junake so razdelili na dva dela, tiste, ki imajo pozitivne in tiste z negativnimi lastnostmi, na otroke pa lahko vplivajo dobro ali slabo. Med športniki so med drugimi izpostavili Petro Majdič, saj je zaradi svoje vztrajnosti in kljubovanju poškodbam junakinja mnogim drugim. Lokalni junaki današnjega časa so gasilci, reševalci, učitelji, starši, sošolci in prijatelji. Leti s svojimi dejanji večkrat naredijo vtis na mlade. Po pestri debati so izbrali osem predstavnikov, ki bodo zgornjesavinjske osnovne šole zastopali na regijskem parlamentu v Velenju. Štefka Sem Člani mozirske ribiške družine so se srečali na rednem letnem občnem zboru, letos prej kot običajno, saj se je sezona ribolova v Savinji in Dreti začela s prvim marcem. To je mesec dni prej kot doslej. Mnogi so namreč smatrali, da bi bila prestavitev datuma začetka lovne sezone smotrna, ob tem pa odločitev ribjega življa ne bi bistveno dodatno obremenjevala. V vodah, s katerimi upravlja RD Mozirje, to je celotna Dreta in Savinja med Grušoveljskim jezom in Le-tuškim mostom, je v lanskem letu lovilo 216 članov družine, od tega dvanajst mladincev. V povprečju so izkoristili osem lovnih dni, kar je ravno polovica dovoljenih. Vsega skupaj so v letu 2012 ulovili 92 potočnih postrvi, 1.039 šarenk, 54 lipa-nov, osem sulcev, 51 krapov ter 687 klenov in mren. Vode zavoljo tega niso brez rib, saj je bilo skozi leto iz gojitvenih potokov, lastne vzreje in nakupa v športno ribolovne revirje vloženih 5.730 potočnih postrvi, skoraj 10.000 šarenk, 696 lipanov in 48 sulcev. Bogato zalogo rib so vložili tudi v ribnik poleg ribiškega doma. Po načrtih bodo ribiči v letošnjem letu izvajali odlove gojitve- nih potokov, po potrebi, ob gradbenih posegih v vode ali nabreži-ne pa bodo izvajali tudi intervencijske odlove. Konec marca se bodo pridružili vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo 2012. Lotili se bodo čiščenja nabrežin rek, na katerih se še vedno ob višjih vodah ustavljajo različne smeti, kljub stalnemu opozarjanju, še vedno veliko odpadne balirne folije. Delovne akcije za urejanje vodotokov ter okolice ribiškega doma in ribogojnice bodo izvajali skozi ves mesec april, saj je vsak član po statutu dolžan oddelati deset obveznih ur. V nasprotnem primeru jih mora plačati. Maja se bodo člani družili na štirih društvenih tekmah v lovu rib s plovcem na ribniku. Na občnem zboru so udeleženci znova izpostavili večno problematiko ribojedih ptic, kot sta kormoran in siva čaplja. Zavoljo močnega »ptičarskega« lobija na nivoju države so te ptice preveč zaščitene, zato se lahko neomejeno razmnožujejo. Združene v jate nato »napadajo« ribe, predvsem v gojitvenih potokih. Populacijo rib na napadenih mestih dobesedno zdesetkajo. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 10, 9. marec 2012 19 Šport, Oglasi f Očistimo Slovenijo 2012 Let's $ doit! Spoštovani! Pričeli smo s pripravami na ponovitev velike prostovoljske okoljske akcije Očistimo Slovenijo 2012, ki bo potekala 24. marca 2012, v Šolah in vrtcih pa 23. marca 2012. Tokrat ne bomo čistili samo Slovenije. Milijoni prostovoljcev bomo del največje okoljske akcije v zgodovini človeštva, akcije, ki bo združila svet, World Cleanup 2012, Skupaj bomo očistili naš planet milijonov ton odpadkov. Na ta dan se bo pisala zgodovina. Verjamemo, da boste tudi vi z nami krojili čisto zgodbo o uspehu. Akcija bo potekala po uspešnem zgledu projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, v katerem se je 17. aprila 2010 združilo več kot 270,000 prostovoljcev. Podobne velike prostovoljske čistilne akcije je Izvedlo še 11 držav s skupno več kot 1,5 milijona sodelujočimi prostovoljci, Od vseh je bila Slovenija daleč najbolj uspešna. Lanskemu čiščenju Slovenije so se pridružile prav vse slovenske občine. V nekaterih je udeležba dosegla skoraj polovico občanov. Akcija se je izkazala za pozitivno ne le z okolje varstvenega, temveč tudi ekonomskega in socialnega vidika. Nastal je prvi vseslovenski register divjih odlagališč, velika odmevnost pa je pripomogla k višanju ozaveščenosti. Akcija je s svojo povezovalno noto močno vplivala na krepitev vezi med občani. Vse to viša kvaliteto našega življenja. Tudi v naši občini smo takrat pokazali, da znamo stopiti skupaj in prevzeti odgovornost za svoj kraj, da si želimo v skrbi za čistejše okolje pokazati, da lahko skupaj marsikaj ustvarimo, spremenimo, dvignemo ozaveščenost. Lanske izkušnje so pokazale, kaj smo naredili dobro in kje bi se dalo kaj izboljšati. Tokrat imamo lažjo nalogo, saj smo se nekaj £e naučili. Ob ponovitvi čistilne akcije lahko razmislimo tudi o drugih, predvsem dolgoročnih rešitvah, ki bodo reševale področje odpadkov in čistosti kraja. Verjamemo, da boste del največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva tudi vi in da si boste 24. marec označili v vašem koledarju že sedaj! Veselimo se skupnega sodelovanja tudi tokrat! Koordinator aktivnosti v občini Gornji Grad: POUČNI K LUCIJA, Urad za okolje in prostor E: info@gornji-grad.si T: 03 83 91858 ali 03 83 91850 Koordinator projekta: Društvo Ekologi brez meja E:info@ocistimo.si T: 040255433 www.ocistimo.si,www.ekologtbrezmeja.si SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Uspehe kar vrstijo Člani SSK Ljubno BTC so se v preteklem tednu uspešno udeleževali številnih tekmovanj doma in po Evropi. V Kranju se je odvijalo člansko ekipno državno prvenstvo, na katerem je ljubenska ekipa osvojila deseto mesto. Poleg izkušenega Primoža Pikla so pomlajeno ekipo sestavljali kombi-natorec Borut Mavc in mlada skakalca Matevž Slatinšek in Jaka Te-sovnik. Borut Mavc je prvi vikend v marcu nastopal na tekmah alpskega pokala v nordijski kombinaciji v francoskem Chaux Neuvu. V soboto je osvojil 12. mesto in bil najboljši slovenski predstavnik, v nedeljo je bil 38. Med skakalci se je v istem kraju za točke potegoval Jaka Tesovnik in osvojil 41. in 47. me- sto. Primož Pikl je na tekmah celinskega pokala v Italiji osvojil 34. in 26. mesto. Najmlajši tekmovalci so s tekmama na Ljubnem in v Kranju zaključili s tekmovanji v tej zimski sezoni. V soboto je bilo državno prvenstvo za cicibane do 9 let na Ljubnem. Na tekmovanju je nastopil le en predstavnik domačega kluba, Lenart Pre-sečnik in osvojil deveto mesto. Na tekmi za pokal Cockta v Kranju je Tanja Fricelj osvojila drugo mesto med deklicami do 13 let. Med dečki do 12 let je tekmo na stopničkah končal Medard Brezovnik, bil je tretji, 13. mesto je zasedel Lovro Vodušek in 18. mesto Aljaž Nerat. Štefka Sem ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Z zmago iz Domžal Ljubenske odbojkarice so gostovale pri ekipi Domžal in z zanesljivo igro zmagale ter osvojile dragocene tri točke. Najbolj zanimiv je bil prvi set, saj je ekipa Domžal vodila na začetku že z 9:4, nato pa še s 14:8. Po veliki prednosti domačink so se Ljubenke do drugega tehničnega odmora zbrale in znižale rezultat na vsega eno točko zaostanka. Domači ekipi so v nadaljevanju seta pustile samo eno točko in zanesljivo dobile set. V drugem in tretjem setu so popolnoma nadigrale domače odboj-karice, dobro servirale in oba seta zanesljivo dobile v svojo korist. Dobra igra in ugoden rezultat je bila prava priložnost, da so dobile priložnost za igro prav vse igralke, ki so brez težav tekmo zaključile v svojo korist s končnim rezultatom 3:0 (25:16; 25:11; 25:15). Ekipa starejših deklic OK KLS Ljubno je nastopila na turnirju v Vuzenici in zabeležila zmago in poraz. Najprej je premagala ekipo Prevalje II z rezultatom 2:0, nato pa v drugi tekmi izgubila z domačo ekipo Vuzenice z enakim izidom. Franjo Atelšek STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Izvedli ligo z zračno puško Strelsko društvo Gornji Grad je od 3. februarja do 3. marca organiziralo tekmovanje s serijsko zračno puško na zračnem strelišču v Bočni. Tekme so bile ob petkih in sobotah, skupaj deset kol. V vsakem kolu je lahko strelec izstrelil 20 diabol v štiri tarče in neomejeno število diabol v poskusno tarčo. Za skupno oceno je štelo pet najboljših rezultatov. Pohvaliti velja članico Klaro Praznik, ki je v enotni konkurenci z 825 krogi zasedla 6. mesto. Rezultati: 1. Dušan Žehelj (886 krogov), 2. Peter Bezovšek (876) in 3. Boris Purnat (845). Jože Gomboc 20 Savinjske novice št. 10, 9. marec 2012 Šport KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Poraz proti favoritom prvenstva Članska ekipa nazarskega košarkarskega kolektiva se je po dveh zaporednih zmagah odpravila k prvouvrščenemu moštvu letošnjega prvenstva v 3. SKL vzhod, Lastovki iz Domžal. Favoritom so se dobro upirali, vendar jim ni uspelo pripraviti presenečenje. V prvih minutah so povedli domačini, vendar so Nazarčani dobili elan in se tudi po zaslugi mnogih napak Domžalčanov počasi oddaljevali. Gostitelji so se v nadaljevanju prebudili in polčas zgubili z minimalno razliko 37:38. Obetalo se je zanimivo nadaljevanje. Domžalsko moštvo je drugi polčas začelo medlo, vendar so jih koši Nazarčanov pre- GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o., Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje budili, da so zaigrali čvrsto v obrambi in prevladovali na igrišču. Nasprotna ekipa se ni predala ter v zadnjo četrtino vstopila borbeno. Na igrišču so se razvnele strasti in do konca se je odvijala prava borba, ki se je razpletla v korist Domžalčanov. Nazarski trener Franci Rupreht je videl lepo odigrano srečanje. Po dolgem času so njegovi varovanci pokazali sproščenost v napadu, kar je bila posledica neobremenjenega pristopa k tekmi. Kljub oslabljenemu moštvu so se fantje borili in odigrali po svojih najboljših močeh. Danes igrajo v Črnomlju proti Kolpi. Roman Mežnar Lastovka Domžale : Nazarje 75:66 (19:22, 18:16, 19:6, 19:22) Strelci (Nazarje): Rednak 3 (1-4), Potočnik, Bitenc 14 (2-2), Hostnikar 3 (1-2), Ermenc, Vo-dončnik 15 (1T), Čmer 13 (8-8, 1T), Flere, Blatnik 4 (0-3), Valenčak 14 (2-2). Rezultati 3. SKL VZHOD: 18. krog: Vrani Vransko : Kolpa Črnomelj 95:104, Komenda Hram Gorjan : Union Olimpija mladi 75:67, Lastovka Domžale : Nazarje 75:67, Bistrica : Nona Lenart 87:80. Lestvica po 18. krogu: 1. Lastovka Domžale 33, 2. Bistrica 29 (-1), 3. Krka mladi 28 (-1), 4. Kolpa Črnomelj 28 (-2), 4. (-2), 5. Nazarje 24 (-2), 6. Calcit Basketball 24 (-2), 7. Vrani Vransko 23 (-3), 8. Posavje Krško 22 (-2), 9. Komenda Hram Gorjan 22 (-1), 10. Nona Lenart 20 (-2), 11. Union Olimpija mladi 20 (-1). DRUŠTVO STARODOBNIH SMUČARJEV PODMENINSKI GADJE Prva, a ne zadnja društvena tekma v smučanju Na zadnjih kupih snega so v nedeljo, 26. februarja, tekmo na starih smučeh v Podhomu pripravili Podmeninski gadje. Društvena tekma tik pred zaključkom sezone je bila kljub težavnim snežnim pogojem (sneg so skoraj morali shranjevati v zamrzovalnih skrinjah) zelo dobra, rezultati pa so bili postranskega pomena. Pomembno je bilo, da se je vseh 15 članov srečalo in malce povijugalo po beli »nestrmini«. Tako vzdržujejo vrhunsko formo za še zadnji dve tekmi smučarjev starodobnikov v tej sezoni, ki bosta na Golteh in na Kaninu, je povedala Min-ka Rezoničnik. »Gadje« prihajajo iz Bočne, Gornjega Grada, dva člana sta z druge strani Črnivca, na tekmovanjih in druženjih se pojavljajo že štiri leta. Razpoznavni so po svojih enotnih oblačilih - pletenih jopicah in kapah, šalih in gama-šah, ki jih plete njihova članica Burda. Ženski del ekipe se med drugim pohvali s »tadolgimi« tan-gicami, kakor so poimenovale svoje očarljive dolge spodnjice v slogu naših prababic. V svojih vrstah imajo najmlajšega smučarja med sta- rodobniki, triletnega Ožbeja, ki je primat najmlajšega prevzel od svojega brata Urha. Letos so se udeležili vseh tekmovanj v smučanju po starem, v Cerknem so osvojili skupinsko zlato medaljo. Medalj in priznanj imajo veliko, ena od članic pa si je letos prislužila naziv starodobna Tina Maze. Njihovo članstvo se počasi, a vztrajno povečuje. Največja težava postati starodobni smučar je v opremi. Smuči morajo biti stare najmanj 30 let (sami imajo smuči stare tudi pol stoletja), težko je najti ustrezne čevlje. Včasih se najde kaj pri kakšni hiši, včasih na bolšjem sejmu, pove Rezoničnikova, je pa prav gotovo težko dobiti dobro staro opremo. Člani društva starodobnih smučarjev Podmeninski gadje so po novem sekcija v Planinskem društvu Gornji Grad. Upajo, da bodo v svoje vrste privabili še kakšnega novega člana, saj so tako druženja kot tekmovanja zabavna in nepozabna. Akrobacije starodobnikov na smučeh so namreč poglavje zase. Štefka Sem Podmeninski gadje so zaradi enotnih oblačil in mladih članov atrakcija, kjerkoli se pojavijo. (Foto: Durda Bergant) Kdor hoče nekaj narediti, bo našel pot. Kdor noče ničesar narediti, bo našel izgovor. Arabski pregovor Savinjske novice št. 11, 16. marec 2012 274 Pisma bralcev, Črna kronika, Oglasi Ko gre za Gospod Breznik zelo sem bil razočaran nad vašim odgovorom. Kje, prosim vas lepo, sem napisal, da je pašni gozd pašnik. Povejte kdaj so kmetje izvajali trebljenje in požiganje v teh pašnih gozdovih. Vsa ta dela izvajajo izključno na pašniku. Zelo vas tudi zanima, kaj ministrstvo pašni skupnosti z GERK-i priznava? Prizna ji vse pašnike. Za pašni gozd pa ne, ker tam tudi paše ni. Čudi me pa, kaj se vi toliko vmešavate v stvari, ki se vas popolnoma nič ne tičejo. Vse to za pašne skupnosti ureja kmetijska svetovalna služba, ki je edina pristojna za to. Hvala dekletom, dobro smo sodelovali. Zato vam ne stari in ne novi zakon ne dajeta nikakršne pravice, da izvajate na teh pašnikih, kakršnekoli aktivnosti in sankcije. Vi ste se v odgovoru osredotočili samo na gozd, kakor ga vi imenujete. Čeprav se že stoletja imenuje pašni gozd. Tista dva zapisnika, ki jih omenjate, se nanašata ravno na te pašne gozdove. Leta 2005 ste se gozdarji domislili, da bi te pašne gozdove morali kmetje ograditi. Pomislite, že več stoletij se živina pase na teh planinah in marsikaj se je v teh stoletjih dogajalo. O tem je pisal tudi g. Videčnik. Ampak, na tako idiotsko idejo pa še do sedaj ni prišel nihče. Te ograje kakor ste narisali na karto bi bile dolge blizu 15 km. Teh 15 km ograj bi postavili okrog in počez in podolgem po teh parcelah. Kmetje smo se seve- pašnike (2) da temu upirali, zato ste sklicali sestanek vseh zainteresiranih za 6. 5. 2006 na planini. Ne bom pisal, kaj se je na tem sestanku oz. ogledu dogajalo, ker so padale tudi neprimerne besede, predvsem z moje strani. Ker z ljudmi, ki forsirajo tako neumno idejo, se drugače ne moreš pogovarjati. V komisiji je bil tud g. Pratnekar, tedanji direktor kmetijskega zavoda v Celju. Ker do pametnega dogovora ni moglo priti, je on predlagal neki gnili kompromis in vsi skupaj smo se z njim nekako strinjali. Vi g. Breznik ste to dali na zapisnik. Po tem sklepu res ni bilo potrebno ograditi vseh pašnih gozdov, bi pa morali del pašnika in gozda odgraditi. Ker se tisti dan nismo točno dogovorili, kje naj ta nova meja poteka, bi to dorekli pri naslednjem ogledu. Ta ogled je bil pa štiri leta pozneje, ker se je med tem zgodil katastrofalni vetrolom, največ na Črnivcu. Na Črnivcu ste na pašnike malo pozabili. 1.9. 2009 ko smo se spet sestali na ogledu pašnika ste pa sami ugotovili, da je bil to res gnili kompromis, ker vsako prestavljanje ograje bi naredilo več težav kot koristi, tudi za škofijo. Pašna skupnost pa bi spet izgubila nekaj ha pašnika. Tu bom končal, saj sem svoje povedal, v glavnem že v prvem dopisu. In se tudi na morebitne odmeve ne bom več oglašal. Ivan Presečnik Lenart 2 Gornji Grad na Presečnika v Savinjskih novicah v Pismih bralcev št. 8, želimo zaradi celostne obveščenosti, posredovati nekaj dejstev in pojasnil: 1. Družba Metropolitana d.o.o. upravlja in gospodari s kmetijskimi zemljišči, pašniki in gozdovi, ki jih je nadškofija Ljubljana po dolgih in zahtevnih postopkih dobila vrnjene v last in posest. Izvajanje zakona o denacionalizaciji so poleg aktivnega nasprotovanja vodstva GG Nazarje, delno ovirali tudi nekateri člani pašnih skupnosti, ki so si želeli, da bi pašniki prešli v njihovo last. Zakon jim tega ne omogoča. Zato tudi odločno zavračamo trditev gospoda Ivana Presečnika, da smo 2000 ha pašnikov ukradli kme- vanju s pomočjo Kmetijsko gozdarske zbornice 14.12. 2009, še pašna skupnost Ljubno, ki pa plačuje letno najemnino 315 EUR. Za primerjavo: za pašno skupnost Ljubno za leto 2010 je bila subvencija 41.756,83 EUR, vse pašne skupnosti skupaj pa so za leto 2010 prejele 260.425 EUR (vir: spletna stran Agencije RS za KTRP). Poleg subvencij pašne skupnosti za potrebe pašnika, po predhodnem soglasju lastnika gozda in odkazila ZGS, lahko brezplačno dobijo določeno količino lesa za popravilo koč, hlevov, pomožnih objektov ograje in kurjavo. Vse pašne skupnosti so si tudi lahko odmerile funkcionalna zemljišča k svojim objektom. 3. Dogovor je usklajen z Zakonom o gozdovih, zato pri spremljanju izvajanja Dogovora ali kršitvah, sodeluje tudi ZGS območna enota Nazarje. Večina pašnih skupnosti Dogovor spoštuje. Odprta vprašanja rešujemo sporazumno in brez obtožb ali javne polemike. Delo članov pašnih skupnosti na pašnih površinah spoštujemo in se zavedamo, da je naše dobro sodelovanje potrebno za ohranjanje kulturne krajine, odgovornega gospodarjenja z gozdovi in ohranjanje pašnih površin. Nedovoljeno in neodobreno poseganje ter požiganje mladega gozda, kot se je to dvakrat zgodilo na Menini planini in enkrat na Travniku, kot odgovorni upravljalci, ne moremo prenašati in ga ne bomo dovolili. Prizadevanja Metropolitane, njenih gozdarjev in ZGS, območna enota Nazarje, so nam omogočila tudi prejem certifikata FSC, kar je potrdilo našega skrbnega in odgovornega gospodarjenja z gozdovi. Z vsemi člani pašnih skupnosti, tudi tistimi, ki nas dolžijo kraje, vzvišenosti in maltretiranja, si želimo dobrega in poštenega sodelovanja v okvirih zakonodaje in podpisanih dogovorov. Prepričani smo, da je večina članov tudi razumela in sprejela naš predlog o brezplačnem trajnem zakupu, razen, kot omenjeno, za pašno skupnost Ljubno. Dobrega sodelovanja si želimo tudi v prihodnje tako z ZGS OE Nazarje, kakor z vsemi člani pašnih skupnosti, izvajalci gozdne proizvodnje, župnijami, občinami in krajevnimi skupnostmi. Veseli nas, da smo v zadnjih letih spletli mnogo dobrih poslovnih in človeških stikov. Janez Celar, direktor Metropolitane d.o.o. ing. Rajko Prepadnik, upravitelj nadškofijskih gozdov Ko je šlo za pašnike, zapleti zaradi čiščenja najete pašne površine V zvezi s trditvami gospoda Iva- tom. Naj omenimo, da je bilo zara- di nasprotovanja vračanja edinemu upravičencu, to je Nadškofiji Ljubljana, tudi veliko dodatnih postopkov zaradi pritožb na različnih stopnjah in stroškov za vse udeležene. 2. Nadškofija Ljubljana je vsem pašnim skupnostim že leta 1999 ponudila Dogovor o brezplačnem trajnem zakupu (paša pred drugo svetovno vojno je bila odplačna, kar potrjuje tudi zapis gospoda Aleksandra Videčnika v Savinskih novicah). Pašne skupnosti so ga po usklajevanju sprejele in podpisale. Prva skupina 26.8. 1999, druga (v kateri je bila tudi pašna skupnost Gospodna Globača, podpisnik pa gospod Ivan Presečnik) šele 8.9 2005 in nazadnje po usklaje- C R N A K R O N I K A • KDO JE IZGUBIL VINJETO? Mozirje: 9. februarja je bila v pekarni Mišmaš v Mozirju najdena letna vinjeta za osebni avtomobil. Lastnik jo lahko z računom o nakupu prevzame na PP Mozirje. • NAJDITELJ VRNIL DENARNICO Mozirje: 1. marca se je na mozirsko policijsko postajo zglasil pošteni občan in policistu izročil najdeno moško denarnico, skupaj z bančnimi karticami in nekaj denarja. Vse skupaj je bilo nato vrnjeno lastniku. • V NESREČI RANJENA ENA OSEBA Mozirje: 2. marca ob 13.52 sta na cesti Nazarje-Mozirje trčili osebni vozili. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj nesreče, odklopili akumulatorja na vozilih, nevtralizirali razlite motorne tekočine, očistili cestišče in pomagali pri odstranitvi vozil s ceste. V nesreči se je ena oseba poškodovala. Reševalci NMP Mozirje so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si 22 Savinjske novice št. 10, 9. marec 2012 Zahvale Zakaj me ne dvigneš v kraljestvo pozabe, bela smrt? S svojimi nežnimi rokami. Daj, dovoli mi, da se dvignem k tebi... Ne ljubim te več, življenje, preveč si zahtevalo od mene, da prenesem, prekmalu si me izdalo . (Rebeka Ž. M.) ZAHVALA po hudi bolezni nas je za vedno zapustil dragi partner, sin, brat, oče, dedi in stric Slavko KRŽIŠNIK iz Potoka 7 26.9.1953 - 21.2.2012 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, motoristom, planincem in gasilcem. Posebna zahvala patronažnim in medicinskim sestram ter dr. Leskovšku, ki so mu pomagali v težkih trenutkih. Iskrena zahvala tudi patru Damjanu ter pevcem in govorcem. Hvala prav vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, mu darovali cvetje, sveče, in za sv. maše, hvala tudi za vsa izrečena in pisna sožalja. Žalujoča Natalija in vsi njegovi Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta in brata Ivana GOVEKA iz Šentjanža 16.11.1931 - 27.2.2012 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za vsako pomoč v težkih trenutkih, hvala msgr. Vratanarju, diakonu Stanku in bo-goslovcu Marku za opravljeno pogrebno svečanost, govorniku Gru-dniku, pevcem, pogrebni službi Štiglic, članom Prostovoljnega gasilskega društva Grušovlje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Tončka, sin Janko in sestra Vida z družino Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. M. Kačič ZAHVALA Zapustila nas je ljuba mama Marija KRIVEC 1918 - 2012 Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, svete maše, darovano cvetje in sveče. Zahvala govornicama Mateji in Francki, pevcem in duhovniku za opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pa sestri Veri, ki jo je negovala, sosedi Francki in vsem, ki ste jo obiskovali in ji krajšali dolge dneve. Žalujoči: sin Božo in hčerka Jožica z družinama Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate, zato ne žalujte, moji dragi, jaz sem svoje delo dokončal. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega ata, starega ata, tasta in brata Vinka MOLIČNIKA p.d. Žmavčevega očeta iz Krnice 29.1.1935 - 26.2.2012 se iz srca zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti priskočili na pomoč, izrekali so-žalje, darovali za sveče in svete maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena zdravstvenemu osebju, župniku Vi-kiju Košcu za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču Tomažu Pod-lesniku in gospodu Cirilu Roscu za besede slovesa. Še posebno pa se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali doma in mu s tem lajšali trpljenje. Žalujoči vsi njegovi Savinjske novice št. 10, 9. marec 2012 23 Za razvedrilo J VČASIH SE JE, VČASIH SE PIJE Marinko Jurič, radmirski gasilec (desno): »Najcenejši mesec v letu je februar. Ta mesec sem jedel že pečenko, pa golaž, pa kranjske, pa ajmoht, pa ... ne vem kaj vse še, vse na občnih zborih. Doma ta mesec sploh ne kuhamo. Razmišljam celo, da bi uvedli nov pravilnik in s sabo vodili še svoje boljše polovice, da ne kuhajo doma samo zase.« Robert Sem, Juričev gasilski kolega: »Še lepši je pa marec, dan žena, mučeniki, materinski dan ... Ta mesec bomo jedli doma, pa pili okrog, ko so taki fini prazniki.« PUSTNI FELIKS Jože Božič, bivši predsednik Društva upokojencev Gornji Grad, se je za pusta, pa res samo za ta dan, prelevil v legendarnega gor-njegrajskega organista Felixa. Najbolj vesel je bil župnik, da ta dan ni bilo maše z petjem, saj bi si z nenadno zamenjavo (in seveda nepoznavanjem Felixove obrti) znali nakopati kakšno zamero od zgoraj. REŠITE NAS RAZJARJENIH ŽENSK! Gasilske enote po dolini se v zadnjem času srečujejo z zanimivim, hkrati pa (vsaj za moške) zaskrbljujočim fenomenom. Klicni center 112 jih namreč vedno pogosteje pošilja na intervencije, ki bi jih lahko poimenovali s skupnim geslom »ogenj v strehi«. Pri tem k sreči ne gre za gašenje ognjenih zubljev, ki bi požirali domove, ampak za gašenje prevročih zakonskih prepirov. Sosedje, ki hote ali nehote poslušajo jezno kričanje razjarjenih žensk nad njihovimi moškimi, namreč zaskrbljeni vse pogosteje kličejo na pomoč gasilce. NAD POLICIJO SO OČITNO OBUPALI PRESS 24 Savinjske novice št. 11, 16. marec 2012 C Križanka, Informacije DOLOČITEV VIŠINE ČESA ORG. SKUPINA L JUDI. KI DELUJE PO DOLOČENIH PRAVILIH ROČAJ. ROC JAPONSKA NABIRAL KA BISEROV SESTAVIL: PETER UDIR KRAJŠI. VSEBINSKO ZAKLJUČEN DEL BESEDILA IME DVEH DRŽAV V ZDA (JUŽNA IN SEVERNA) PERZIJSKI BOG SMRTI REKA NA POLJSKEM VZVIŠENA URŠKA PESEM DRŽAVNA BLAGAJNA ENOGRBI VELBLOD PREBIVALEC SRBIJE s» IZBIRA. ZALOGA PRIPOMOČEK AMERIŠKI HUMORIST, SATIRIK {BUCHWALD. 1925-2007) ŠKEPSA STISKALNICA KEM. NEDELJIVI DELEC SNOVI PREPROSTO LEŽIŠČE MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI ROKODELSTVO Cisto od začetka PEČENKA ŽENSKA. KI TRPI VRSTA ZVERI IZ DRUŽINE maCk CESTNO VOZILO JEZERO V TURČIJI PREGOVOR AVION DESETI MESEC V LETU GLASBILO S PIččALMI, ORGAMUM NAJET AVTO Z VOZNIKOM NAPAD. NASKOK KAKOVOSTNO KRAŠKO RDEČE VINO ROGER VADIM NABOŽNA VOKALNA SKLAOBA LOČEN. OGRAJEN PROSTOR MOZOLJA-VOST KRAJ V MAKEDONIJI AMERIŠKA IGRALKA (CARRERE) VIKARJEV URAD KEM. SLMBOL ZA TELUR RIMSKI HISNI BOG HRIB V POSAVJU IZKLOPITEV M ESTO V AFGANISTANU ANTON NANUT EKSPLOZIVNO TELO MAJHEN LAS I NEKOLIKO MOČVIRNAT TRAVNIK OB VODI MESTO V SZ MAVRETA-NIJI SRBSKA IGRALKA (DOBRA) L SLOVENSKA IGRALKA (BERNAROA) Dežurne službe ZDRAVST VENO DEŽU STVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: AB OVO - čisto od začetka; RAEC - kraj v Makedoniji; SERVAL - vrsta zveri iz družine mačk; -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): GRAFOSKOP, NOVINARKA, POKAL, MANN, VEJA, EROTIK, A LISTIN, DATIV. CR, SMART, MAN. VALAT, TESARBA, AMARO, RT, KARAMBOL, KOK, ANE, NATRON. ŠAPA. HIRSCH. ELEVATOR, AJAR, MONITORING, NART, SLAK, SAVAO ^_J KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 11. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): j* Savinjske novice št. 11, 16. marec 2012 10 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 9. marec ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Če bi bil ti ob 19.00. Kmečki turizem Dobrovc, Poljane Čitalniški večer z Ano Gradišar - Frešerjevo Minko Sobota, 10. marec ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Fenomeni (kadeti) ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Podčetrtek Terme Olimia (pionirji U-14) Nedelja, 11. marec ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Lovrenc (mladinci) Ponedeljek, 12. marec ob 17.00. OŠ Rečica ob Savinji Predavanje Jožeta Majesa Spoznavamo zelišča Sreda, 14. marec ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Franček reče »Rad te imam!« ob 17.00. Osnovna šola Luče Delavnica Mediacija - pot do učinkovitega reševanja konfliktov v medsebojnih odnosih ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Če bi bil ti ŽIVALI - PRODAM Prodam teličko sivko, težko 130 kg; gsm 031/765-605. Prodam telico ciko, težko okrog 500 kg, brejo v 9. mesecu; gsm 041/513-594. Prodam visoko brejo telico rjave pasme; gsm 031/886-035. Prodam telico simentalko, brejo 8 mes. in telico simentalko, težko 170 kg; gsm 041/976-153. Prodam prašiče najboljše mesnate selekcije za nadaljnjo rejo, Fišar, Tabor; gsm 041/619372. ŽIVALI - KUPIM Kupim teleta simentalca, starega 7 - 14 dni; tel. 584-12-91. Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533745. Prodam steklokeramični štedilnik, zelo malo rabljen, širina 60 cm; tel. 584-30-91. Prodam peč kiperbuš, cena po dogovoru; tel. 03/583-32-72. Ugodno prodam digitalni fotoaparat »traveler«; gsm 031/667-963. Prodam voziček quinny s košaro za novorojenčka, oblačila za punčko od št. 56 - 92; gsm 041/658515, Mateja. Prodam kotel za žganjekuho, 100 l, rabljen 1 sezono; gsm 070/712414, po 18. uri. Prodam potezno žago - čelilnik (pengl), litoželezno; gsm 041/354550. Traktor zetor 62-45, ugodno prodam; gsm 041/783-440. DRUGO - KUPIM DRUGO - PRODAM Prodam meso 031/806-409. žrebeta; gsm Prodam domače ocvirke po nizki ceni; gsm 051/335-721. Prodam 1,5 m3 suhih hrastovih desk, debeline 50 mm; gsm 041/324-409. Prodam kostanj 041/535-569. za kole; gsm Drva, suha, cepljena, klaftre, bukev in gaber, prodam; gsm 031/585735. Prodam pograd (bor - masiva), dobro ohranjen; gsm 031/388685. VOZILA - PRODAM MORDA STE ISKALI PRAV TO KOZMETIČNI STUDIO EOS VITAL Poskrbite za zdrav in svež videz z našo pomočjo. Nudimo vam vse vrste nege obraza, terapije pomlajevanja, oblikovanje telesa (kavitacija, pressoterapija), pedikura, masaže (klasična, z vročimi kamni). Darilni boni! Ugodne cene! Kristina Jeraj, s.p. Tominškova 3, 3331 Nazarje. SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro ... tel. št. 03/572-06-73, 041/216-214, www.terglav.si. Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN AKANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, droblje-nec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. njen, prodam; tel. 584-10-26. Prodam hyundai lantra 1.6 GLS, letnik 1996; gsm 031/724-945. 041/280-005. NEPREMIČNINE Kupim lepo ohranjeno zibelko ali košaro za novorojenčka; gsm 031/582-897. Kupim garažna vrata, širine 2,2 m - 2,4 m, s podboji ali brez; gsm 041/665-178. DRUGO - IŠČEM Za občasno varstvo leto in pol stare deklice na našem domu iščemo varuško, plačilo zagotovljeno; gsm 031/393-516. Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613. Oddam sobe v najem; gsm Vzamem travnik za košnjo v najem; gsm 041/519-507. Oddam brunarico v Termah Čatež, v marcu še zelo ugodno; gsm 070/813-812. V najem oddam poslovni prostor, cca 100 m2; gsm 070/753-413. Prodam golf III 1.4 CL, l. 1996, metalno moder, prev. 170.000 km, cena 850 eur; tel. 03/584-16-34. Peugeot 106, 1.1, l. 1993, 115.000 km, 5 vrat, prvi lastnik, lepo ohra- Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnjem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. (261 Savinjske novice št. 10, 9. marec 2012 Oglasi Nagradni kulinarični natečaj ^ Savinjskih novic (idjEhnn id^B^B : ■ -11.1 ■: 11 - - ■. i £i v i t ; I - - ■ i i . ^S^RgSM '1l '■■< I1 : ■ -■|l'-1 1 ■■ P ' !::".!'■ - m i.i.vli ki a--**. h i: |-J H - -1 — 11. t"' fmk nio^-trine in [nii|srri MVPNPMN ■. niLi iHri4tai«kiWin II UI 11 ^jj-cji |.i|i '-".in.-. i v ■: ■ |i!'-: I---In HPBJPMMHH ..iirik. i, x.i .lo.,:.:-. i:-I'.mIi:i,ii .:■.. ]. I pA^MVHVi ..■:■■. ::.h K|)b ii".i lini -: EUUui .!.■.:■■.-1. " ■ I- --■ --¡.I |-jl|l|li ip|Hi;il.,|l,'|;iL. lijvirijliiJl Miib^J FriJftS Eo :. ■ fm-l|d liT-JiN|i.i,ri: . .'Kiti (|| JI '.'S, *oir*iiil ^BaH^^B ^osiiiuvnki'. \-.\L\W I" !u lili i. .n ! tteč-EJLj S; vi i ijskil i (iv < litie Ir prFlpnth .j W M-iitfc . Z. IU M^-jiLbu: i.JJ b4tinLv, , --------^jih ^nttgortjiiili i lrtriuffififl too^cr | - Lxc" i i do;:: 1. :: r -:■ I jvi jHi1iL';i 2. p« I 1 llllbll pipLit ;j i. acvlriuvtu www.f oto knjiga.net