FRANJO LOVŠINt Zgodovina v osnovnih šolah. Odlok višjega šolskega sveta, ki zahteva, naj se do 1. marca sestavi podrobni učni načrt za osnovne šole, mi je potisnil pero v roke, da napišem v »Tovarišu« par besed. Zadnji čas je, da se je izdal ta odlok. Ze tretje leto teče, odkar smo Slovenci in Hrvati pod slobodnim solncem. Skrajna doba je, da se učiino in da poznamo zgodovino južnih Slovenov. Učitelj, ki hoče rcs biti in to mora biti, narodni vzgojitelj mladine, je dolžan, da prvič sarn prouči zgodovlno južnih Slovenov in drugič, da jo nepokvarjeno oodava otrokom. Naše zgodovine se pod avstro-ogrskitn črnim orlom nismo učili v učiteljiščih, :pač pa smo se učili zgodovino naših švabo-madjarskih gospodarjev, ter ž njo zastrupljali otroška srca. Učili smo se zgodovino vseh narodov, le o z,godovini Slovanov nismo slišali niti besede, ko da sploh^ Slovan ne živi na zemeljski obli. Če je hotel človek sploh kaj znati o Slovanih, je moral stikati za knjigami izvan šolskili klopi. To jc bilo pravo paberkovanje. Žalibog. da vsaj jaz ne poznam dosihdob niti jedne knjige, ki bi zame odgovarjala današnjim razmeram. Vse zgodovine, kolikor sem jili prečital, so pisane oietrgano, v nekem separatističnem duhu, v zmislu plemen, brez celotnega, nadvse potrebncga narodnega zmisla. Zgodovina Slovencev —¦ zgodovina Hrvatov, zgodovina Srbov — samo ne zgodovina Jugoslovenov. Pogrešam zgodovine, ki bi bila pisana skladno, vsa časovna dejanja. vseh trcli plemen. kot celotnega naroda istočas. označena. Iz zgodovine naj bi se čitalo. kaj se jc dogajalo istočasno na severu. kaj v sredini in kaj na jugu naše domovine. Narod. ki ne pozna svoje zgodovine vegetira, ne živi. — Vsak Srii pozna svojo zgodovino, svoje junake že iz rojstvene hiše. In mi takozvani Slovenci? —... No, mi poreče kdo, mi nismo inieli svojih velmož-junakov, ki so jih imeli naši bratje na jugu. O slepi sužnji! — Kaj niso vsem nam Slovenom isto dragi in mili vsi Zrini in Frankopani: kaj niso naše krvi Kosovega polja jutiaki: Miloš Obilič, Milan Topličanin, Ivan Kocajčič in knez Lazar in Jug Bogdan s svojimi sinovi?! Kaj niso bili Sloveni kralj Tomisjav, Štefan Nemanja, Dušan Silni. Krešimir in Zvonirnir in ni naš Kraljevič Marko?! Niso It naša dika sv. Ciril in sv. Metod in sv. Sava.! Kaj ni vsein Slovenom svet Vldov dan 1389. leta?! — Da. kdor irna tesno, separatistično srce, ta ne sprejme vase Slovenov, ta nima svojih junakov, nltr svoje zgodovine. Nalog jugoslovanskega učiteljstva je, vzgajati otroke v razsodne, ponosne, zveste in v dobre Jugoslovane. To pa dosežemo le potom zgodovine. Koliko nnj vsaj zna vsak otrok, predno zapusti osnovno šolo, o zgodovlni Jugoslovenov, podam tu v glavnih poglavjih: Prvotni prebivalci v Jugoslaviji. — Preseljevanje narodov. — Prihod Avarov in Slovenov. — Zivljenje in verstvo stavih Slovenov. — Samo kralj Ceški in Dagobert. — Tasilo in Borut. — Gorazd, liotimir in Valjhun. -- Vojvoda Inko spreobrne zadnje pogane. — Franki zavladajo nad Bavarci in korotanskimi Sloveni. — Ljudevit Posavski. — Velikomoravska kneza Mojimir in Rastislav. — Sv. Ciril in sv. Metod. — Svatopluk in njegovi trije sinovi. — Prihod Madjaiov in prvi hrvatski kralj Tomislav. — Peter Krešimir in Dimitrij Zvonimir. — Madjnrski kralj Koloman — kralj Hrvatov. — Mongoli poraženi na Orobniokem polju. — Štefan Nemanja. — Štefan Prvovenčani. — Štefan Dušan Silni. — Turki naoadajo Srbijo in 191etni Uroš. — Kraljevič Marko. — Knez Lazar in bitka na Kosovem polju. — Štefan Visoki. — Propast Srbije. — Vsi južni Sloveni v suženjstvu. — Napoleon in Ilirija oživljena. — Prvi ustanek v Srbiji pod Kara-Qjorgjem. — Rusi oslobajajo Balkan. — Drugi ustanek v Si"biji pod Miloš Obrenovičem. —¦ Slobodna kneževina Srbija. — Jelačič ban in leto 1848. — Kralj Peter I. Karagjorgjevič 1903. stopi na kraljevski predstol. — Balkanska vojna leta 1912. — Svetovna vojna leta 1914. — Naše ujedinjenje 1918. leta. — Buditelji in meceni Slovenov: Sv. Sava. — Primož Trubar in Dalmatin. — Ungnad. — Gaj, Draškovič, Stanko Vraz, Kačič, Preradovič. Ivan Mažuranič, France Prešeren, Kopitar, Zois, Andrej Smole, Martin Slomšek, Peter Petrovič Njeguš. — Josip Juraj Strossmayer, Stritar, Oregorčič, Aškerc, Ivan Cankar in Oto Zupančič. Konečno naj izrazim še svojo miselZgodovina naj bi se ne trgala v bernu. kot je bilo doslej v berilnih vajah. To fl> zgodovina, to so le zgodovinske berilne vaje, brez poglabljanja v zgodovino. Ta'Ke vaje so plitke in zginejo brez zveze, kot morska pena pri prvi sapici. Zato škoda papirja in časa. Posnemajmo Srbe. Ti imajo za višje razrede osnovnih šol P0' sebno kniižico v obliki brošure, lepo ilustrovano in v pedagogiškem zmislu. lahK° razumljivo pisano. Taka zgodovinica Pa ne bi samo otrokom odpirala zgodovin- sJcega znanja, ampak bi tudi starši kaj radi čitali iz nje. Ravno tega pa je našim ijudern potreba. kot ribi vode. Brez znanja zgodovine ne pridemo niti koraka naorej. Dokler ne bo poznalo naše ljudstvo svoje jugoslovanske zgodovine, toliko časa bo ostalo narodno mlačno, a strankar<$ko in separatistično zagrizeno. Več kot 1 liter vina pa ne bo stala ta mala zgodovina.