PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p ja 1 • Abb. postale I gruppo - 4U IlT Leto XX. St. 191 (5874) TRST, sreda 26. avgusta 1964 VEČ_ sm TISOČ LJUDISE JE VČERAJ UDELEŽILO SVEČANEGA TOGLJATTIJEVEGA POGREBA V_RIMJ Poleg L Longa so se od Togliattija poslovili: Terraccini, De Mariino, Parri, Santi, Occhietto, Vecchietti, Brežnjev in Dolores Ibarruri Longo: «Snoval je novo koncepcijo za dosego socializma: s konkretno vsakodnevno, revolucionarno, pozitivno akcijo, ki je prebrodila navadna nasprotja med sistemi in ideali, ki ustreza splošnim zgodovinskim razmeram in potrebam ter posebnemu stanju v posameznih državah» - De Martino: «Po njegovi smrti je odgovornost vseh nas pred ljudstvom postala še večja...> RIM, 25. — ((Togliatti je snoval novo koncepcijo poti v socializem, z revolucionarno, konkretno pozitivno vsakodnevno id r°’ ‘ Pre,brodila navadna nasprotja med sistemi in laeali, ki ustreza splošnim zgodovinskim razmeram in potre-? P?seknemu stanju v po sameznih državah,« je dejal »nea drugim namestnik generalnega tajnika KPI Luigi Longo včeraj v Rimu na Trgu S. Gio-vanni, kjer se je s številnimi govori zaključil svečani dei pogreba pokojnega Palmira Togliattija. “Linija 20. kongresa KP SZ,» r® nsdaljeval govornik, «je ime-r, .^.Togliattiju ne samo pre-P^Jivega pristaša, temveč ji dal tudi pozitivno spodbudo T* ,nleno poglobitev in za njeno sledn0 izvajanje, izhajajoč iz e linije je Togliatti povlekel jas-f.n^mice za obnovo komuni-Partij in v zadnjem raz-v ID načel reševanje težavnih v?««*,. ki' so nastala med de-o m nasprotstvi v mednarodnem komunističnem gibanju. Njeno -e zadnjih trenutkov živ-skrbelo, kako premagati z ravnavanjem teh vprašanj sle-j i D°. ozko postavljanje, sleherni „ trmarski shematizem, sleherno enostransko nasprotovanje. Do c a se je zavzemal za dosego štoo , ne nove enotnosti ter upo-al vse spremembe, ki so na-, ,e v objektivnem položaju v j. ■ , in v komunističnem giba- ho<'ioan?9 nekaj ur pred usodno gliatt?130’ ki P ie zadela, je To „ ‘J1 * * * napisal o teh vprašanjih Artfi?61? zaPisek. Nato je odšel v tiroa Pionirjem, da bi izrekel drža otr9ci in pred mladinci vseh zadnT« i? so se tam zbrali, svoje dariiJe ~?sec,e>> Longo je nato pou-skrKai “a Je Togliatti stalno stizS?v. za “enotnost vseh sociali-emv?ih’ ,vseb demokratičnih sil, za in °,?ost komunističnega gibanja za enotnost vseh, ki se borijo st„oneoc£Tisnost in napredek ljud-s .',Togliatti je bil vsem nam t„,f„oilm izkustvom in s svojo in-bnrS?,nco varen voditelj. In sedaj iskal? na^.e vodilo za prihodnost ,v njegovem nauku in — kot v ?°£azal s svojim vzgledom — nrio?s ,ar-ialnem razpravljanju, v sPevku vseh pri izdelavi politi-nnUiV nenehnem prilagajanju realni v strnjenosti stranke, v nje-mi p?!ezanosti z velikimi ljudski-iznKr1™10«^. 7 avantgardnimi ki ?»azet)ci> 7 novimi generacijami, u. «0Paj° v življenje s takim po-nnvim- n ogromno potrebo po ob-novi in po napredku.« Eovn?l° ob koncu svojega mP.05,„ zahvalil «začasnemu na-nrpH??®1,, Predsednika republike, in '“Pdnikom poslanske zbornice tr.mvlade> ministrom in diploma-stranu y°diteljem demokratičnih Svni?k’Jn kulturnikom, ki so dali v0ši?,-P ko so izrazili svoja nost i svojo človeško solidarna** .simpatijo. Zahvalil se Je ditPiii“di za Pomoč in voščila «vo-strank”1 . ,vseh komunističnih rišem^’, soSiahstičnih držav, tova-sveta» 1 državljanom vseh strani valil LSe Posebej pa se je zah-ki lih ? P?žu Pavlu VI- za želje, Kliati? J* krasil, da bi tovariš To-O? osdravebi. v impP?k0JS?ga Togliattija se je ralni eJ!S PSI Poslovil njen gene-Francesco De Marti-• « Je dejal, da je Togliattije- danes Rlnvu n,it0’ #e ^ dogajalo v »o tn,°^ 8obote »večer dalje, ko v»ditrtS d Pokojnega delavskega Peljali « ^alnura Togliattija prežveči k Krbna' pa do včeraj nlco t j 80 ga Pokopali v grob-Ijem drugim delavskim vodite-Kpada T Pokopališču v Veranu, ki dvoma med dogodke, ne v "ismo Priča ne vsako in mimohod n?eS*,t let’ NePretrKanl ter i^°d množic pred pogrebom *>a n,»P?iI.antna *n impreslonant-ijudstv,°^na udeležba delovnega nih V8e ItaUje na pogreb- en! atfnmn°ftih — ob°je ie P° in j. an* dokaz velikega ugleda nego večje priljubljenosti pokoj- Plemenur/alnuga taJnlka Krsteč,, „7*? borca za ljudsko Pisano n *n soc*al*zem (kot je za-P° druvla„yencil1 i* Jugoslavije), •boči i,g, .strani P« dokaz velike Ni dvim,Uanskih delovnih množic. zemsk„ j?', da so domače in ino-bo o» delegacije s svojo udelež- dajfTJ .^“fomikt \ svojih govorih d% je n-i? . raz ne samo dejstvu, *n'P.<*°Jnl Togliatti zoral v ita-•m rim,‘o. rodnem delav- *. dfil-an^U Kloboko brazdo, tem-liih ie,ZnaI eno najmoč- oni t!kavsklh poetičnih sil v “anjem tudl’ ,la * svojim nak..n ,nove Politične koncep-dizem Z modernejšo pot v šobili k* bodo morali vo- Jiodu av*kega gibanja zlasti na P$v ,.lbV Prihodnosti graditi s hJšm 0V|” težavnim odstranjeva- "'"/rečaval^Uatti!8 "Cpretrg°- va smrt prizadela ne samo KPI, temveč vse delavce in italijansko ljudstvo, ker je pokojnikovo ime vezano «z borbami zadnjih petdesetih let v italijanskem in mednarodnem delavskem gibanju, kjer je imelo njegovo sodelovanje večkrat tudi odločilen vpliv«. «Njego-vo teoretično delo, njegova politična akcija sta pustila za seboj globoko sled, ki ne bo izbrisana, pri ustvarjanju nove razredne delavske stranke v Italiji med veliko krizo demokracije po prvi svetovni vojni, v dolgi zmagoviti in trdi zmagi proti fašizmu, v demokratični obnovi države od osvoboditve dalje, v pazljivem in neprekinjenem iskanju realistične linije za politično akcijo na osnovi nauka, ki ustreza konkretnim pogo- jem borbe. «Med tolikimi dogodki so bile ideje in stališča PSI včasih v skladu z njegovimi, in njegovo ime je bilo pri ljudstu kakor tudi v borbi z nasprotniki združeno z imenom tovariša Nen nija. Ob drugih prilikah pa so bile te ideje različne in zelo polemične, kot se dogaja v zadnjih letih, ko je PSI zavzela stališča, ki so povzročila tudi zelo ostre kritike od strani komunistov. Toda to ni v ničemer zmanšalo našega visokega spoštovanja in tudi naše privrženosti človeku, ki je vse svoje življenje posvetil stvari o-samosvojltve delavcev in borbi za pravičnejšo družbo in ki je z občudovanja vredno doslednostjo in nepopustljivostjo zagovarjal svoje idealno prepričanje.« Bivši predsednik vlade Ferruc-cio Parri je v svojem govoru dejal, da morajo pokojnemu Togliattiju izkazati čast tudi »sile italijanskega antifašizma in odporniškega gibanja*. Poudaril je, da je Togliatti kot tajnik komu- uiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiimiuiiiiiiiii SZ obsoja intervencijo ZDA in Belgije v Kongu Beli plačanci že v akciji proti osvobodilni vojski • Kasavu-bu zahteva sejo ministrov organizacije afriške enotnosti MOSKVA, 25. — Agencija «Tass» je objavila danes izjavo, ki poudarja, da sovjetska vlada obsoja oboroženo intervencijo ZDA in Belgije v Kongu. «Sprememba Konga v vojaško oporišče kolonialističnih sil v Afriki bi pomenila hudo ogrožanje neodvisnosti številnih a* friških držav,« pravi izjava in nadaljuje: «Foleg tega bi vojaška okupacija Konga s strani imperialističnih sil ustvarila v središču Afrike novo žarišče vojne, ki bi lahko — in to je naj večja nevarnost — potegnila kongoško ljudstvo in druge a-friške narode v enako vojno, kakršno so ZDA vsilile Južnemu Vietnamu.« Agencija «Tass» poudarja zatem, da imperialistični krogi, ki so začeli politiko neposredne vojaške intervencije, izzivajo ne samo neodvisne afriške države, temveč grobo kršijo določbe mednarodnega prava in temeljna načela listine OZN. Agencija dodaja, da ima kongoško ljudstvo pravico samo reševati vprašanja, ki se tičejo notranjega razvoja ali zamenjave političnih ustanov ali gospodarskih ustanov ter odločati, Katera vlada bo zraz njegove volje. Izjava se nadaljuje: «Zaradl tega si niti Washington niti Bruselj in nobena druga tuja prestolnica ne bi mogle lastiti le pravice in še manj odvzeti Jo s silo kongoškemu ljudstvu«. Nato poudarja agencija, da kongoško ljudstvo izpopolnjuje svojo sveto in patriotlčno dolžnost, 'to se z orožjem postavila proti kolonialistom. «Vsi, ki napadajo svobodo kongoškega ljudstva, zaključuje izjava, se morajo zavedati, da nadaljevanje oboroženega vmešavanja v pelje do razširitve spopada. Kongoško ljudstvo ima resnične prijatelje v Afriki In Izven afriškega ozemlja, ki mu bodo lahko nudili potrebno pomoč. Medtem se kljub uradnim zani kanjem nadaljuje v Johannesburgu in v Južni Rodeziji novačenje tujih plačancev. Danes so skupine belih plačancev že sodelovale v akciji skupno s vladno vojsko proti Albertvillu, ki je v rokah osvobodilnega gibanja. V teku jt tudi huda bitka v Kinduju. čombe je imel danes razgovor s posebnim odposlancem etiopskega cesarja Selasija. Kt.opskl odposlanec ima nalogo proučiti položaj v Kongu. Sestal se ie tudi s predsednikom Kasavubujem. Pozneje je Kasavubu zahteval sestanek sveta ministrov organizacije afriške enotnosti v Adis Abebi. odločenost, da notranje zadeve Konga lahko pri- vprašanje glavni skupščini OZN«. Makarios v Atenah ATENE, 25. — Ciprski predsednik Makarios je prišel danes v Atene na razgovore z grškimi voditelji. Po razgovoru med Makariosom in Papandreujem, kateremu so prisostvovali ministri za zunanje zadeve in za obrambo ooeh držav, so sporočili, da «so ugotovili popolno enakost pogledov o politiki glede Cipra, ki je bila določena že od vsega začetka«. ((Sporazumeli so se o nadaljnjih naporih za ohranitev miru. Poudarili so, da se bosta Ciper in Grčija skupno in z vsemi silami borila v primeru turškega napada. Grški in ciprski voditelji so ponovili predložijo ciprsko nistione internacionale spričo nacistične nevarnosti v Evropi in na svetu pokazal potrebo novega načina borbe, ki bi v vseh državah združila čim več demokratičnih sil. »Istega duha enotnosti je vnesel v jjrotifaši.stično borbo in v odporniško gibanje, ki je bilo zaključna podlaga maščevanja in zmage. Z jasnovidnostjo, doslednostjo in edinstveno vztrajnostjo je premagal neizmerne ovire in polagoma preobrazil borbeno e-notnost v enotnost naporov. To je zgodovinska zasluga, ki jo je treba Togliattiju priznati,* je dejal Parri in nadaljeval: «Z istim o-snovnim načelom so bile navdihnjene tudi tako zelo diskutirane in kritizirane pobude, ko je leta 1944 prišel v Italijo. Zmagujejo združeni borci, ne pa razcepljeni, in priznati moram, da je proti koncu leta 1944 prav tako od njega prišla spodbuda in poziv, ki je pripeljal do prav zares ne lahke enotnosti partizanskih sil tudi na vojaški ravni.* V imenu levičarskega sindikata CGIL je govoril njegov tajnik Femando Santi. Dejal je, da »CGIL pozdravlja in časti Palmira Togliattija kot velikega tovariša, velikega borca demokracije in antifašizma, Italijana in internacio-nalista, prijatelja CGIL in njenih borb, človeka misli in akcije, ki je dal svoj lasten, izviren, italijanski prispevek — v teoriji in politiki — k izdelavi novih in samostojnih strateških linij delavskega gibanja*. Tajnik mladinske komunistične zveze Occhetto je rekel med drugim; «V teh rlneh so te nekateri pozdravljali s stisnjeno pestjo, drugi pa si znamenjem križa. To jt ..lisi u ga, ki si jo je pridobil tak revolucionar, kakršen si ti, zasluga, dn sl spravil vse ljudstvo na pot k socializmu«. Politični tajnik PSIUP Vecchietti pa je rekel, da ves delavski razred dolguje Togliattiju njegov bistveni ideološki in politični prispevek l-ako glede politike enotnosti vseh socialističnih ;n tudi demokratičnih sil v borbi najprej proti fašizmu, pozneje pa za obnovo demokracije v Italiji. «čast, ki mu jo izkazujejo danes tudi politični nasprotniki, pa je dokaz splošnega priznanja njegove velike osebnosti, ki je prepletena z zgodovino italijanskega razrednega gibanja v Italiji in na svetu v zadnjin petdesetih letih«. Od delegacij Iz inozemstva je v irnenu KP SZ govoril Leonid Brežnjev, v imenu KP Španije pa Dolores Ibarruri. Brežnjev le najprej omenil Togliattijeve ve'ike sposobnosti, poudaril njegovo prepričanje, da je borba za socializem ne'očlj!va od borbe za mir, za miroljubno sožitje med državami z različnimi socialnimi režimi. Omenil Je nato pokojnikovo delovanje v mednarodnem komunističnem gibanju, v tretji internacionali, «ko Je podal tako sijajno analizo o izvoru tr.šizma, njegove ideologije in izdelal splošne metode borbe proti lašizmu«. »To-gllattijevo delo i:i njegova beseda ljudskega tribuna bosta kot prej navdihovale komuniste In vse italijanske delavce 1er vso pristaše miru, demokracije In socializma na vsem svetu«. Dolores Ibarruri pa je poudarila, da se poslavlja od pokojnika kot predstavnica komunistične partije Španije in španskega ljudstva, ki se še vedno bori p oti fašizmu. Prvi govornik, lrl je tudi predsedoval vsej manifestaciji, je oil senator Terracini. «Ne rečemo ti zbogom, tovariš in ljubljeni brat, ker te bomo srečali še povsod tam, kjer se bo slišala socialistična beseda, kjei se bo zbrala skupina ljudi o-krog napredne zastave, kjer se bo množica dvignila in zahtevala svoje socialne pravice ter se borila za svojo svobodo«, je dejal Terracini. Ko so v soboto pripeljali z letalom iz Moskve krsto s Togliattijevim truplom, se je na rimskih ulicah zbrala ogromna množica, da izkaže poslednjo čast velikemu delavskemu voditelju «IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIUII|(nill||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||1||||||l,|||||||||||,|||||||||,,l||||,||||||||||||,|||,||||||,,,,,n,,,|||||||||||||||||||l|||||,|l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||u|||||||||||||||||||||im POGREBNE SVEČANOSTI SO TRAJALE OD 16. DO 20. URE Manifestatija silne moti delovnega ljudstva in privrženosti demokraciji in socializmu Samo s posebnimi vlaki in avtobusi se je prišlo od pokojnega delavskega voditelja poslovit vee sto tisoč ljudi - Togliatti počiva poleg Di Vittoria, Grieca in Sibille Aleramo na pokopališču v Veranu RIM, 25. — Današnji pogreb pokojnega delavskega voditelja Palmira Togliattija je bil brez dvoma izreden dogodek v zgodovini italijanskega delavskega gibanja. Bil je ena največjih povojnih manifestacij delovnega ljudstva Italije, dogodek, ki Je vsemu svetu pokazal silno moč delovnih množic v Italiji. Pogrebne svečanosti se je ude- . iežiio več stotisoč ljudi iz vse Italije, saj jih je na desettisoče prišlo od vsepovsod s posebnimi vlaki in s tisoči avtobusov — s svojimi zastavami, napisi in venci. Pogrebni sprevod in svečanosti na Trgu S. Giovanni so trajale skoraj štiri ure — od 16. do 20. Truplo Palmira Togliattija počiva sedaj poleg delavskih voditeljev Di Vittoria in Grieca ter pesnice Sibille Aleramo na pokopališču v Veranu, kamor so ga v grobnico položili že v temi, pod reflektorji ob navzočnosti najožjih sorodnikov in članov centralnega komiteja KPL Na grob so položili venec nageljnov in rdečih rož z napisom »Pal-miru Togliattiju — centralni komite in centralna kontrolna komisija KPI*. Jutri pa bo skupna seja obeh najvišjih organov KPI, ko bo sen. Scoccimarro pokojnega generalnega tajnika KPI kolnemo riral, nato pa bodo izvolili Luigija Longa za Togliattijevega naslednika. Pred pogrebom se je poklonilo pred Togliattijevim truplom, mimo katerega je trajal mimohod vso noč, še veliko število delegacij iz vseh krajev države, tako da je veža sedeža KPI ostala odprta tudi po osmi uri zjutraj. Na čelu sprevoda, ki je se je formiral ob 16. uri precej daleč od sedeža KPI v Ul. Fort Imperiali, je bila godba «Rossini» iz Bologne, sledili so venci, ki jih je bilo mnogo stotin in med katerimi so bili tudi venci predsednika vlade, predsednikov obeh zbornic, parla- ................................. PO PONOVNIH CELODNEVNIH DEMONSTRACIJAH V SAJCONU General Kan je včeraj odstopil in ugodil zahtevam demonstrantov Imenovan bo nov predsednik republike ■ Ni pa izključeno, da ko skušal Kan z ameriško podporo znova prevzeti oblast ■ Zadrega v Washingtonu SAJGON, 25. — V Sajgonu so se danes ponovile protivladne demonstracije. Ogromna množica je obkolila predsedniško palačo in zahtevala odstop predsednika Kana. Po zadnjem poskusu, da se obdržal na oblasti, je general Kan kapituliral. Vojaški revolucionarni svet je po sedmih urah demonstracij sporočil: 1. Ukine se ustava od 16. avgusta, ki jo Je razglasil general Kan, ko je odstavil prejšnjega predsednika republike in prevzel o-blast. 2. Nujno se izvoli nov predsednik republike. 3. Po tej Izvolitvi se bo razpustil vojaški revolucionarni svet, in njegovi člani bodo znova prevzeli svoje izključno vojaške funkcije. Novi predsednik republike bo sklical narodno skupščino, «ki bo morala ustvariti ustanove, ki bodo v skladu s težnjami ljudstva v okviru protikomunistične, protlnevtralistične in proti-kolonialistične borbe ter proti vsaki obliki diktature«. 5. Sedanja vlada bo vodila tekoče posle. Zelo verjetno je, da bo nov predsednik republike izvoljen jutri zjutraj. Po mnenju nekaterih opazovalcev Je mogoče, da bo izvoljen Duong Van Minh, ki Je prevzel oblast po uporu proti Diemu in ki ga je general Kan 16. avgusta odstavil. General Kan je postal predsednik vlade, januarja na podlagi državnega udara, ki ga Je izvršil dva meseca po zrušitvi Diemovega režima. Med današnjimi demonstracijami sl je Kan skušal z delnimi koncesijami obdržati oblast, toda študentje in budisti skupno z ogromno množico, ki so obkolili predsedniško palačo, so zahtevali popolno ukinitev vojaške diktature ln Kanov odstop. Današnje demonstracije so bile napovedane v okviru komemoracije obletnice smrti mlade študentke. ki Jo Je 25. avgusta 1963 ubila Dlemova policija med budističnimi demonstracijami. Prav v zvezi s temi demonstracijami Je predsedstvo republike v današnjih zgodnjih urah sporočilo, da Je general Kan odločil, da bo v naj- krajšem času sestavljena nova vlada, v kateri bodo »sposobne in poštene osebnosti«. Obljubil je revizijo ustave ob udeležbi političnih in konfesionalnih osebnosti. Dalje je obljubil skrajšanje policijske ure, omilitev cenzure nad tiskom in epuracijo bivših diemi-stov iz državne uprave. Toda demonstranti so vztrajali pri svojih zahtevah. Zaman Je general Kan prišel med demonstracijami med množico in obljubljal po mikrofonu koncesije. Demonstranti so zahtevali, naj obljubam sledijo dejanja, in so vztrajali pri zahtevah, naj general Kan skupno z vojaškim svetom odstopi. Med demonstracijami je večja skupina študentov zasedla tudi radijsko po. stajo. Ko je general Kan uvidel, da jq vsako odlašanje zaman, se je sporočil svoj odstop. Množica Je sporočilo o kapitulaciji sprejela z burnim pozdravljanjem. Po sedmih urah demonstracij se je množica študentov in budistov razšla brez incidentov. Takoj po sporočilu o odstopu Je general Kan Imel dolg razgovor z ameriškim poslanikom Taylo-rom. Po mnenju nekaterih političnih krogov je general Kan pre- pričan, da je njegov položaj še vedno trden, in ni izključeno, da se bo dal znova izvoliti za predsednika. V Washingtonu je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da so bile ZDA obveščene, da južnovletnamska vlada pripravlja sedaj podrobnosti za politično rešitev, »ki naj ji o-mogoči izvedbo poglavitne naloge, da zmaga nad komunističnim napadom in prevratom«. Dodal pa Je, da sedaj ne more nič reči, kakšna bo ta politične rešitev. V zvezi z današnjimi dogodki v Sajgonu je predstavnik izjavil: «Zdi se jasno, da je Južnovletnamska vlada sprejela glavne zahteve številnih skupin, ki so izrazile svoje nezadovoljstvo do vlade na oblasti.« Dalje je izjavil, da je bil poslanik Tajrlor v tesnem stiku z generalom Kanom med dogodki zadnjih dni. Taylor bo prišel v Washing-ton 30. avgusta. Končno je predstavnik izjavil, da dogodki v Sajgonu niso spremenili ameriških načrtov za gospodarsko in vojaško omoč Južnemu Vietnamu. Ni iotel odgovoriti na vprašanja, ali pa je ukinitev ustave od 16. avgusta presenetila ZDA in ali je novi razvoj položaja razočaranje za Wa-shington. menta, rimske občine, vodstev vseh komunističnih strank, veleposlaništev socialističnih držav, občin in pokrajin, sindikalnih in množičnih organizacij itd. Med venci sta bila tudi venca z napisi: •Tovarišu Palmiru Togliattiju, plemenitemu borcu in nepozabnemu prijatelju — Jovan-ka in Josip Broz Tito» in «Tovarišu Palmiru Togliattiju, uglednemu borcu za človeško srečo, mir in socializem — Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije». Sledilo je 250 rdečih zastav z zastavo CK KPI na čelu, za njo pa delegacija CK mladinske federacije, federalni komiteji KPI, godba iz Mi-randole, zastave občin‘in pokrajin, ki jih upravljajo predstavniki levičarskih strank v spremstvu županov in predsednikov ter odbornikov teh pokrajin. Med drugimi so bili župani Bologne, Aoste, Sa-vone, Livorna, Arezza, Prata, Ur-bina, Imole in Longarona. Za njimi je sledila krsta s Togliattijevim truplom. Za krsto so stopali: Nilde Jotti s pohčerjenko Mariso ter prof. Spallonejem in njegovo ženo ter drugimi sorodniki, med katerimi Togliattijev sin Aldo, Gramscijev brat Carlo, Gramscijev sin Giuliano, ki je prišel iz Moskve, kjer je zaposlen kot glasbenik, Togliattijev brat in sestra in drugi. Za njimi so bili vsi člani vodstva KPI z Longom, Alicato in Amendolo na čelu. Sledil je predsednik zbornice Buc-ciarelli-Ducci z obema podpredsednikoma, podpredsednik senata Spataro, podpredsednik Secchia, podpredsednik vlade Nenni z mi-nistro Scaglio, ki sta zastopala vlado, bivši predsednik vlade Parri, podpredsednik vlade Piccioni, delegacija krščanske demokracije, ki jo je vodil poslanec Truzzi. Sledila Je delegacija PSI pod vodstvom političnega tajnika De Martina, delegacija PSDI s podtajnikom Cariglio, PSIUP s tajnikom Vecchiettijem in Bassom. Takoj za njimi pa so stopali člani CK KPI in centralne komisije KPI. Za člani CK KPI pa so stopali člani delegacij inozemskih komunističnih partij, med katerimi je bila tudi delegacija CK ZKJ: Edvard Kardelj, Ivan Krajačič in Dragi Stamenkovič. Delegacije CK KPSZ, Poljske, -CSSR in Vzh. Nemčije so vodili Brežnjev, So-vynski, Hendryk in Warnke. Med diplomatskimi predstavniki je bil tudi sovjetski veleposlanik Kozi-rev ter poslaniki in odpravniki poslov vseh socialističnih dežel, za katerimi so stopali .številni kulturni delavci in znanstveniki ter med njimi: Pirro, Guttuso, Levi, Visconti in številni drugi V drugem delu sprevoda so stopali predstavniki CK mladinske federacije, okrog 200 parlamentarcev KPI, člani osrednje organizacije KPI, vsi člani redakcij dnevnika »Unita* in tednika »Rinasci-ta», predstavniki množičnih organizacij z zastavami, zastopniki C-GIL, Kmečke zveze, Zadružne zveze, ANPI, UDI in pionirske organizacije; na zastavi ANPI so bile pripete vse zlate medalje, ki so jih prejeli partizani med osvobodilno vojno. Sledile so končno nad vse številne množice delovnih ljudi iz vseh dežel Italije. Pred vsako skupino je bila godba. Sprevod pa je zaključila godba iz Monterotonda z ogromno množico ljudstva iz dežele Lazio. Te velike množične skupine iz posameznih dežel so nosile svoje zastavo ln zastave svojih organizaciji. Pogled na te silne množice je bil impresionan-ten, kajti računa se, da je samo zastav bilo nad 30.000. Prav tako imprestonanten Je bil tudi pogled na množice, ki so se zbrale na trgu S. Giovanni, nad katerim je letal zelo nizko helikopter s filmskimi operaterji. Zaradi tega so vsi pričakovali, da bodo videli to edinstveno manifestacijo tudi po televiziji, saj je šlo za izredno važen dogodek v zgodovini države. 1’oda to se ni zgodilo, kajti poleg kratke vesti ob 20.30 je TV oddajala le niti polurni povzetek po 23, uri ob zaključku večerne oddaje, kar dokazuje, da ogromen del italijanskega delovnega ljudstva še nima oblasti v rokah in tudi ne toliko vpliva, da bi doseglo objektivno poročanje po RAI TV, za kar pošteno plačuje naročnino. Segni: stanje nespremenjeno RIM, 25. — Načelnik tiskovnega urada v predsedstvu republike je ob 17.30 prebral časnikarjem naslednjo izjavo: «Po petnajstih dneh bolezni je predsednika republike skrbno pregledal angleški nevrolog lord Brain, ki jo prišel iz Londona na vabilo zdravniškega kolegija, ki zdravi bolnika. Profesor je potrdil diagnozo prof. Challiola, Fontane in Giunchija ter je odobril dosedanje zdravljenje. Lord Brain je poudaril, da je pravočasna in pravilna terapija omogočila, da je bolnik prema- gal res težavne trenutke, čestital je zdravnikom zaradi sedanjih rezultatov ter je voščil dokončen uspeh pri njihovem prizadevanju«. Zvečer so Segnlja zdravniki znova pregledali, nakar so objavili naslednje sporočilo: «Stanje predsednika republike je nespremenjeno«. Podpisani so zdravniki Challiol, Fontana in Giunchl. 40 mrtvih v Mehiki zaradi eksplozije TOLUCA (Mehika), 25. — Zaradi eksplozije, ki je nastala sinoči v neki hiši, kjer je bilo skladišče raket za bengalične ognje, je zgubilo življenje 40 ljudi, okoli 100 jih je bilo ranjenih, tri hiše pa so bile popolnoma uničene. Poleg tega je eksplodirala še velika jeklenka s tekočim plinom. Nesreča se je dogodila zaradi neprevidnosti. Številni udeleženci procesije so se zaradi nenadne plohe zatekli v neko hišo, kjer je bilo skladišče raket. Eden od teh je hotel prižgati na vratih raketo. Ker jo je slabo usmeril, se je raketa vrnila skozi okno v hišo in povzročila eksplozijo. Tri hiše so bile . do tal porušene. iiHiiiiiiiinaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiUMiiiiiiiiii Neodločnost in kompromisarsko na konvenciji demokratov ZDA Medel program glede zaščite pravic črncev, ki pa ga rasisti kljub temu zavračajo - Robert Kennedy kandidira v New Yorku ATLANTIC CITY, 25 vencija demokratske stranke je danes nadaljevala delo. Delegati se zbirajo pozno zvečer, ker se podnevi rajši kopajo na peščeni sončni obali. Glavni problem, ki dela stranki največ preglavic, je vpra.šanj‘e enakopravnosti črncev. Kakor že včeraj javljeno, je posebna komisija pripravila glede tega zmeren kompromisni program, ki skuša zadovoljiti tako rasiste kakor integracioniste. V programu je tudi poudarjena želja po miru, hkrati pa tudi potreba, da se krepijo oborožene sile ZDA, pri čemer je izključno predsednik ZDA pooblaščen, da odloča o uporabi atomskega orožja. Komentatorji ugotavljajo, aa je v demokratskem programu — za razliko od republikanskega programa — posvečena večja pozornost vprašanju miru. Kakor rečeno, pa demokratski program zmerno podpira pravice črncev. Prav s tem v zvezi je bila tudi včeraj diskusija zelo razgibana, ker sta se za državi Alabama in Mississippi prijavili za vsako dve delegaciji. V eni so bili sami belci, ki zagovarjajo rasizem, v drugi pa črnci in belci, ki se zavzemajo za enakopravnost. Mešana delegacija iz Mississippija nastopa kot delegacija »stranke svobode*. Verifikacijska komisija je skušala najti kompromis in je včeraj v zvezi z delegacijo Alabame sklenila, da se mora vsak od 38 članov delegacije formalno obvezati, da bo podpiral kandidate, ki bodo določeni na konvenciji. Do sinoči se je v tem smislu obvezalo samo šest delegatov, danes pa so se jim pridružili še drugi. Glede delegacije iz Mississippija je komisija danes sprejela kot zastopnike člane delegacije, v kateri so samo belci, s pogojem, da se njeni člani obvežejo, da bodo podpirali kandidata, ki ga bo i- Kon- i irenovala konvencija. Dva člana te delegacije pa bosta navzoča kot ».nevezana* in bosta imela pravico glasovanja, člani delegacije »stranke svobode* pa bodo lahke prisostvovali kot »častni gostje*. Guverner države Mississippi Jackson pa Je pozneje sporočil, da delegacija samih belcev ne bo sodelovala na konvenciji in da on ne bo podpiral kandidature Johnsona. Tudi delegacija »stranke svobode« je sporočila, da ne sprejema kompromisa. «New York Times« piše danes, da voditelji demokratske stranke niso znali predložiti cirugega nego ((previden odgovor na izziv Goldwater-Jevih republikancev«, namesto da bi nudili dokaz »jasnosti in moči«, kakoi bi bilo potrebno. «Naša generacija, nadaljuje list, vidi prvikrat opozicijsko stranko, ki začenja radikalen napad, ki bi lah: ko močno vplival na temeljna načela zunanje in notranje politike, ki sta jih do sedaj podpirali obe stranki, in ki so bila v celoti opravičena z mirom, ki so ga zagotovila, in z blaginjo, ki so jo prinesla«. »V teh okoliščinam nadaljuje list, je bilo vredno, da se konstruktivna in človeška načela vlade znova jasno in odločno poudarijo, medtem ko so demokrati skušali nadomestiti poudarek teh načel s kompromisom, namesto da bi uporabili prepričevanje. če se upošteva resnost izbire, pred katero je ljudstvo, so demokrati slabo izbrali trenutek, da pri-šepetujejo plehko utemeljevanje«. Pravosodni minister Robert Ken-nedy je danes uradno sporočil, da bo kandidiral za senatorja v državi New York. Kennedy Je izjavil, da Je imel številne stike z glavnimi demokratičnimi predstavniki New Yorka in se zahvalil za podporo zlasti newyorškaga župana Wagner-Ja. Pripomnil je, da bo izstopil iz vlade, če bo Imenovan za senatorskega kandidata. Vreme včeraj: naj višja temperatura 27.6, najnižja 17.4, ob 19. url 24.2; zračni tlak 1019.8 redno narašča, vlage 30 odst., veter 10 km severovzhodnik, nebo 2 desetini pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 26. avgusta Bernard Sonce vzide ob 5.18 In zatone ob 18.55. Dolžina dneva 13.37. Luna vzide ob 20.48 in zatone ob 8.32 Jutri, ČETRTEK, 27. avgusta Zlatko NOVO KRIVIČNO RAVNANJE PODJETJA ORION Delavci zapustili delo v protest proti odpustom V velikih podjetjih prekinitev dela za pet minut v počastitev spomina P. Togliattija Ravnateljstvo kovinskega podjetja ORION v industrijskem pristanišču v žavljah, ki je že znano po svojem nedopustnem ravnanju z delavci, kar je povzročilo v preteklosti dolgotrajne stavke, je zopet zagrešilo nasproti delavcem krivico. Kar na lepem si je izmislilo, da mora odpustiti 10 delavcev in je to storilo proti vsem pogodbenim in sindikalnim predpisom. Delavci se seveda niso uklonili temu izzivalnemu ravnanju in so takoj reagirali. Proti tem 10 odpustom so protestirali s tem, da so opoldne zapustili delo in sklenili, da bodo stavkali do danes zjutraj. Stavka je bila stoodstotna in delavci kažejo odločno voljo do nadaljevanja borbe, če ne bo ravnateljstvo preklicalo svojega ukrepa. Takoj sta protestirala proti neupravičenim odpustom tudi oba sindikata kovinarjev in zahtevala od urada za delo, naj skliče predstavnike obeh strank, da se začnejo o sporu razgovarjati. * * * Včeraj ob 16. uri so delavci na poziv Nove delavske zbornice CGIL v vseh velikih podjetjih prekinili za pet minut delo in s tem počastili spomin velikega delavskega voditelja Palmira Togliattija, za katerim so se ravno tedaj pričele pogrebne svečanosti. Seja pokrajinskega odbora V ponedeljek je pokrajinski odbor razpravljal o nekaterih u-pravnih vprašanjih. Tako so ugotovili škodo, ki jo je na pokrajin- skih cestah pri Orehu, v Miljah in v Nabrežini povzročilo sobotno neurje. Z zadovoljstvom so ugotovili, da so v 24 urah škodo popravili in da so vse ceste zopet prevozne Odbor je ugodil predlogu deželne uprave, da delegira v deželni urad ravnatelja pokrajinskega računovodstva dr. Severina Saverija, ki bo prevzel načelstvo upravne službe pri deželnem odborništvu za finance. Na njegovo mesto je odbor imenoval dr. Gastona Rocca, ki je bil namestnik ravnatelja že več let. Odbor je nato sprejel več sklepov o popravilu šol in med drugim sklenil, da se popolnoma pregleda in popravi ogrevanje v tehnični srednji šoli «L. Da Vinci*. Drugi dan seminarja za italijanske šolnike v Rovinju Včeraj je bil v Rovinju drugi dan seminarja za strokovno spo-polnjevanje učiteljev in profesorjev italijanskih osnovnih in srednjih šol v koprskem, puljskem in reškem okraju. V drugem predavanju o sodobni italijanski zgodovini je profesor Anselmi z an-conske univerze govoril o odporniškem gibanju. Profesor tržaške univerze Maver pa je v drugem predavanju o italijanski književnosti obravnaval vprašanje zakonitosti in meja slogovne kritike. Na seminarju za vrtnarice italijanskih otroških vrtcev v puljskem in koprskem okraju sta se ■ IIIIIIIIIIIUIIIIIllllllllllIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIlIlHIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllltlllllllllll PETI TEČAJ O PREVOZIH V DRŽAVAH SET Predavanje o velikih prometnih zvezah evropskega obsega Vlažnost rečjiili in cestnih prevozov Včeraj se je v veliki dvorani tržaškega vseučilišča nadaljeval peti mednaiodni tečatf c prevozih v šestih državah SET. Kot smo že poročali, je bilo na vrsti poročilo prof. Minolettija, generalnega ravnatelja pri komisiji za prevoze SET v Bruslju. Govornik je obravnaval naslednjo temo: «Veiike prometne zveze evropskega pomena: naravne značilnosti ter vprašanja usklajevanja 'n konkurence« V svojem poročilu je prof. Minolettl obravnaval vprašanja, ki zadevajo železniške proge. V tej zvezi je poudaril potrebo, da se te prometne zveze Izboljšajo ter postanejo res sodobne. Nadalje je prof. Mlnoletti govoril o vodnih prometnih zvezah ter o cestah Posebno pozornost je posveti! prav tem zadnjim, ker se z leta v leto veča njihov pomen za celotno gospodarstvo SET V svojem poročilu se je govornik dotaknil tudi vprašanja naftovodov, ki brez dvoma spadajo med prometne zveze. Čeprav je ta njihov značaj splošno priznan, vendar še ne obstaja glede njih prepotrebna mednarodna zakonodaja. V diskusijo so posegli številni slušatelji. Med drugimi je treba omeniti prof. Materninija, ki je ravna telj inštituta za ceste In prevoze na tržaškem vseučilišču. Tečaj se nadaljuje danes. Življenjem1 v Trstu fn poglobiti kulturno sodelovanje med obema obmejnima področjema. Natečaj za vzgojiteljice Vsedržavna ustanova za pomoč sirotam italijanskih delavcev, ki ima svoj sedež v 01. Nerva štev. 1 v Rimu, sporoča, da namerava začasno sprejeti v službo mlade diplomirane vzgojiteljice za svoje zavode. Ustanova potrebuje nove vzgojitelje zlasti za zavode v severni rtalljl in predvsem v Trtdentu, Trstu, Porto Garibaldi (Ferrara) in v Pomposi (Ferrara). Zadevni razglas je izobešen na občinski javni oglasni deski. nadaljevala tečaja o otroški psihologiji m o poučevanju italijanščine v vrtcih. Odobritev sklepov krajevnih ustanov Pokrajinski upravni odbor je o-ciobril vrsto sklepov krajevnih u-stanov. Za pokrajino je med drugim odobril izdatek za darilne zavoje mladoletnikom, ki jih pokrajina vzdržuje, prispevek ustanovi za kmetijsko obnovo, prispevek za cvetlično razstavo, nakup zemljišča pri pokrajinski cesti v Glinščico itd. Za tržaško občino je o-dobril dva sklepa o izdatkih za šolsko zdravniško službo, jamstvo za posojilo, ki ga bo najel zavod IACP pri tržaški hranilnici itd. Seja občinskega odbora Občinski odbor je na sinočnji seji odobril sklep, da se uredijo učilnice v tretjem nadstropju osnovne šole v Drevoredu D’Annunzio, v katere bodo z začetkom prihodnjega šolskega leta namestili učiteljišče «Duca d'Aosta». To učiteljišče je bilo doslej nameščeno v prostorih v Ulici Corsi, ki jih bo z novim šolskim letom zasedel znanstveni licej RGalileo Galilej«, ki je bil doslej v prostorih učiteljišča »Carducci* v Ulici Madonna del Mare. S temi spremembami bodo dali učiteljišču «Duca d’Aosta* bolj primerne prostore, saj so mu v Ulici Corsi ostajale učilnice, znanstveni licej »Galileo Galilei*. ki ima mnogo več učencev, pa bo v novem sedežu našel dovolj prostora. Hkrati pa bo učiteljišče v Ul. Madonna del Mare pridobilo svoje učilnice in ne bo več v stiski za šolske prostore. Odbor Je zatem odobril stroške za namestitev javne razsvetljave v naselju San Nazario Poleg tega je odbor sklenil, da bo poslal nekaj tehnikov občinske uprave na mednarodno zborovanje o cestnem prometu, ki bo 23. septembra letos v Stresi. SESTAVLJANJE DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA NAČRTA Deželni odbor je zaprosil za sodelovanje trg. zbornic 2. septembra se sestanejo v Trstu predstavniki vseh treh zbornic, včlanjeni v deželni zvezi Deželni odbor je pred kratkim uradno zaprosil deželno zvezo trgovinskih zbornic za sodelovanje pri sestavljanju gospodarskega načrta za deželo Furlanijo — Julijsko krajino. Deželna zveza trgovinskih zbornic je ta predlog vzela na znanje in je sklenila, da se 2. septembra v Trstu sestanejo predstavniki vseh zainteresiranih zbornic, ki bodo prav gotovo pozitivno odgovorili in pričeli z zbiranjem materiala. Deželna zveza trgovinskih zbornic je uradno že ustanovljena in je bil za prvi dve leti imenovan za predsednika tržaški predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi. Sedaj je v teku postopek, da bo zveza priznana za min..................................im.............................................................mulim IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Pogojno ki sta obsojena dva mladeniča napadla gostilničarja Stopila sta po 2. uri ponoči v bufet «Bagutta triestino» ter zahtevala pijače - Eno leto in dva meseca tatu, ki je kradel v baru «Sportivo» Pred kazenskim sodiščem (predsednik Fazio, tožilec Corsi, zapisnikar Guida, obramba Amodeo in Carlini) sta se zagovarjala včeraj 19-letna Mario Cidarin iz Ul. Milano 14 ter Francesco Muciaccia iz Ul. Orlandini 24. Prvega so obtožili, da je telesno poškodoval gostilničarja Giorgia Venturija iz Ul. S. Nicolb 22 ter da je sramotil nočnega čuvaja Giacoma Mora, ki je v tistem trenutku, po mnenju preiskovalnih oblasti,- nastopal kot javni funkcionar. Muciac-cio pa so obtožili, da je grozil Venturiju, da ga bo udaril s stolom. Do dogodka, ki je značilen za miselnost tržaških pobalinov in prenapetežev, je prišlo ponoči med 21. in 22. junijem letos. Prav 21. junija je Codarin praznoval svoj 19-letni rojstni dan. Z Muciaccio sta obiskaia več lokalov in nazadnje (bilo je že nekaj po 2. uri ponoči), sta priromala do zadnjega, ki je bil še odprt ob tisti uri, se pravi v gostišče «Bagutta trie-stino« v Ul. Carducci, katerega lastnik je omenjeni Venturi. Mladeniča sta zahtevala, naj jima postrežejo s pijačo, toda gospodar ni privolil, češ da je že čez 2. uro ter jima zaradi policijskih predpisov ne sme postreči. Gostilničarjev nastop je fanta zelo razkačil. Pokazala sta s prstom na štiri ali pet drugih gostov, ki so sedeli pri neki mizi in jedli. Venturi pa je bil neizprosen, ter je ukazal obema, naj pri priči izgineta iz lokala. Kaj se Je v tistem trenutku zgodilo, je ostalo nekoliko zavito v meglo. Codarin Je trdil, da je Venturi zgrabil za steklenico ter ga hotel udariti. Da bi se ubranil, je udaril gostilničarja s pestjo po IIIIIIIIIIHIIIfllllllllllllllllfllllllllllinitllllllllllllllllllllUIIIttlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIMIIIM POROČILO POVELJSTVA PROMETNE POLICIJE V VIDMU Ob velikošmarenskih praznikih je krožilo v deželi 1.800.000 avtov Ugotovili so 162 prometnih nesreč, od katerih 11 smrtnih Deželno poveljstvo prometne policije v Vidmu Je objavilo rezultate okrepljenega policijskega nadzorstva nad državnimi in pokrajinskimi cestami. Pred velikim Šmarnom in po prazniku, skupno dvanajst dni, je bilo stalno na cestah 953 patrulj, ki so prevozile skupno 183,916 km. Ugotovili so 162 prometnih nesreč, od tega 5 smrtnih, pri šestdesetih pa so bili potniki ranjeni. Patrulje so 366 brat priskočile na pomoč avtomobilistom, ki so bili na cesti v težavah. Patrulje so naložile 4.836 glob, ki so Jih vozniki takoj plačali, v 668 primerih pa so naredili zapisnik. Na cestah naše dežele je vozilo za praznike skupno okoli 1.8 milijonov avtomobilov. Število avto- Ra/slavii knjig tržaških pisateljev v koprski knjižnici Koprska .študijska knjižnica priredi v sodelovanju s knjižnicami v Trstu. Gorici in Novi Gorici razstavo del tržaških pisateljev pod geslom »Prispevek Trsta italijanski književnosti*. Iz Kopra bodo pozneje prenesli razstavo v Ljubljano. Namen razstave je seznaniti kulturno javnost onkraj meje s kulturnim in književnim ..................im...............■■■■mili.n.....................................mi...mmiimmimii.... mobilov so točneje ugotavljali na treh točkah: pri Karniji so ugotovili, da je mimo nadzorstva prevozilo 154.587 avtomobilov, pri Crosere di Latisana 151.519 in skozi Sesljan 248.890 avtomobilov. Promet je bil v glavnem na isti ravni kot že lanskega leta, z izjemo Sesljana, kjer se je povečal. Tudi število prometnih nesreč, ki jih je ugotovila prometna policija, Je približno na isti ravni kot lani. Vendar pa je treba upoštevati, da vseh nesreč ni ugotovila prometna policija ln da so jih ugotavljali tudi drugi policijski organi in predvsem karabinjerji. Tako je bilo skupno v deželi deset smrtnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje enajst oseb. Pogled na pomol ob ribarnici, ki so ga pred kratkim obnovili obrazu ter mu pri tem izbil en zob. Venturi pa je vedno trdil, da steklenice sploh ni vzel v roko ter da ga je mladenič napadel iz objestnosti. Tudi Muciaccia ni ostal križem rok. Zgrabil je za stol ter ga visoko zavihtel, kot da bi hotel pobiti Venturija na tla. Kričanje v lokalu je priklicalo nočnega čuvaja Mora, ki je bil v bližini. Mladeniča pa sta nenado- ma zbežala ter se pognala po Ul. Carducci navzdol. Nočni čuvaj ju je zasledoval ter dohitel na Trgu sv. Ivana. Ustavil ju je ter se legitimiral. Mladeniča pa sta mu' odgovorila, da lahko vrže izkaznico v smetišče. Codann je še izustil nekaj žaljivk. Na včerajšnji obravnavi je sicer trdil, da je z izrazom, ki ga je uporabljal, hotel poklicati prijatelja (med drugim je tudi javni tožilec priznal, da se v krogih tržaških pobalinov in sploh med neolikano mladino uporabljajo včasih zelo prostaški izrazi), toda sodniki mu niso verjeli. Smatrali so namreč, da je z inkriminiranim izrazom hotel žaliti prav Mora. Na včerajšnji razpravi so se tako tožilec, kot zagovorniki, dotaknili, čeprav le mimogrede, vprašanja, če je nočni čuvaj lahko v določenih trenutkih tudi javni funkcionar. Na splošno je prevladalo mnenje, da je temu, tako, kadar nočni čuvaj nastopa, če policijske oblasti zahtevajo njegovo pomoč, ali pa če nastopi sam v trenutku, ko je bil zagrešen neki prestopek in se pričakuje prihod pristojnih policijskih oblasti. Prav zaradi tega so sodniki spoznali Codarina za krivega obeh prekrškov ter so ga obsodili na šest mesecev zapora. Muciacci pa so prisodili tri mesece zapora. Kazen je za oba pogojna ter je ne bodo vpisali v kazenski list. Codarina so včeraj izpustili iz koronejskih zaporov, medtem, ko je Muciaccia ostal za zapahi. To pa zato, ker je pred nekaj dne- vi napadel v vinjenosti dva mestna redarja ter se bo moral zagovarjati tudi zaradi tega prekrška. Sploh je Muciaccia že dobro znan v tržaški sodnijski kroniki. Pred časom mu je že sodilo tržaško porotno sodišče zaradi številnih napadov, ki jih je zagrešil skupaj v številnimi svojimi vrstniki v mestnem vrtu. Tedaj pa so bili porotniki zelo milostni ter so mu praktično odpustili kazen zaradi mladoletnosti, kar je včeraj javni tožilec obžaloval. Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 21-letni Pietro Della Fhcca, ki je doma iz Padove, toda stanuje v našem mestu v Ul. Flavia 32. Mladeniča so obtožili številnih tatvin, ki jih je obtoženec priznal. 16. januarja letos je ukradel 15.000 lir Valentinu Lutmanu, lastniku bara Flavia, kamor je vdrl skozi okno. 23. januarja je ukradel 92.000 lit Ser-giu Mezzarobbi, lastniku bara • Sportivo* pri Sv. Jakobu V lokal je prišel potem, ko je preplezal neki zid ter razbil šipo na oknu. 15. februarja so bili na vr- meus. To pot je Della Picca odnesel pet aparatov. 19- aprila se je vrnil ponovno v isto trgovino ter odnesel s seboj kar 19 Sprejemnikov. 23. junija se je spravil na trgovino Radio-Icar v Ul. Rosset-ti, toda sreča mu ni bila mila. Moral je namreč zbežati, aicer bi ga prijeli Več sreče je imel 26 istega meseca, ko je ukradel tri sprejemnike Sergiu Bradaschii. Nova smola pa ga je čakala 1. julija, ko je skušal okrasti trgovino z radijskimi sprejemniki v Ul. Beccaria 9. Vse te tatvine je Della Picca zagrešil ponoči. Na sled pa so mu prišli čisto slučajno. 4. julija letos so ga namreč policisti zasačili z nekim moškim za silosom. Ko so pregledovali poročila raznih policistov, so ugotovili, da se je opis, ki ga je neki agent podal o mladeniču, ki je skušal krasti v Ul. Beccaria, popolnoma u-jemal z mladeničevo zunanjostjo. Della Picca je spočetka zanikal i, akršno krivdo, toda pozneje je priznal vse tatvine. Včeraj so ga sodniki spoznali za krivega ter. so ga obsodili na 1 leto in 2 meseca zapora ter na 55.000 lir globe. pravno osebnost, kar predstavlja pomembno novost, saj imajo to priznanje samo lokalne zbornice odnosno vsedržavna zveza trgovinskih zbornic v Rimu. Na sestanku deželne zveze trgovinskih zbornic bodo prisotni predsedniki trgovinskih zbornic Trsta, .Vidma in Gorice: dr. Caidassi, Di Maniago in Rigonat, poleg tega pa še člani izvršnih pGborov: prof. Ba-gon in inž. Crusovin iz Gorice, dr. Gabrielli in dr. Novell) iz Trsta, Luca in Manzi-Moretti iz Vidma ter drugi strokovnjaki. Trgovinske zbornice imajo v svojem okviru tudi pokrajinske statistične urade in že po svoji strukturi in namenih zbirajo različne podatke, ki so nujno potrebni za pripravo deželnega gospodarskega načrta. Zato je sodelovanje trgovinskih zbornic pri sestavi deželnega gospodarskega načrta povsem logično in tudi potrebno. Vendar pa gre istočasno tudi za vprašanje zaščite različnih in med seboj nasprotujočih si interesov, ge vedno je v veljavi stari, le malo izpremenjeni statut izpred druge svetovne vojne, tako da prevladujejo v vseh trgovinskih zbornicah piedvsem interesi velikih industrijskih in agrarnih kompleksov. Zato je tudi nujno, da bo deželni odbor in deželni svet upošteval mnenje tudi drugih prizadetih organizacij in da bo zlasti pri sestavljanju deželnega gospodarskega načrta upošteval stališče sindikatov in prizadetih kmečkih organizacij. V bistvu namreč ne gre samo za tehnično vprašanje zbiranja podatkov in drugega potrebnega materiala, temveč za politično vprašanje, pri katerega reševanju pa zbornice ne morejo imeti odločilne besede. Luciana Tiepolo bo razstavljala v Miljah V občinski galeriji «Lo Squero» v Miljah bo pd 30. avgusta do 15. septembra 1964 razstavljala Luciana Tiepolo 20 svojih del. Razstavo bodo odprli 30. avgusta ob 10-30 in bo odprta vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 20. ure razen ob nedeljah, ko bo odprta od 10.30 do 13. ure. Pijan je kričal pred bolnišnico Obvestilo staršem V zvezi s prihodnjim cepljenjem otrok proti kozam in da vici, ki se bo začelo 1. septembra v vseh občinskih ambulantah, opozarja občinski zdravnik vse starše, da se lahko cepijo proti kozam tudi tisti otroci, kt (So hjU že trikrat cepljeni proti otroški paralizi s cepivom Sabin in ki so bili vtretjič cepljeni s Sabinovim cepivom najmanj 30 dni pred cepljenjem proti kozam. Zato priporoča občinski zdravnik vsem staršem. Iti so pravočasno trikrat cepili svoje otroke proti polio-mielitisu in ki jih morajo še cepiti proti kozam, da to opravijo takoj po prvem septembru, ker bodo nato lahko tudi pravočasno cepili svoje otroke s četrtim Sabinovim cepivom, ln sicer oktobra. Glede cepljenja otrok proti da-vici pa je treba nujno spoštovati določen rok, ker to cepljenje nima nobene zveze s cepljenjem proti otroški paralizi s Sabinovim cepivom. Koncert v Skednju Godba vzgajališča «F.E. Gentil-li» bo Imela v oobotc, 29. t.m. z začetkom ob 20.30 javni koncert pod vodstvom učitelja Galliana Butti-gnonija v Ulici Soncini v Skednju (na prostoru pred gostilno Babhin). Izvajala bo skladbe Leharja, Kal-mana, Filippe, Vidaleja in drugih avtorjev. ZASEDANJE KONGRESA ŽENSK IAW Poročilo Angležinje Collison o potrebi enotnih nravnih norm Sprejetje resolucije z zahtevo po čimprejšnji odobritvi «-Izjave o pravicah otroka» Na včerajšnjem zasedanju 20. kongresa Mednarodne zveze žensk je bilo na vrsti poročilo predsednice stalne komisije za enotnost morale, Angležinje Chavč Collison, ki je predložila delegatkam ustrezno resolucijo, katera je bila soglasno odobrena. Na popoldanskem zasedanju Je govorila predsednica švedskega združenja žensk, gospa Edlth Anrep, ki je obravnavam vprašanje mednarodnega sporazumevanja. Takoj nato Je bile. predložena resolucija, ki Jo Je pripravila komisija za mir in človečanske odnose. V resoluciji se zahteva, naj posamezne države čimprej odobrijo «Izjavo sti tran.,istorski sprejemniki v tr- "f" cimprej odobrijo «Izjavo o govini Angela Venturija v Ul. Ti- pravicah otroka*. Resolucijo je iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu ZARADI ZRUŠENJA ZIDU PRI SV. JAKOBU Izselitev šestih družin iz dveh nevarnih hiš Delavci so opazili razpoke v stenah hiš in poklicali gasilce Na dvorišču stavb v Ul. del Pozzo 22 in Trga Sv. Jakoba 5 se je predvčerajšnjim zrušila stranska stena enonadstropne starinske stanovanjske hiše. Bilo Je okrog 17.15, ko so delavci gradbenega podjetja Scarcia, ki na omenjenem dvorišču opravlja nekatera popravljalna dela, opazili na stranski nosilni steni tnale stavbe velike razpoke. Malo potem se Je ves gornji del zidu porušil in dvorišče se je napolnilo prahu. Ko se je prah polegel, so delavci opazili tudi na drugih glavnih stenah precejšnje razpoke. Ker je bila nevarnost, da se hišica na dvorišču kar cela poruši, so delavci poklicali na pomoč gasilce s Trga Niccollnl, ki so takoj prihiteli pod vodstvom kapetana Sgorbisse. Gasilci so izvršili temeljit pregled razpok ln poklicali celo podpoveljnika Inž. Rivero, ki Je strokovnjak v tej panogi. Po pregtedu so gasilci odločili, da je hišica v nevarnosti, da se razruši, zato so o tem takoj obvestili vladni komisariat, tehnični občinski urad in kvesturo. Komaj je vladni komisariat dobil sporočilo o nevarnosti, da se poruši hiša v Ul. del Pozzo, Je prefekt Mazza obvestil župana, naj občina poskrbi za preselitev družin, ki so stanovale v poškodovani stavbi. Na strani Ul. del Pozzo so stanovale družini Zaccaria, Ornatl, Mi-nlo, Toffanl ln Pttterl, na strani Trga Sv. Jakoba pa ena družina, skupaj 14 oseb, za katere Je občina poskrbela, da jih Je preselila drugam. Poškodovano stavko bodo seveda čimprej porušili, ker Je nevarnost, da se sama sesuje ln pri tem poškoduje še sosednje stavbe. predlagala predsednica sekcije gospa Jole Montorsi. Po popoldanskem zasedanju so delegatke obiskale razne tržaške u-stanove kot otroško bolnišnico «Bur-lo Garofolo*, sanatorij INPS in mladinsko zavetišče (Sergio Laghl*. Huda nesreča lambretista iz Ronk Sinoči okrog 18. ure se Je na Miramarskem drevoredu, v bližini odcepa ceste za Miramar, dogodila huda prometna nesreča. Približno ob tisti uri, se Je na lambreti GO 20132 vozil 23-letnl delavec Adriano Buiatti iz Ronk, Ul. Polonio 68, ki je bil namenjen proti Grljanu. Ko je lambretist privozil do omenjenega odcepa cest, je iz neznanih razlogov izgubil oblast nad lambreto, ki je nekaj metrov vozila počez ln se končno prevrnila. Z motorja se je prevrnil tudi Buiatti, ki si Je pri padcu zlomil desno stegnenico, nogo in podlaket. Ranil se je tudi po desnem stopalu in udih. Ponesrečencu so priskočili na pomoč nekateri mimoidoči. Nekaj minut potem pa so pridirjali bolničarji RK, ki so Buiattija z vso naglico odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na ortopedski oddelek. Povsod se najdejo vročekrvneži, če pa so še brez olike, se večkrat zgodi, da pride do najhujšega. Včeraj popoldne je v bližini Ro-tonde pri Bošhetu prišlo do ne- ljubega dogodka. Zaradi pravice do prednosti sta se dva avtomobilista pretepla. Najprej sta se začela kregati vsak v svojem avtu, potem je beseda dala besedo, Iz- stopila sta in se začela mlatiti. Pri tepežu jo Je izkupil 21-letni uradnik Giovanni Cherri iz Ul. O-spedale M Mit are 31. S pestjo ga je udaril po ustnicah in dlesnih 42- letni uradnik Ettore Spazzapan iz Ul. Felluga 45. Vino je slab svetovalec, čeprav trdi pregovor, da je v njem resnica. 33-letni Ignazic Di Lernia iz Ul. delle Docce 5/1 je velik ljubitelj sladke kapljice in marsikdaj zlije vase kar precej kozarcev. V nedeljo ponoči okrog 3. ure pa se je kljub grmenju, bliskanju in nalivu znašel na Trgu Ospedale, kjer bi morala podnevi m ponoči biti po polna tišina. Di Lernia se ga je prej napil, da je bil pijan ko čep, prišlo pa mu je na misel, da bi začel peti pod dežjem. Njegovo petje se je pred bolnišnico kaj kmalu spremenilo v vpitje in kričanje. Vendar ta nočni «a solo* ni trajal dolgo. Nekaj časa potem Je mimo privozil patruljni avto policije. A-genti so Di Lernio najprej odvedli na bližnjo reševalno postajo, kjer so mu nudili prvo pomoč, nato pa na kvesturo na zaslišanje. Ker se ni dalo ničesar opraviti, so agenti Di Lernio spravili v celico in počakali, da se je naspal. Ko se je končno streznil, so ga aretirali in odvedli v koronejske zapore. Prijavili go ga zaradi motenja nočnega miru In pijanosti. Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 6. septembra planinski izlet na Mangart. SOLA GLASBENE MATICE Vpisovanje v šolo bo od 1. do 12. septembra od 9. do 12. ure v šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29. Pouk se bo pričel v ponedeljek, 14. septembra. Ravnateljstvo Poletne prireditve Danes: v miramaru predstava «Luči ln zvoki*. Ob 21. url v nemščini «Der Katsertraum von Mirama-re». Ob 22.15 v italijanščini «Mas-simi-liano e Carlotta*. Nazionale 16.30 «Arianna» Gary Cooper, Audrey Hepburn. Arcobaleno 16.00 »Terrore alla 13 o-ra» Prepovedano mladini. Excelsior 16.00 «Sangue misto* Tech-nicolor. Ava Gardner, Stevvart Granger. Fenice 16.00 «Un Napoletano nei Far West». Grattacielo 16.30 «Io e la donna* — Pierre Etaix. Alabarda 16.30 «Vento caldo dl bat-taglia* Raymond Pellegrin. Zadnji dan. Filodrammatico 16.30 »Avvetvtiura »J motel* Claudia Mori, Aroldo Tieri. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «La guerra del mondi*. Cristailo 16.30 «11 Piave mormoro* Dokumentarni film- iz vojne 1915-18. Capitol 16.30 «West Side story» Tech-nicolor. Prepovedano mladini. Garibaldi Zaprto do 28. avgusta. Impero 16.00 «Frenesia dell’estate». Moderno Danes počitek. Astra 16.30 »Cordura*. Vittorlo Veneto Revija kriminalnih filmov. 16.30 «A tre passl da 11 a sedla elettrica* Vincent Priče. Astoria 17.00 «Guerrigl'ia nella jun-gla». Abbazia 16.00 «L’amore difficilea — Catherine Spaak. Prepovedano mladini. Ideale 16.30 «Sexy proibitisslmo* — Techmcolor. Prepovedano mladini. Marconi 16.30 «11 coltello nella pia-ga» Sophia Loren Anthony Perlcins. KINO NA PROSTEM Marconi 20.15 «U coltello nella pia-ga» Sophia Loren Anthony Perlcins. Arena Diana (Ulica Kevoltella, tu. št. 11) 20.30 «Tiara Tahiti* Tech-nicolor. James Mason, John Mills. Satellite (Naselje sv. Sergija, tiio-bus št. 21. Se nonov: prvi del) 20.30 «La calata dei Mongoli* Tech-nicolor. Ann Blyth, David Farrarc. Paradiso 20.30 «1 cavalieri del Nord Owest» Technicolor. John Wayne. Skedenj 20.00 «11 delitto della signo-ra Allerson* Metrocolor. Susan Hayword, Peter Finch. ŠOLSKE VESTI Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulic) Lazzaretto vecchio 9-II. neprekinjeno do 25. septembra. Državna srednja šola ln nižja industrijska strokovna šola 's slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan. Ul. Montorsino 6) obvešča, da se vrši vpisovanje učencev in učenk do vključno dne 25. septembra t.l. Istočasno opozarja prizadete, da se prič-no vsi popravni izpiti v torek dne 1. septembra t.l., po urniku in razporedu, obljavljenima na šolski o* glasni deski. Na Državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1964. htiw na (Jnčii predvaja danes, dne 26. t. m. z začetkom ob 18. uri v dvorani, ob 20. uri na prostem barvni film: Quando torna I'in ver no («KO SE VRNE ZIMA*) Igrajo: Jean Gabin • Jean Paul Beimondo . Henri Vemeull kjjvo PffosgAr-žrovrovgf,’ predvaja danes, dne 26. t. m. z začetkom ob 19.30 film: IL MEDIC« DELLE DONNE «2ENSKI ZDRAVNIK* IGRATA: Gino B rami eri in Valeria Fabrizi. Prepovedan vstop mladini pod 16. letom. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 25. avgusta 1964 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrle pa so 3 osebe. UMRLI SO: 76-letnl Marco Giuris-sevich, 55-letn| Attllio Collarl In 62-letnl Giovanni Giurgevlch. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 24. do 3». I.) Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta)’ dr. Rossetti, Ul. Combl 19; dr. Sl-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro ifl Nerl, Ul. Dante 7; Godina, Trg »* * * * v vi-Jakoba 1; Alla Minerva. Trg »*• Frančiška 1; Ai Due Mori, Trg U-niti 4; G. Papo, Ul. Felluga 46 (SV-Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 24. do ]«. t.) Godina, Trg sv, Jakoba; Alla ***' | nerva, Trg sv, Frančiška; Al ! Mori, Trg Uniti 4; G. Papo. Ul. feu luga 46 (Sv. Alojz), Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je 34, t. m. za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče ADOLF STRGAR TRGOVEC Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 17. uri h* pokopališče v Devinu. 2alujočl: žena, hčerke, zetle; vnuki in ostali sorodniki Devin - Kobarid, 26 avgusta 1964, PROSLAVA NARODNEGA PRAZNIKA V ROMUNIJI Dvajset let graditve in uspehov od 23. avgusta 1944 do danes Prispevek k zmagi nad hitlerjevskimi okupatorji - Leto 1947 in konec aieščansko-demokratične revolucje - Razvoj Romunije po poti socialistične graditve - Rezultati gospodarskega napredka v industriji in poljedelstvu - Politika miroljubne koeksistence, vzvod v mednarodnih odnosih Preteklo nedeljo so po vsej Ro-uniji proslavljali praznik osvoboditve. Na ta dan, t. j. 23. avgusta 1. 1944, so romunske domo-e sile. zbrane okrog komunistične partije, ki jih je vodila, zrušile reakcionarni fašistični re-un, ki mu je načeloval diktator nntonescu, in začele z oboroženo orbo proti nemškim okupatorjem. Potrebnih je bilo samo ne-aj dni in Bukarešta je bila, sku-Paj z enotami Rdeče armade, osvo-ojena, kot je bil že čez nekaj um. torej do konca avgusta, osvo-£>jen tudi pretežni del vse dežele. munska armada je kasneje so-eiovaia pri osvobajanju Madžar-e in Cehoslovaške ter tako pri-®pavala svoj delež v veliki zmagi n~ “Uerjevsko Nemčijo. u,“??rožena vstaja romunskega J datva Je bila dvakrat pomemb- ■ Z njeno pomočjo je bila zlomljena fašistična os, ki se je preko mrtonescuja podaljševala na Ro-r niJ0> obenem pa je bil zadan en udarec silam hitlerjevskih armad na Balkanu. Razbit je bil s njihov obrambni sistem in ča-vno skrajšan dokončni zlom. 1p a, Rornunijo in njeno ljudstvo vn Oborožena vstaja pomenila prači, preI°mnico. Režim, katerega no-“ bil Antonescu, se je se-.v. nie> a hkrati se je začela vinKS ,a r.evolucija z vsemi svojimi okuni družbenimi sprememba- Postfl^fttVar'i?ni so bili PPgoJ1 za sirp aJltev temeljev novega ljud-beTn°kratičnega režima in za socialističnih odnosov. ?■ je bila 6- marca h 1945 se-lavijena nova demokratična vla-1 ' ,kl so v njej predstavniki de-vlZ 6?a razreda imeli odločujočo m., °. m vpliv- s proglasitvijo Ro-ljudske republike, 30. de-za kfa 1947> je bila zaključena fa- ■ mcščansko-demokratične revolu-srJ_i..R°munija je stopila po poti tir, a.e n°vega družbenega reda, Poti graditve socializma. dvn°te^0 ie’ kot smo že omenili, 1944Se^--let od tistega 23. avgusta čenn i ga ljudstvo tako upravi-luhii lmeuie ( hi je v njem posebna po-K bost biia posvečena strojni in osr, n* industriji, je predstavljal v .ovni vzvod harmoničnega razite ,dežele' v teku od 1. 1950 -je bilo obnovljenih in na no-R ustanovljenih nad 200 podejtij. rajUnija je 1. 1963 dosegla za sko-i»,,pledem in pol krat večjo pro-vodnjo kot 1. 1938. Zadnja leta » ie romunska industrija po-a za 15 odstotkov. °d osnovnih nalog poljedelci , , kolektivizacija, je bila zaleJ nena 1- 1962. Uresničene so bi-tiia aTlrazHčnejše oblike združevalo s MPska žetev je dala okrog ok’ milijona ton žitaric, kar je za krog 700 tisoč ton več kot 1. 1962. bil dohodek Romunije je v 1. se l’ 1963 za 3,3-krat večji kot J938. V času od 1. 1950 . 1963 čain r,ea'na Pleča delavcev pove-več kot dvakrat. dežeitP°darski razvoJ in napredek kmtnrr., ustrezno spremljal tudi letih^Lr^VK', Saj Je v Solskih druai I? bl1 zaJet v eni ali žavl1an f°lanja vsak peti dr-oir,0„.; Najvišjo šolsko izobrazbo kjer8«*3*15 univerzitetnih središč, dentov Š°la okrog 112 tisoč stu' Vih°C!,aliSt!Cna demokracija se raz-a us^, , razno vrstne j ših oblikah, bajveefJ3®4 na to, da bi ka; Hcliu,wli?tev 10 Proizvajalcev bilo •jania v novem sistemu uprav-Ija ri.n načrtovanja. To predstav-in drža,mnajvefi° skrb Partijskega radi ,p!! ga v°dstva, in sicer za-hiokrapn’' da bl socialistična de- him gosnLc® zaostajala za sploš-gospodarskim razvojem. Ja sleri?nar,odnib odnosih Romuni-e®lih ki se izraža v na- stence KrpVnt miroljubne koeksi-mute Xa načela Romunija poj-in se najbolj aktivnem smislu bi 1ih aprle° tega tudi trudi, da bdnosih mo uresničevala tako v tudi v »j sociahstičnih dežel kot bodnirr1fe'?alJe boljših zvezah z za-°dno« * kapitalističnimi deželami, danes ctj80vinske izmenjave, ki so pa z nad emkHats veSJ1 kot 1 1948> vlada vi , ' državami. Romunska viogn ‘sok0 ceni dejavnost ter v niihr,, ^ngažiranih dežel, kot jim . JUlOVlh akcilah in nnVv.rioV, To sosedstvo temelji danes na iskrenem prijateljstvu, dobrem sosedstvu, enakopravnosti in medsebojni koristi. Posebno pomembni za nadaljni razvoj takega sodelovanja so bili zadnji sestanki jugoslovanskega predsednika Tita in Deja, do katerih je prišlo novembra lani in junija letos. Na teh sestankih je našlo svojo potrditev povsem enako gledanje na številne mednarodne probleme, kot tudi enakost ciljev in pa želja ter pripravljenost, da se romunsko-jugo-slovanski odnosi še izboljšajo. Pravtako se zelo ugodno razvija tudi gospodarsko sodelovanje, a k temu je v precejšnji meri prispevala ustanovitev Mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje. Že na prvem sestanku omenjene ustanove se je pokazalo, da stoje pred obema socialističnima sosedoma velike skupne gospodarske naloge in možnosti in da je v bodoče moč pričakovati še nadaljnjo razširitev blagovne izmenjave ter sodelovanje na številnih gospodarskih področjih. V najkrajšem času bosta obe deželi pristopili k izgradnji mogočnega hidroenergetskega sistema na Djerdapu. To delo, ki bo velikanskega pomena za graditelje in vse podonavske dežele, pa bo obenem vsemu svetu tudi dokazovalo, kakšne rezultate lahko omogoči gospodarsko sodelovanje med dvema socialističnima deželama. Tudi na ostalih področjih so bili zabeleženi uspehi sodelovanja, ki omogoča obojestransko spoznavanje, zbližanje in korist. Sam tak razvoj pa je bil možen samo na osnovi rezultatov, ki sta jih Jugoslavija in Romunija dosegli v svojem socialističnem razvoju, obenem pa na podlagi miroljubne politike v mednarodnem merilu, ki je obema skupna. Spričo tega je razumljivo, da se Jugoslavija in vse ostale socialistične dežele vesele doseženih u-spehov prijateljske Romunije, kot so hkrati tudi iskreno zainteresirane na njenem nadaljnjem uspešnem razvoju. Romunski narodni praznik, 23. avgust, pa romunskemu ljudstvu zagotavlja izpolnitev vseh tistih njegovih stoletnih sanj o srečnejšem in boljšem življenju, ki so zanje v teku njegove dolge in krvave zgodovine darovali svoja življenja tisoči njegovih najboljših sinov. D. T. Edvard Kardelj je vodil delegacijo CK ZKJ na včerajšnjem svečanem pogrebu Palmira Togliattija v Rimu. — Na sliki: Kardelj s Pa-jetto, ki je jugoslovansko delegacijo sprejel na rimskem letališču KAJ RAZKRIVAJO DOKUMENTI IZ VZHODNOMEMŠKIH ARHIVOV Operacija Linz» za nacistično ropanje umetnin po vsej Evropi «Obisk» varšavskih muzejev že leto pred napadom na Poljsko - Possejeva naloga, ustvariti v Linzu «Hitlerjev muzej» - Ropanje na Zahodu in Vzhodu Brazilija je znana kot dežela bogastva in bede. Še bolj pride ta kontrast do izraza v Riu de Janeiru, kjer poleg velikanskega razkošja v centru mesta lahko srečamo nepopisno bedo v predmestjih. Toda to sicer čudovito mesto, ki se ponaša s svojo izredno lego, ima tudi krasno plažo, ki se ob mestu rasteza na dolžini dvajsetih kilometrov. Na sliki del te plaže iiiMimiiiiiiimtiiiiiimiimiiiiiimmuiiimiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiHiminiiiiiiiimnuimimiiifii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Sačiko Taksami v «Alcione» nudi kkcijah In pobudah tu-vso podporo. odnose je bila ustva- rjgaJboljše ______________________ svojo sosedo — Jugoslavijo. *..."“''H....«...,,, Težišče pomorskih zvez Trsta se je vedno nagibalo na Daljni vzhod do Japonske, a kljub temu bo menda prvič v umetniškem življenju našega mesta, da med nas prihaja razi favljat predstavnica japonskega slikarstva. Je to Sačiko Takigami, ki prireja osebno razstavo v galeriji Alcione, kjer st lahko ogledamo nadvse zanimiva dela te slikarke. Zanimive so njene slike zlasti za poznavalce razvoja slikarstva na Japonskem v povojnem dvajselletju, ko so tam zrasli mnogi slikarji, ki se v ničemer ne razlikujejo od informalno in abstraktno ustvarjajočih umetnikov Evrope in A-merike. Sačiko Takigami pa u-smerja, v nasprotju s svojimi sodobniki, svoj ustvarjalni napor k poživitvi bistva starojaponskega slikarstva, ki ga seveda obnavlja v okviru napredne predmetnosti, kot jo je spoznala tu v Evropi, posebno v Benetkah, kjer dovr-šuje slikarsko akademijo. Prav verjetno je, da ne bi dospela do sedanjih slikarskih dosežkov o svojih delih, ko bi živela doma, daleč od središč nove likovne ustvarjalnosti, ki so prekvasila njeno orientalsko dojemanje u- sto. Ako v nekaterih zelo barvitih delih prihajajo do izraza dekorativni prijemi Saettijeve šole, ki jo Sačiko Takigami obiskuje, pa imamo tudi dve podobi čisto japonske, v duhovni zasnovi intro-spektivne analize lastnega jaza, v katerih celo posnema strukturo gub v svitek zvitih slik starodobnih mojstrov. Par ogromnih oči opazuje dve ženski postavi v nejasnost zamotanih obrisov, ki sta njen zavestni in podzavestni jaz. katere pa podaja v sosednem pan-danu ločeno v dveh ravninah. Je to pač tematika vseh nadarjenih mladih, ko prično odkrivati vplive svoje duševnosti. Sicer pa je ostala tematika v skladu s časom in njeno mladostjo. Občutje v vseh slikah pa je čisto žensko zlasti v sliki ljubimcev, kjer je ona oblečena in komaj vidna, on pa izstopa v vsej telesnosti vzhodnega človeka. Mislimo pa, da je slikarka svoj obnovitveni namen najbolje dosegla v sliki vojščaka in v oni precej abstraktizirani, ki se zdi, kot v šopek povezana skupina ljudi v pestrih kimonah, podobne onim na čajnih skodelicah, a je končno le šopek cvetlic.' MILKO BAMBIČ metnosti v dobro vzhajajoče te- ..........................i...............i...........................................................i boste preprečili VEN (od 21.3. do 20.4.) Zaupaj f°.VVSV^,cf točnost in svojo kot prei tvenem pogledu bo .BIK (od pogledu zavestjo 31-4- do 20.5.) koče, t«J? Premagali vse tez-‘ovljen n»ila* usPeh zago- °biska. Ueežni boste prijetnega (od 21'5- do 21.6.) Za-ste izvleku t Svoj,1 intuiciji, se bo-cUe. nek© nevšečne situa* Vami in ° 5° do nasprotja med filete. osebo, ki se z njo razu* (od 22.6. do 22.7.) Splošno t« se^vsakr4n^3b°y. Pozitivno.^Ogni-k® Pobuda8"1 rad'.kalni rešitvi. Ne- ki jo ijubite ho 7 Tzi z osebo, b^zžL $- ob,ju. nesite samo do neke mere. Prišlo bo do novosti v vašem jateljskem krogu. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes bo za vas zelo naporen dan. Pokažite razumevanje in smisel za prilagodljivost, da bi se izognili nepotrebnim sporom. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Skušajte pravočasno izpolniti vse svoje obveznosti. Dobri izgledi za vaše osebne načrte. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Dan bo ugoden za umetnike, toda le v primeru, če ne bodo pretiravali v svojem antikonformizmu. S svojo odločnostjo neko nesrečo. STRELEC (Od 22.11. do 20.12.) Prehodne težkoče za vse, ki zavzemajo odgovorna mesta. Neko srečanje bo vplivalo, da boste spremenili neki svoj načrt. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan je primeren za one, ki se ukvarjajo z raziskovanji. Ne polagajte prevelike važnosti na nekatere svoje namišljene tegobe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne zamenjujte dinamičnosti z napadalnostjo, če nočete pokvariti odnose s sodelavci. Manjša družinska nasprotja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ni priporočljivo, da bi svoja vprašanja skušali rešiti s pretirano drznostjo. Pokažite več spravljivosti v svojem odnosu do drage osebe. V prvih letih po vojni se je v italijanskem tisku pisalo o tem, da je treba od premagane Nemčije zahtevati, naj vrne vse tiste umetnine, ki jih je nacistična vojska pokradla po italijanskih pinakotekah in zasebnih kolekcijah v času njene okupacije. Nato je zadeva nekoliko zamrla in prišla ponovno na dnevni red pred kakimi petimi, šestimi leti, ko je bilo poudarjeno, da je Bonn veliko del vrnil, da pa je v Za hodni Nemčiji še mnogo italijan skih umetnin, ki jih bonske ob lasti nočejo Vrniti, ker da ni epravne oblikea za vrnitev lastnikom. Glede tega je bila ustanovljena tudi posebna komisija. In vendar je bila Italija, ki je glede svojih umetniških zakladov prav gotovo med prvimi deželami na svetu, v tem nekako «privi-legirana», ker je bila dolgo zaveznica nacistične Nemčije, proti koncu 1943. leta pa je Nemce že nekoliko minila ona sla po umetninah, ki jih je navdajala v začetku vojne. Druge napadene države so glede tega utrpele mnogo večjo, celo nepopravljivo škodo. Pred nedavnim so v arhivih Vzhodne Nemčije odkrili dokumente, ki nam to zadevo prikažejo v vsej luči. Gre za dokumente o tako imenovani sopera-cijl Lines. Nemški časopis «Zeit in Bilds je o tem prinesel nekaj podatkov, ki so vredno omembe. «Operacija Lines je bila do podrobnosti pripravljena že mnogo pred začetkom vojne. Ta načrt je predvideval organizirani rop umetnin po vseh državah, ki jih bo v poznejših letih vojne Nemčija zasedla. Delo je bilo pripravljeno v smislu nemške natančnosti in pripravljalna dela za poznejše ropanje so se vršila že dolgo pred začetkom vojne. Tako so se n.pr. Nemci že leto pred napadom na Poljsko «povabilis v Varšavo in nemški strokovnjaki so si ogledali varšavske muzeje in si zabeležili najbolj dragocena umetniška dela. Ko je bil ves načrt soperacija Linzs pripravljen, ga je bilo treba izvesti. V poletju 1939 je zato Hitler poklical k sebi znanega nemškega umetnostnega kritika, direktorja drezdenske slikarske galerije dr. Posseja. Temu je naročil, naj v njegovem rojstnem kraju Linzu ustanovi snajvečji muzej vseh časovs, ki naj bi ovekovečil Hitlerjevo ime. Dr. Pos-seju je Hitler naročil tudi, naj vodi soperacijo Linzs in naj v ta namen zbere okoli sebe potrebne sodelavce. Dr. Posse se je vrgel na delo in brž ko so nacisti napadli Poljsko, je dr. Posse organiziral pravo ropanje poljskih muzejev, dvorcev in zasebnih zbirk in odvažal predvsem tista dela, ki so jih dr. Frey in njegovi sodelavci zabeležili v svojih notesih že leta 1933 na svojem «obiskus v Varšavi. Za sistematično ropanje umetnin so bile sestavljene tudi posebne organizacije, ki so delovale pod neposrednim vodstvom Goeringa. Te skupine so pošiljale v Reich najbolj dragocena umetniška dela, ostala dela pa so vskladiščevali v posameznih krajih tistih zasedenih dežel, katere so nacisti smatrali že kot svoj bodoči imperij. Pri tem pa je dr. Posse — kot Hitlerjev zaupnik — imel prednost, ker je zbiral najboljša dela za «Fuehrerjev muzej.s v Linzu. Kako sistematično je bilo to ropanje, se vidi iz tega, da je dr. Posse prišel «na delo» v Varšavo z že pripravljenim novim katalogom. Jeseni 1939 je dr. Posse odšel «na delo» v Avstrijo. Pravzaprav je imel tu bolj malo dela, ker je bilo že pred njegovim prihodom veliko pobranega in zapečatenega in čakal ga je že poseben katalog. Dr. Posse je le pregledal kolekcije ter izbral nekaj najlepših umetniških del za sFuehrer-jev muzej». Nacističnemu strokovnjaku za umetnost pa je uspelo odkriti še nekaj umotvorov, ki jih še niso staknili Himmlerjevi «strokovnjaki». Med temi so bile zbirke v Rothschildovem dvorcu, ki jih je dr. Posse dal takoj zapečatiti. 15. marca 1939 je nacistična vojska zasedla Češkoslovaško. Dr. Posse - pa je prispel v Prago šele jeseni. Tudi tu je «rezerviral» najboljša dela za «Fuehrerjev muzeju, ostala umetniška in kulturna dela pa so morala ostati na Češkem, kajti Hitler je smatral, da je «protektorat Češke in Moravskes že sestavni del Reicha. V poletju 1940 so nacistične armade pomendrale Francijo, Belgijo in Holandsko, e prve dni vojne je Hitler poklical k sebi na sestanek strokovnjake in jim ukazal, kaj vse je treba na zahodu Evrope pobrati za njegov muzej v Linzu. Goering mu je obljubil podporo z vsem svojim «privat-nim» aparatom, ki ga je imel v ta namen. Za to operacijo je bil imenovan soperativni štab», ki ga je vodil Rosenberg. In kmalu so se začeli vrstiti transporti oropanih umetnin v Nemčijo, veliko del tudi v Goeringov dvorec Ka-rigall. Goeringa so posebno zanimale kolekcije dinastije Rothschild. Rosenbergu in njegovim pa ni uspelo najti teh skritih zakladov, pa čeprav so pretaknili vso Francijo. Goering se je tega dela lotil s tolikšno vnemo, da je njegova, t.j. Rosenbergova skupina postala močnejša od Hitlerjeve, t.j. Possejeve skupine in bila najmočnejša skupina roparjev umetniških del, kar jih je premogel Reich. V okviru tega je zanimiv tudi naslednji dogodek: V amsterdamskem kraljevskem muzeju je bila spomladi 1940 organizirana razstava zelo dragocenih del, ki so bila last švicarskega državljana pok. prof. Lunza. Nacistični napad pa je razstavljavce presenetil. Nacisti so zbirko prof. Lunza enostavno zasegli. Lunzova vdova je kot švicarska državljanka zahtevala, naj ji zbirko vrnejo. Dr. Posse je zahtevo odbil, ker da je Hitler nad temi deli navdušen. Končno je vdovi uspelo, da so ji zbirko «odkupili», seveda po smešno nizki ceni. Ko so v juniju 1941 nacisti napadli Sovjetsko zvezo in naglo napredovali, so Hitler, Goering in ostala druščina že šteli dneve, ko se bodo polastili velikih zakladov leningrajskih muzejev. Dr. Posse se je že mrzlično pripravljal na delo. Toda zgodovino poznamo: nacisti so ostali z dolgim nosom. Da bi svoj bes potolažili, ,je nacistična vojska pri umiku izropala ali požgala vse. Pokradli ali uničili so neprecenljiva umetniška dela nekaterih ruskih muzejev, tako da je n.pr. v slovitem kijevskem muzeju od 41.000 eksponatov bilo ohranjenih le dva tisoč. Nacisti so porušili in izropali 427 sovjetskih muzejev. Tudi tedaj, ko je šlo nacistični vojski že slabo, se posamezne skupine roparjev niso predale in 17. aprila 1944 je Rosenberg izjavil, da bi njegovi posebni organizaciji bilo treba na stotisoče železniških vagonov, da bi vse umetnine, ki jih je poropal in uskladiščil v raznih zasedenih deželah, mogel prepeljati v Reich. Kot se je zgodilo z italijanskimi umetniškimi deli, tako se je zgodilo tudi z umetninami, ki so jih nacisti poropali po zahodni Evropi. Večino del je Zahodna Nemčija vrnila, toda uradni podatki govore, da je bonska vlada vrnila «v matična mesta» 63.000 umetniških del, kar se nanaša le na zahodne države, dočim so bila vzhodnim državam vrnjena le redka dela. Kolikšno je bilo pokradeno bogastvo, najbolj priča naslednji podatek: nacisti so imeli v Reichu že več umetnin kot jih imajo londonski muzeji, Louvre ter slovita Tretjakovska galerija skupno. V SOVJETSKI TOVARNI DIAMANTOV Valentina Tereškova ima svoj briljant Zgodba, skoraj legenda o 200-karatnem «0rlovu» - Rako diamante brusijo v briljante - Nadzorstvo nad tem bogastvom V zadnjih letih se Sovjetska zveza pojavlja na svetovnem trgu tudi kot izvoznik diamantov odnosno briljantov. Postaja celo nevaren tekmec. Začelo se je v večjem obsegu pred kakimi desetimi leti, ko so v Jakutiji odkrili velikanska in bogata ležišča diamantov. Jakutijo geologi imenujejo že »diamantna pokrajina«. Jakutska ležišča diamantov ne zaostaja po kakovosti za svetovno znanimi ležišči v Južni Afriki, ki so dolgo dobo bila glavni do-bativtelj diamantov na svetovnem trgu. Ko se z geologi in draguljarji govori o diamantih in briljantih, je vedno govora o izrednih lastnostih, ki jih je priroda podarila temu »kamenju«. Govora je o njihovi izredni trdoti, o čarobnem blesku in o čudoviti lepoti. (Ara-baska beseda «al-mas» pomeni «najbolj trd«, grška beseda «ada-mas« pa pomeni »nepremagljiv«, «neuničljiv». Diamantu pa Rusi rečejo «almaz», kar pomeni, da so izraz prevzeli po Arabcih. Lastnosti diamantov in redka nahajališča so temu dragemu kamnu dale avreolo tajinstvenosti. O diamantu in o briljantu je cela vrsta legend in zgodb. Toda nekatere zgodbe so le navidez podobne legendi, ker so povsem resnične. Na primer: Diamant «Orlov» je težak 200 karatov. Sedaj ga hranijo v diamantnem skladu Sovejtske zveze in je državna last. Nekoč je krasil prestol šaha Nadira, toda po izročilu ga je 1747 ukradel neki vojak. Nato je po kdo ve kakšnih poteh ta izreden »velikan« prispel v Amsterdam. Ruski grof Orlov ga je kupil od nekega amsterdamskega trgovca in plačal zanj 450.000 rubljev v zlatu, hkrati pa trgovcu poklonil še enoletno rento v zve-sku 450 rubljev v srebru, tako da je stal ta «velikan» 900.000 rubljev. Ruski grof Orlov ga je kupil za svojo ljubico, carico Katarino II., Carica pa mu ni hotela ostati dolžna in mu je poklonila obleko, okrašeno s celo kopico briljantov, katerih vrednost so cenili na milijon tedanjih rubljev. Drugi ljubimec carice Katarine II., knez Potemkin, si je kupil pokrivalo, ki je bilo okrašeno s toliko , briljanti in dragulji, da ga zaradi njegove teže ni mogel nositi. Za knezom Potemkinom je zato vedno hodil eden njegovih adjutantov, da bi mu nosil pretežki klobuk. V diamantnem skladu Sovjetske zveze se hrani tudi briljant »šah«. Ta tehta 87 karatov. Nekoč je bil ta briljant najden v Indiji, od koder so ga prepeljali v Perzijo. V Sovjetsko zvezo, odnosno v nekdanjo Rusijo, je prišel leta 1829. Rusiji ga je dala tedanja teheranska oblast kot odškodnino za smrt ruskega poslanika v Perziji, velikega pisatelja A. S. Hribojedova, ki je bil v Teheranu umorjen. Toliko o velikih diamantih odnosno briljantih, ki jih hranijo v sovjetskem diamantnem skladu. Sedaj se vrnimo v Jakutijo. Največji diamanti, ki so jih doslej odkrili v Jakutiji, so: eden od 32,5 karatov, drugi od 54,14 karatov, pred nedavnim so v kopu «pipa miru« našli diamant, težak 51 karatov, ki so mu dali ime po prvi ženski-kozmonavtu: Valentini Tereškovi. Neki novinar, ki je obiskal Jakutijo, je obiskal tudi tamkajšnjo tovarno, kjer izdelujejo odnosno kjer brusijo diamante v briljante. Novinar je svoj obisk opisal takole: «Izdelati briljant pomeni prenesti na diamant 57 ploskev. Toliko ploskev daje diamantu najboljši sijaj in blesk. Obdelava diamantov v dragulje, ki nosijo ime briljanti, je zelo naporno in odgovor- no delo. Terja izredno zbranost in veliko previdnost, stooodstotni vid in posebno sposobnost, da kamen odkrijemo, ga razumemo, da spoznamo, kako se ga je treba lotiti, da bi pokazal vse svoje pri-rodne lastnosti. — Kakšen pa je bil največji briljant, ki ste ga vi obdelali? — sem vprašal starega brusača Alekseja Jefimoviča. Smo v veliki in visoki dvorani, ki »izdeluje« briljante. Za kakimi desetimi stroji delajo brusači. V desni roki imajo povečevalno steklo, v levi pa primež z diamantom. Velika okna so prepleskana z belo snovjo, da bi sončna svetloba ne prodirala v notranjost, kajti sončni žarki bi se odbijali od diamantov — že pol briljantov in motili delavca, da bi ne razločeval več ploskev. Stari brusilec Aleksej Jefimovič pozorno motri in vneto brusi. Nato postane in mi odgovori: — Največji?... Ta mesec sem imel opravka s kamnom od 6,66 karatov. Alekseju Jefimoviču novo vprašanje. V njegovih rokah je primež z majhnim diamnatom, ki je velik kot zrnce. Krožni brus se vrti z brzino 3000 obratov v minuti. Aleksej Jefimovič približuje diamant brusu. Istočasno se od diamanta odvijajo drobcene iskre. Aleksej Jefimovič opazuje diamant s povečevalnim steklom. Vsakokrat ga zagleda, preden ga s primožem približa vrteči se plošči — brusu. Ko to dela in ga jaz opazujem, se po dvorani zasliši zvonenje, na steni pa se prižge električna žarnica. — «Ne premaknite se — me opozarja. —• Izgubil se je briljant!« — Kako se je izgubil? — ga vprašam in se oziram okoli sebe. Ne daleč pod zastrtim oknom je eden od delavcev vzel močno električno svetilko in močan snop žarkov je začel lizati po podu. — Dogaja se — me pomirja Aleksej Jefimovič. — Majhen briljant se včasih zmuzne iz primeža in odleti tudi zelo daleč. V takih primerih vse obstane. Nihče ne sme iz pogona, niti stopiti vanj. Kamen je treba obvezno najti. — In res, kmalu se zaslišita dva zvončka signala, svetilka na steni ugasne, alarm je končan. Hodim po pogonu od stroja do stroja, od delavca do delavca. In tako pridem do velike blagajne z nenavadno obliko. Razdeljena je na predalčke, vsak predalček pripada enemu delavcu. Tu delavci hranijo diamante. Vsak delavec ima svoj ključek in svoj pečat, s katerim zapečati svoj predalček, preden gre z dela. Ključavnice v blagajni pa so izdelane tako, da pozna njihov mehanizem samo lastnik ključa. Kmalu zatem smo se znašli v skladišču, kamor dovažajo diamante, odvažajo pa briljante. Tu gospodari Nina Ivanovna, starejša in resna ženska. Morda je takšna zato, ker ima opravka z velikimi vrednostmi, morda pa se mi je le zdelo, da je tako resna in stroga. Na mizi pred njo je tehtnica ob tehtnici, toda to so posebne tehtnice za tehtanje draguljev. Tehtnice so pod steklenim zvonom in tako trdno postavljene, da ne more nobeno nihanje vplivati na njihovo točnost. Nina Ivanovna Jemlje briljant za briljantom in ga s pinceto spušča na tehtnico. Briljanti se bleščijo na sončnih žarkih, kajti okno v tej sobi ni zastrto. Nina Ivanovna jih nato postavlja v zavojčke. Nato odpira veliko blagajno in jih postavlja vanjo. Koliko jih je v njej? Sto, tisoč? če bi jih vse stehtali, za koliko karatov bi jih bilo?« Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slov. pesmi; 11.45 Naš juke-box; 12.15 Pogled na svet; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Melodije; 17.00 Orkester p.v. Guida Cergolija; 17.20 Pesem in ples; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Orkester; 18.45 Slov. romantični samospevi; 19.15 Tržaška gledališča; 19.30 Domači in tuji motivi; 20.00 Šport; 20.30 Revija glasbil; 21.00 Simf. koncert; v odmoru Svet umetnosti: »Pop-art«: nato Orkestri in zbori; 22.30 Melodije. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.40 Orkester p.v C. Pacchlorija; 14.00 «Wilhelm Tell«, odlomki. Koper 7.15 Glasba za dobro Jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 Opoldanski kok-tail; 12.50 Turistične beležke; 13.00 Od opere do opere; 13.40 Plošče; 14.00 Melodije in ritmi; 14,30 Za oddih in razvedrilo; 15.30 Iz Mozartovih del; 16.15 Pevci; 16.30 Otroški kotiček; 17.00 Stare melodije; 17.40 Slavni valčki; 18.00 Prenos RL; 19.00 Trombetist N. Impallomeni; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Ted Heath; 22.40 Praški kvartet. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Naš jutranji pozdrav; 9.10 Simf. SREDA, 26. AVGUSTA 1964 glasba; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Oddaja za šolarje na počitnicah; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Na programu P. Schubert; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Lahka glasba; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske novosti; 15.45 Mali ansambel; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Mladi koncertisti; 17.25 Mednarodni koncert; 18.00 Radijska črtica; 18.35 Neapeljska antologija; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.25 O. Respighi: «La campana sommersa«. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Tony Dalara; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 9.35 Neapeljske pesmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 14.00 Pevci; 15.00 Ital. pesmi; 15.15 Za vas izbrani motivi; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.38 Najnovejše plošče; 16.50 Ital. panorama; 17.35 Mala enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 21.00 Benetke včeraj, danes, jutri; 21.40 Glasba v večeru. /II. program 18.30 Nemška kultura; 18.45 Mil-haudove skladbe; 19.00 Knjižne novosti; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Mozartove skladbe; 21.30 Straussove variacije; 22.45 Glasba danes. Slovenija 8.05 Plesni orkester; 8.30 Dvo-f ako vi Slovanski plesi; 9.00 Svet skozi sončna očala; 9.20 Zvočni mozaik; 10.15 Zabavna glasba; 10.30 človek in zdravje; 10.40 Pianistka D. Tomšič; 11.00 Napotki za tuje turiste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači pele-mele; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Glasbeni avtomat; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Komorni zbor; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Iz fonoteke radia Koper; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Iz naših studiov; 21,10-23.25 F. Flotow: «Marta» — Opera; 23.25 Literarni nokturno; 23.35 Melodije. Ital. televizija 18.00 Festival filmov za mladino; 19.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV priredba: «Rop»; 21.50 Gershwin: 22.30 Dokumentarij: Antene v Sredozemlju; 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 A. NovelU: «L’acqua cheta«; 22.55 Športne vesti. Jug. televizija 19.10 Obzornik; 19.30 Taškent — mesto izobilja — oddaja za mladino; 20.00 Dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 Ivo Rug-gieri: Smrt je preložena na večer — drama; 21.45 Kanjon Ne-video — reportaža; 22.15 400 u-darcev — francoski film; 23.45 Včeraj, danes, jutri. PRIMORSKI DNEVftm USTREGLI SO ZAHTEVI NJENIH PREBIVALCEV Včeraj so s protiprašno oblogo prevlekli Ascolijevo ulico Nadaljuje se urejevanje pločnikov in drugih cest Včeraj je podjetje Tacchino asfaltiralo Ul. Ascoli. S tem se je ustreglo prebivalcem te ozke in prašne poti, zazidane s starimi in dotrajanimi hišami, ki so pred meseci zbrali številne podpise na pismeni vlogi županstvu, v kateri so zahtevali, naj se cesta asfaltira, ker je po njej velik promet, ki ustvarja nemogoče higienske razmere. Podjetje je najprej z eskavator-Jem odstranilo zgornjo prašno plast. Po nekaj tednih čakanja, da se je podlaga utrdila, so položili protiprašno asfaltno oblogo, ki popolnoma zadostuje potrebam. Asfaltirali ■o tudi končni del Ascolijeve ulice, ki se križa z Ul. Italico Brass in Largo Pacassi. Asfaltiranje te ceste je postalo nujno tudi zaradi tega, ker ni sredstev za rušenje starih zgradb v Ascolijevi ulici in se bo zaradi tega asanacija tega mestnega predela predložila na poznejšo dobo. V severnem delu mesta so še vedno v teku obsežna dela pri urejevanju cest in pločnikov, ki so jih poprejšnje uprave močno zanemarile. Skoraj vse pločnike so utrdili z betonsko podlago, vrhu katere bodo položili tanjši asfaltni sloj. Te dni izkopavajo zemljo s pločnikov v Gabrijelovi ulici, ki jo bodo uredili tudi zaradi tega, ker bo morda že prihodnje leto po njej velik obmejni promet lastnikov propust-nic. Nadalje delavci urejajo pločnik v Ul. S. Pellico, ki je prav tako iz makadama, in ga bodo asfaltirali. busi jih bodo ob 9. uri pripeljali Ronke. trni, deželni odbornik za promet Marpillero, predsednik sejma Sa-vio im podtajnik Oliva, ki je podčrtal, da je sejem prvikrat dobil vsedržavni značaj in je sejemska uprava postala avtonomna ustanova. Sejem je urejen na okoli 22.000 kvadratnih metrih prostora, od katerega šest tisoč pokritega. Na njem razstavlja 500 industrijskih podjetij in nekaj sto obrtniških delavnic, med katerimi so močneje zastopani tudi tržaški obrtniki. Sejem bo odprt do 8. septembra. Popravni izpiti slovenskih nižjih srednjih šol nižje ln Ul. Ran-pričnejo Ravnateljstvo državne strokovne šole v Gorici, daccio 10 javlja, da se popravni izpiti 1. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Umik za ostale predmete si lahko dijaki ogledajo na razglasni deski šole. Iz Doberdoba Vrnitev otrok s počitnic v Gradežu Jutri 27. aVgusta se vrnejo do-berdobskt otroci, kt preživljajo poletne počitnice v Gradežu. z avto- VERDI. 17.00: «’14-’18, Europa in fiammen. Italijanski dokumentarni film o prvi svetovni vojni; zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 17.00: «Sexy a Tahiti«. Tu-mata Tenian in Liliane Felicien. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. V1TTORIA. 17.30: «11 marmlttone«. J. Lewis in David Wayne: Ameriški črnobeli film; zadnja predsta va ob 21.30. CENTRALE. 17.15: «Anna». Raf Vallone in Silvana Mangano. Italijanski črnobeli film; zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes vas dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št 57, tel. 28-79. V Pordenonu otvoritev vzorčnega velesejma Podtajnik za industrijo sen. O-liva je včeraj v Pordenonu otvo-ril 18. sejem. Na otvoritvi so bili prisotni predstavniki deželne u-prave, poslanci in predstavniki trgovinskih zbornic. Goste so pozdravili: pordenonski župan Mon- iiiinm inmii im iiiiiiiiiiiiii min m iiniiiiiiiiiiuuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,mi,iiiiiiiim,i,m,i,illiii,il,,,,,n V SREDIŠČU ZA POKLICNO USPOSABLJANJE Jutri nagrajevanje pridnih vajencev Med njimi so tudi številni vajenci, ki so zaključili slovensko srednjo šolo V središču za poklicno usposabljanje vajencev na Svetogorski cesti bodo jutri ob 17.30 razdelili priznanja vajencem, ki so uspešno povečali dodatne tečaje za strokovno vzgojo v letu 1963—1964. Iz vsakega tečaja bodo podelili nagrade šti-lim vajencem. Poleg italijanskih so tudi tile vajenci slovenske narodnosti : Ljudmila Pahor iz Doberdoba; Igor Paulin, Oscar Cociani in Vito Goljevšček iz Gorice; Mario Makuc, Boris Stopar, Dario Bralni, Giovan-ni Močilnik, Rupert Šuligoj, Andrej Makuc, Boris Tabaj, Ivan Devetak in Alojz Tomšič iz Rupe, Alojz Hlede iz števerjana, Nadja Saksida in Lilijana Kenda. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 28,8 stopinje ob 14.50, najnižjo 15,8 stopinje ob 3. Povprečne dnevne vlage je bilo 50 odstotkov. Preurcjevalna dela v kino dvorani Moderno Kino dvorana Moderno, last Gra-pulinovih, je zaprta že več let. V zadnjem času pa Je lastnik začel z obnovitvenimi deli, tako da bo po vsej verjetnosti nared v kakšnih dveh mesecih. V njej bo 400 sedežev, od katerih 100 na galeriji, ki bo podaljšana v dvorano, da bodo sedeži udobnejši. Odstranili bodo oder in filmsko platno postavili na steno. Notranjost bo v celoti preurejena ln modernizirana. Sliko bo projicirala najmodernejša aparatura s ksenonsko žarnico, ki je neprimerno boljša od tradicionalne žarnice z dvema cgljenima elementoma. Namestili bodo novo električno razsvetljavo, namestili nova grelna telesa, ter preuredili vhod ln sanitarije. Lastnik kino dvorane napoveduje, da se bodo predvajali dobri in novi filmi istočasno not v ostalih italijanskih mestih. To mu bo omogočil sporazum za Izposojanje filmov z nekim italijanskim producentom. Lokal bo spremenil tudi ime: poslej se bo imenoval «Modemissimo». ustavljali tudi številni meščani, ki so se vračali z izletov in s kopanja. Na voljo je bilo dovolj čevapčičev in pečenih piščancev. V ponedeljek zvečer so izvolili lepotico plesa 18-letno Tanjo Fer-folja, hčerko trgovca iz Rupe. Izvolitev je prisotnim naznanil predstavnik organizatorjev Durček, ki je podelil mladenki šop rož in priložnostno darilce. Smrtna nesreča loškega rudarja v rabeljskem rudniku Pri eksploziji vrste min v rabeljskem rudniku v globini 450 m je bil predvčerajšnjim ubit 59-letni rudar Josip Cuder iz Loga pod Mangrtom, ki je zaposlen v tem rudniku od leta 1938. Nesreča se je zgodila, ko je skupina rudarjev, v kateri je bil tudi pokojni Cuder, prižgala mine ter se umaknila, medtem ko se ni Cuder iz doslej nepojasnjenih razlogov skril v zaklon ter ga je zato eksplozija ubila. Sele včeraj so delavci nove izmene, ko so prišli zjutraj na de. lo, naleteli v rovu na Cudrovo tru. plo. Delo v rudniku so prekinili v pričakovanju preiskave, ki jo bo opravilo nadzorništvo za rudnike Iz Trsta. Na kraj so šle tudi sodne oblasti. VČERAJ V BERLINU Nov evropski rekord Boršta Gregorja na 100 m metuljček BERLIN, 25. — Vzhodnonemški plavalec Horst Gregor je danes izboljšal evropski rekord na 100 m dolgi progi, ki jo je "la-val v slogu metuljčka. Novi evropski rekorder je progo preplaval v 59”3. PRIJATELJSKI NOGOMET Izlet v Maribor 19. in 20. septembra Ker je potekel čas za prijavo izletnikov, ki bi si radi ogledali vinski sejem v Ljubljani, in ker ni bilo dovolj prijavljenih se izlet odpoveduje. Nadaljuje pa se vpisovanje za dvodnevni izlet v Maribor v soboto 19. in v nedeljo 20. septembra. Odhod iz Gorice ob 13. uri, prenočitev v Mariboru, ogled Pohorja, Celja in Ljubljane. Voznina, cestnina, potni list in vizum skupno 2.500 lir. Prijave sprejema urad SPZ v Ul. Ascoli ter raznašalec Primorskega dnevnika v Sovodnjah Mirko Kuzmin. Ce do 1. septembra ne bo dovolj prijavljencev se izlet odpove. Tanja Ferfolja zvezdica plesa v Rupi Domači fantje iz Rupe so priredili na travniku nasproti gostilne Ožbot ples na «brjarju». Zaradi dežja v soboto ni bilo zabave, pač pa v nedeljo in ponedeljek. Posebno velika je bila udeležba na tem prazniku v nedeljo, ko so se Pleskar padel z lestve Med pleskanjem je včeraj padel z lestve 67-letni Giorgio Padovan iz Otrok nadel s nnctelie Ulice Slle 7 v Gcrlcl z avtomobi Uiron paaei S postelje lom zelenega križa so ga prepeljali S posteljice Je nekaj pred poldne v civilno bolnišnico, kjer so ga pripadla 2-letna Manuella Colla iz Ul. držali na zdravljenju zaradi udarca S. Giovannl 12. Udarila se je v v desno stran prsnega koša in zvi-glavo. Z zasebnim avtomobilom so na levega prstanca. Nesreča se mu jo odpeljali v civilno bolnišnico, je pripetila v dopoldanskih urah; kjer so jo pridržali na zdravljenju. | okreval bo najbrž v 20 dneh. Tok visoke napetosti ubil vajencapriRomansu Žica se ga je dotaknila med delom na telefonskem drogu MILAN, 25. — Bivši igralci ali »stare slave«, kakor jih imenujejo prireditelji, Interja, Milana, Juven-tusa in Napolija so se nocoj spoprijeli v San Siru na turnirju za tiofejo Isolabella. Igralci, čeprav že priletni, so pokazali še zadovoljiv nogemet in so tu pa tam tudi navdušili občinstvo. V prvi tekmi je Inter premagal Napoli 4:1 (2:0). Za milansko enaj-storico so bili uspešni Skoglund (v 2’), Lindskog (v 20') in Savioni (v 8' in v 13’ dp.), medtem ko je Masoni v 29’ drugega dela igre dosegel častni gol za neapeljsko moštvo. V drugi tekmi večera pa le Ju-ventus odpravil Milan 4:0 (1:0). Gole so dosegli Mari (v 11’), Praest (v 7’ d.p.), Carapellese (v 25’) in Manente (v 30'). * * * RIM, 25. — Današnja prijateljska predprvenstvena tekma med Romo in Fiorentino se je končala neodločeno brez gola. Angelillo in De Sisti sta morala zaradi hujših poškodb zapustiti igrišče in sta se morala zateči po zdravniško pomoč. KOLEDAR NOGOMETNE A LIGE 1964-65 13. prihodnjega meseca prvi prvenstveni zavrtljaj V Bergamu prva tekma prvakov Bologne MILAN, 25. — Vodstvo nacionalne lige FIGC je danes objavilo razpored tekem letošnjega nogometnega prvenstva A lige. Prvo kolo bo 13. septembra. Nogometni prvak 1963-64 Bologna bo letošnje prvenstvo otvorila z gostovanjem v Bergamu. Isto usodo je žreb dosodil Juventusu, ki bo igral v Messini in Inter ju, ki se bo spoprijel z novim ligašem Varesejem. Fiorentina, Milan in Roma, ki jih moramo šteti med možne favorite za italijanski naslov, pa bodo prvo tekmo prvenstvenega zavrtlja-ja igrale pred domačimi navijači. Tiskovni urad nacionalne da lige je bodo tekmo prvega tudi javil, izločilnega kola za italijanski nogometni pokal Palermo-Catania, ki bo 6. septembra, igrali na nevtralnem igrišču v Reggiu Calabriji. Igrišče Palerma je namreč diskvalificirano, nogometni pravokotnik Catanie pa do določenega datuma še ne bo urejeno za tekme. Prvi del nogometnega prvenstva A lige 1964-65 bo potekal kakor sledi: I. KOLO — 13.9.1964. Atalanta-Bologna Fiorentina-Foggia Genoa-Lazio Milan-Catania L.R. Vicenza-Sampdoria linniiiiiniiiiiiinninniinniiiiniininnnniiiiiiuiiiimnilviiiiiiiiiiitiituiHmiiiitiiiiiiiiiiitiitimiiiiimrtfili NA POKALNEM PRVENSTVU PRIMORSKE Zaslnžena zmaga odbojkaric Bora Slaba uvrstitev moške šestorke V soboto ln nedeljo je bilo na letnem igrišču TVD Partizana Iz Izole, odprto pokamo prvenstvo Primorske. Na tem turnirju sta nastopili izven konkurence tudi moška in ženska ekipa Bora. V ženski skupini so tržaška dekleta premočno nadkrilila svoje na- Ko se je dotaknil električnega voda visoke napetosti, je včeraj v Frattl pri Romansu izgubil življenje 16-letni vajenec Bruno Vanon iz St. Lovrenca pri Moši. Vajenca Je ubil tok med delom na okoli 4 m visokem telefonskem drogu. Pri udarcu toka je izgubil zavest in padel na tla. Delavca, ki sta bila v bližini, sta mu j rihltela na pomoč, vendar Je bilo že prepozno, ker se mu je srce med tem že ustavilo. Ko je prišel na kraj rešilni avto Zelenega križa, ki so ga poklicali tovariši, je truplo že modrikalo. Prepeljali so ga v bližnjo mrtvašnico, od koder ga bodo danes prepeljali v St. Lovrenc. Bruno Vanon se je šele pred 6 meseci zaposlil pri podjetju SITE, družbi za električne in telefonske zveze z glavnim sedežem v Bologni. Nesreča ga je doletela med napeljavo nove linije. Karabinjerji Iz Romansa, ki so uvedli preiskavo, za enkrat še ne vedo pojasniti točnih vzrokov, kako se je zgodila nesreča. Skoraj gotovo je, da mladenič ni bil dovolj izkušen ln ni upošteval vseh varnostnih predpisov, ki urejajo nevaren posel električnih in telefonskih delavcev. Bruno Vanon Je bil edini sin ln so ga imeli prijatelji v vasi rele radi. Delavca popravljata ceste na Vrhu Zadnje deževje je posebno hudo pokvarilo ceste na Vrhu. Sovodenj-ska občinska uprava je zaposlila dva cestarja, ki naj bi popravila predvsem glavno cesto, ki pelje v vas. Poskrbela je tudi za potrebne količine gramoza. Delavca bosta popravila tudi tiste poti v vasi, ki so neurejene, odkar so kopali jarke za vodovodno napeljavo. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega moža in očeta Tončeta Sošoua se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala pevskemu zboru ter ysetn darovalcem vencev in cvetja. 2alujoči: žena, otroci in ostalo sorodstvo Gorica-Grojna, 26.8.1964. sprotnlce in gladko zmagala, že po samih rezultatih sodeč lahko ugotovimo s kako lahkoto so odpravile ekipi Anhovo in Izola. Ti sta si nabrali v posameznem setu največ šest točk. K temu pa moremo še pripomniti, da tokrat ni nastopila Pavletičeva, ki je že vrsto let ena izmed glavnih stebrov moštva. IZIDI: Bor — Anhovo 3:0 (15:6, 15:4, 15:3) Bor — Izola 3:0 (15:2, 15:3, 15:6) V nedeljo so prišli na vrsto fantje. Sodelovalo je devet ekip, tako da je bila praktično zastopana vsa primorska odbojka. Borovci so bili vključeni v izločilno skupino z Izolo. TNZ (Koper), Tomajem in Postojno. žreb je bil torej naklonjen plavim, ki so se morali že v prvi tekmi spoprijeti z Izolo. Po začetnih fazah Je Bor držal vajeti igre v svojih rokah, a Je kmalu začel polagoma popuščati. Nastopila Je nervoza in poraz je bil neizogiben. V naslednjih tekmah so borovci zmagati čeprav s težavo. Nekaj nemogočega pa Je bil poraz proti moštvu TNZ iz Kopra, ki bi ga lahko primerjali s tržaško Acegat. To se pravi moštvo, ki z Borom ne bi imelo kaj opraviti, če bi ta zaigral kot zna. Fantje so grešili žogo za žogo, kot da bi prvič stepili na odbojkarsko igrišče, zaradi česar je seveda vladala popolna zmeda Bor je tako zasedel drugo mesto v svoji skupini in moral Je odigrati še zadnjo finalno tekmo za 3 oz. 4. mesto. Nasprotniki plavth so bile Jelšane, s katerimi so naši igralci še sorazmerno dobro in umirjeno zaigrali. Končni rezultat Je bil 3:1 za Bor. V finalni tekmi za prvo mesto, pa sta se spoprijeli ekipi Kanala in Izole. Priča smo bili zelo lepi In agonistični tekmi, ki je ogrela številne gledalce. Zmaga je pripadla Izoli, škoda le, da si mora to mesto, če hoče zmagati, izposojevatf igralce iz drugih ligaških ekip. Finalna izida: Bor — Jelšane 3:1 (15:11, 15:6, 13:15, 18:16) Izola — Kanal 3.2 RITTER TENIS CHESNUT HILL, 25. — Američan McKinley in Ralston sta si osvojila naslov ameriških prvakov v doublu. V finalu sta premagala angleški par Stilwell — Sangster 6:3, 6:2, 6:4 V finalu ženskih dvojic sta Američanki Susman in Moffitt presenetljivo premagali Avstralki Turner in Smith 3:6, 6:2, 6:4. Messina-Juventus Roma-Cagliari Torino-Mantova Varese-Internazionale 2. KOLO — 20.9. Atalanta-Roma Bologna-L.R. Vicenza Intemazionale-Foggia Juventus-Cagliari Lazio-Catania Mantova-Milan Messina-Genoa Sampdoria-Fiorentina Varese-Torino 3. KOLO — 27.9. Cagliari-Sampdoria Catania Juvehtus Fiorentina-Lazio Foggia-Mantova Genoa-Bologna L.R. Vicenza-Milan Intemazionale-Messina Roma-Varese Torino-Atalanta 4. KOLO — 4.10. Bologna-Messina Cagliari-L.R. Vicenza Catania-Genoa Foggia-Atalanta Juventus-Mantova Lazio-Intemazionale Sampdoria-Roma Milan-Torino Varese-Fiorenttna 5. KOLO — 11.10. Atalanta-Juventus Bologna-Sampdoria Genoa-Internazionale L.R. Vicenza-Varese Mantova-Cagliari Messina-Catania Milan-Lazio Roma-Fiorentina Torino-Foggia 6. KOLO — 18.10. Catania-Cagliari Fiorentina-Atalanta Intemazionale-Roma Juventus-Bologna L.R. Vicenza-Torino Lazio-Varese Messina-Milan Sampdoria-Mantova Foggia-Genoa 7. KOLO — 25.10. Bologna-Lazio Cagliari-Intemazionale Foggia-Messina Genoa-Juventus Mantova-L.R. Vicenza Milan-Atalanta Roma-Catania Torino-Fiorentina Varese-Sampdoria 8. KOLO — 8.11. Atalanta-Varese Catania-Foggia Fiorentina-Juventus iliiiiiiiimiiniiiiillllli,m,,„l,l,llllllltlllltlm,l1IIIIIMt|)|||||llll|||t|t||l||||||f||l,|||t|l||im|,n, TU1NTAM OLIMPIADA BRUSELJ, 25. — Belgijska atletska zveza je prijavila prvaka v teku na 3000 m ovire Gastona Roe-lantsa za nastop na tokijski ollm-piadi. Roelants bo nastopil v panogi, kjer brani svetovni naslov in v teku na 5000 m. • • • HONG KONG, 25 — Osemnajst atletov bo predstavljalo Hong Kong na olimpiadi v Tokiu. Letošnja bo po številu najmočnejša reprezentan ca, ki jo je Hong Kong poslal na olimpijske igre. RIM, 25. — Italijanska atletska zveza bo predlagala vodstvu CONI, da bi poslalo na tokijsko olimpiado tn tekmovalce za nastop v teku na 110 m zapreke. Tl so Mazza, Cor-nacchla in Ottoz. Kaže, da bo CONI predlog sprejel. INTER — INDIPENDENTE BUENOS AIRES, 25. — Danes so potrdili, da bo prva tekma za medcelinski pokal prvakov Inter — In-dipendente 9. septembra v Buenos Airesu, povratna pa 23. istega meseca v Milanu. Intemazionale-Mantova L.R. Vicenza-Lazio Messina-Cagliari Roma-Bologna Sampdoria-Milan Torino-Genoa 9. KOLO — 15.11. Cagliari-Atalanta Fiorentina-Bologna Genoa-Mantova Juventus-Sampdoria L.R. Vicenza-Catania Lazio-Roma Messina-Torino Milan-Intemazionale Varese-Foggia 10. KOLO — 22.11. Atalanta-Catania Bologna-Internazionale Foggia-L.R. Vicenza Genoa-Sampdoria Milan-Fiorentina Torino-Juventus Varese-Messina Lazio-Cagliari Mantova-Roma 11. KOLO — 29.11. Atalanta-Messina Catania-Varese Fiorentina-Cagliari Foggia-Milan Intemazionale-L.R. Vicenza Juventus-Lazio Mantova-Bologna Roma-Genoa Sampdoria-Torino 12. KOLO — 13.12. Bologna-Foggia Cagliari-Varese Catania-Mantova Genoa-Atalanta Intemazionale-Sampdoria Juventus-Milan L.R. Vicenza-Fiorentina Lazio-Torino Messina-Roma 13. KOLO — 20.12. Atalanta-L.R. Vicenza Cagliari-Foggia Fiorentina-Intemaziohale Mantova-Messina Milan-Bologna Roma-Juventus Sampdoria-Lazio Torino-Catania Varese-Genoa 14. KOLO — 27.12. Bologna-Varese Fiorentina-Messina Foggia-Lazio Intemazionale-Juventus L.R. Vicenza-Genoa Mantova-Atalanta Roma-Milan Sampdoria-Catania Torino-Cagliari 15. KOLO — 3.1.1965. Intemazionale-Atalanta Bologna-Torino Genoa-Cagliari Catania-Fiorentina Juventus-Foggia L.R. Vicenza-Roma Lazio-Mantova Messina-Sampdoria Varese-Mllan 16 KOLO — 10.1. Atalanta-Lazio Cagliari-Bologna Catania-Intemazionale Mantova-Fiorentina Milan-Genoa Juventus-Varese Messlna-L.R. Vicenza Roma-Torino Sampdoria-Foggia ' 17. KOLO — 17.1. Bologna-Catania Fiorentina-Genoa Foggia-Roma L.R. Vicenza-Juventus Lazio-Messina Mllan-Cagliari Sampdoria-Atalanta Torlno-Intemazionale Varese-Mantova i:::i::::::::i:i:::: i J. A. CRONIN :::::::: ::::: STANOVANJSKI ČOLN Skočil je z voza, šel preko s snegom pokrite peščene poti in se spustil na breg. Nekaj čolnov je tam ležalo, last ribiškega kluba v Markleyu, preko zime so jih shranili na tem zavarovanem mestu. Odgrnil je oljnato plahto, izbral najlažji čoln ter veslal k Tamnovemu bivališču. Splezal je na krov in stopil 6 sklonjeno glavo v kajuto. Tam je ležal v edinem prostoru na svoji ozki klopi. Zrak Je bil tukaj ledeno mrzel. S svojimi capami pokrit, je na stari žimnici ležal Tam .tresoč se od mraza. «Mož, mož,» je zaklical Fin-lay, «kaj je vendar, da ne odgovorite?# Tam Je osuplo pogledal. «Nisem vas slišal.« »Koliko časa že ležite?« ((Nekako teden dni,« Je mrmral Tam in njegovi zobje so šklepetali. »Teden dni,« je ponovil Finlay, potem se Je sklonil preko njega in videl, da Tam ne trepeta od mraza, temveč od visoke temperature. Finlay je pomislil. Tam Je bolan, zelo bolan, njegova bedna kabina ne bi za- dostovala nit: psu in predal za živila je prazen zijal. Nobene hrane, nič krepilnega. Bilo pa je nemogoče, da bi bolnika v takem stanju vozili dve milji daleč do «Grba od Markleya». Nenadoma se Je Ftnlay odločil. Splezal je na krov, odveslal na kopno in se odpeljal. Pognal je kljuse, zavil na ozko stransko pot in vozil po griču k San-ghemdovi farmi. V petih minutah Je bil na mestu, potegnil za hišni zvonec in hotel govoriti z gospo Robb. C nghemdova farma je bilo veliko posestvo, nikakor ne e-na izmed onih smešnih deželskih parcel, temveč lepa lmo-vina s ponosnim dvoriščem in velikimi hlevi, res ugleden dom Lizzie Robb, ki je bila tukaj gospodinja. In resnici na ljubo: Lizzi Robb se Je visoko cenila in to po pravici. Ko Je pred tremi leti umrl njen mož, Robin Robb, je vodila vse gospodarstvo sama, in to odlično. Bila je lepa žena, s polnimi prsi, stasita, črnih oči in s čednim nogami. Na teh čednih nogah je bila vedno polna življenja in energije, vsaj po smrti njenega moža ni ta niti malo popustila. V Markleyu so govorili, da je prepirljiva in vsevedni so vedeli za neki vzrok, bilo pa je vse to laž, kajti za vdovo Robb ali njeno premoženje se je ponujalo dokaj resnih snubcev, vendar je vsem pokazala vrata. Tudi zdaj se mlademu zdravniku ni nič kaj dobrega obetalo, kajti ko je v naglici razložil slučaj in izrekel svojo prošnjo, je Lizzie kaj neprijazno gledala. »Resnično ne vem, kako in kaj,« je dejala. «Mi imamo tukaj na farmi preveč dela, da bi si še kaj takega naprtili. Nazadnje v Sanghemdu ne potrebujemo starih norcev...« Fin-lay je protestiral in navedel vzroke. Končno Je zelo nerada popustila. Dala je nekaj strogih navodil; dva hlapca sta se pelje’a nazaj s Finlayem in prinesla Tama na farmo. «Semle,» je kričala Lizzie, w 1 je nejevoljno motrila Tamove cape. «Nesita ga gor in pazita, da mi ne umažeta moje lepe preproge « Tam Jo je pogledal, prestrašen kakor okaran šolar. «Oprostite,» Je jecljal, »jutri grem spet v svoj čoln.« «Hm,» Je mrmrala Lizzie pol- glasno. «Ne bom se protivila. Bog z vami! Ta vrata! Pazita na moje čisto pleskanje.« In zr—^zeuo je pokazala vrata do čedne sobe, v kateri Je veselo plapolal ogenj. Ce se je z muko odločila deliti usmiljenje, je to nameravala storiti velikopotezno. Flnlay in oba hlapca so spravili Tama v posteljo. Nato ga je Finlay preiskal in šel v spodnje prostore, kjer ga je čakala Lizzie. «Lažje vnetje rebrne mrene,« je živahno sporočil, »predvsem je kriva ta strupena zima. ni tako hudo, kot sem sprva mislil. V nekaj dneh ga boste rešeni. On ima krasno konstitucijo, to si zapomnite.« Ona je p-‘-1rljivo vihala nos. ...«In do takrat naj pustim vse delo ln ga negujem ln sam bog ve, koliko imam dela.« «Ne bo dolgo trpelo,« je smehljaje zagotavljal Finlay. «Da si Tam le malo opomore, ne bo niti trenutka ostal več tukaj. Je preboječ. Ce bi njegova veljala, ne bi on zdaj ne za denar ne za prijazne besede tukaj stanoval.# «Tako.» je rekla Lizzie, in ker Je bilo to vse, je Finlay odšel. Naslednji dan se Je spet pojavil v Sanghemdu in Lizzie mu je sama odprla. «V1 in vaš mraz,« je dejala ogorčeno, »kaj niste vedeli, da Je ubogi ‘človek A!sto sestradan, že štiri dni ni za-užil prav ničesar in to pri tako težkem prehladu.« Finlay je zamahnil z roko: «No, da, to Je pač njegov način življenja.« Rezko ga je prekinila: ((Nezaslišano, Ja mora človek tako živeti, res nisen za to vedela, niti najmanj ne, in to pred mojimi vrati, nikdar nisem moža opazila, če ne bi se že pobrigala zanj. Njegova obleka, no, to sem zažgala, brž ko sem jo videla, take cunje vendar niso primerne za človeško bitje in on je vendar človek, zapomnite si in to pošten človek!« Obmolknila je in merila Ftn-laya z bojevitim pogledom. Rada bi še nekaj pripomnila, ven dar se je obvladala in šla svečano po stopnicah. Skoro da Finlay ni prepoznal svojega pacienta, ko je stopil v sobo, tako Je bil spremenjen. Tam je bil okopan, obrit in oblečen v lepo flanelasto srajco. Navzlic svoji bolezni je bil dobro videti, «No, torej, Tam,« le končno izustil Finlay, »danes ste videti že mnogo manj bolan.« »Saj se tudi počutim dobro,« je dejal Tam, «ona mi tako dobro streže Vendar mislim, da bi šel jutri nazaj v svoj čoln.« «Tega ne dovolim,« se je strogo oglasila s praga Lizzie, »še dolgo ni z vami v redu, vi neumnež, to vam je samemu dobro znano.« Tam resnično še ni bil zdrav, temperatura je kazala še vedno preko osemintrideset in v prsih je še kar slišno prasketalo. Ko sta bila spet v spodnjih prostorih, je Finlay dejal: «Jutri ne pridem v Markley, zato se bom šele pojutrišnjem spet oglasil.« »Oprostite,« Je rekla in bojevito prekrižala roke pod prsmi, »ne pozabite, da imate o-praviti z bolnikom. Ce se peljete do Markleya ali ne, prosim, da ste tako ljubeznivi in se jutri spet oglasite. Bržkone mislite, da reveža lahko zanemarite, ker nima denarja. Toda plačala bom jaz in nobenih besedi več.« Naslednji dan je Finley spet prišel. Tam, ki je ravnokar zajemal iz velike sklede odlično mesnato juho, je bil na poti okrevanja. «Ona je strašno ljubezniva, gospod doktor,« je dejal nežno, «vendar grem jutri nazaj v svoj čoln.« Lizzie na to ni odgovorila, a ko sta bila sama s Fmlayem, Je zelo energično rekla: «On ne sme nazaj v tisti strašni čoln, dokler ni popolnoma zdrav. On me sploh ne nadleguje ni mi v breme. On je vljuden, preprost človek,« je zamišljeno pristavila, ♦zanimiv človek, nikoli ne govori slabo o bližnjem in kako pametno govori, ne bi verjeli. Vam je znano, gospod doktor,« je vljudno dodala, «da ne kadi in da še nikoli ni pil alkohola? Ce pomislim, da Je vsa ta leta živel sam.« Bila je o-gorčena, nato je nadaljevala: «In kar se njegove zunanjosti tiče, se ne more nič boljšega zahtevati. Čeden, dobro ral .n, krepak moz, že dolgo nisem podobnega videla.« Ujela je Finlayev pogled in zardela, 2* vedala se Je svoje odkritosrčnosti ln tesno stisnila ustnici. «Jutri vas spet pričakujem, gospod doktor,« Je ljubeznivo rekla in ga spremila do vrat. Tako se je pojavil Finlay spet naslednjega dne in še in že. Vsakikrat je čul novo pohvalo o Tamu. Prišla Je odjuga, sneg Je kopnel ln pokrajina se Je odela s svežim zelenjem. Ko Je prišel Finlay nekega dne, je našel Tama že izven postelje, v lepi sukneni obleki, solidnega, pametnega ln zdravega «Ste pa kar čedno oblečeni,« Je izjavil Finlay. «Nikakor ne slabo,« Je n*-»tv voril Tam s svoiim nežnim, ni hu’ ga slutečim glascm, »laot gospoda Robba, pokojnega gospoda Robba.« Zadovoljno se je pogladil po suknjič0-»Dobro mi pristaja.« «Zdaj je pa že čas » reke' Finlay in motril Tama v njegovi lepi obleki, čistem peri'u in solidnih čevljih, pravcato sliko blagostanja, «ali ni ie čas, da se preselite nazaj v svoj čoln?« Tam je ponižno in zamišU*' no zrl predse... »Mnogo sem zadnje dni mislil na čoln,« J® mrmral, »je pa tukaj na farm1 zelo prijetno.« Ta trenutek Je planila v sobo Lizzie, vesela, zadovoljn8' kakršna je bila zadnje mes* ce. Občudujoč«* je pogledal* Tama. »Ni videti imeniten?* je vprašala ponosno, «oblj°mj mi Je, da pojde danes z men°J na sprehod, rada bi sijala njegovo mnenje o nižinskih njivah od Sanghemda. Ce bo dobro poprijel, nastane iz njeS8 še »elo sposoben farmar. » Smeiala se Je kratko, srečn®j »Pridite jutri spet, gospo0 doktor. » «('e,» je odgovoril Flnlay m*" no. «Tukaj zame ni več del*-Nič več ne pridem.# Toda prišel Je. Mesec dni”'’' zneje. Bil Je njena poročil priča. ' KONEC UKKONIftIVO: TRS'I - UL MONTECCH1 e II TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PeUlOO I II Telefon 33 82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: m««*™ »im ----------------------------------------------ITnanrer č«trV letna 3.250 lir, polletna «400 Ur, celoletna 7 700 Ur - SFRJ: » tednu 20 din mesečno «20 din - Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1920 din. polletno 960 din. četrtletno «80 din - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškeca tiska Trst 11 5374 - /„ spni-Tnn ~njn liuDIJ*0*’ SUH trg t/l, telefon 22-207 tekoči račun pri Narodni banki » Ljubljani («81I4-603K6 - OGLASI: Cene o*ls»ov: Za vsak mm » Sirim enega stolpca: trgovski 150, nnanmo upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Malt oKlasl 40 Ur beseda - Oelasl tržaške m tonike onkrajlh* •* naročajo pri upravi - la vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletč Pubbilcltš Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska Trst *