An ton Lenich, 609 Jones St. Eveleth, Minn. 3-17-33 MARC 10 N Tiha nedelja 11 P Kpleta 12 T GrfRorij 13 S Evrazija 55 14 C Matilda 15 P Longin 25 16 S Marija, spok. 17 N Cvetna ned. 18 P Ciril Jeruz. 19 T Jožef 20 S Patricij SE ŠTEV. (NO.) 53. Finski mir važen, pravijo - Weltesova pot brezuspešna? —>—--—----------^_ _ i Iz nevolje, ki se izraža v Franciji in Angliji, se razvidi, kako globoko ju je zadel mir na Finskem. — Glavni dobiček bo imel Hitler, pravite. — Severna Evropa pod popolnim vplivom Nemčije in Rusije. Pariz, Francija. — Francosko časopisje še vedno jasno izraža nevoljo nad mirom, ki ga je sklenila Finska z Rusijo, češ, da je bil ta korak nekaj direktno usodnega za obe zaveznici, nasprotno, pa, da vleče iz njega glavno korist ravno Hitler. Pri tem listi darežljivo mečejo krivdo na vse strani, na Švedisko, Norveško, na Italijo, in celo Zed. države pridejo do svojega računa. O Švedski in Norveški pravi neki list, da ste igrali naravnost lopovsko vlogo, ker niste dovolili, da bi armada Anglije in Francije prekoračila njuno ozemlje, n a d Zed. državami pa se člankar znese s trditvijo, da so se brez potrebe vmešavale in posredovale, s čimer, da so direktno pomagale Nemčiji ter preprečile padec sovjetskega in nazijskega režima. List pravi dobesedno iako-le : "Vse je kazalo na to, da bo .,voj;na:....^..Finskem doprinesla do poloma nizkotnega Stalinovega režima. Ta prilika je izgubljena. . .Fašizem in ameriški kapitalizem sta sodelovala, da sta rešila komunizem. Padec Stalina bi pospešil Hitlerjevega." Tudi v angleškem časopisju se izraža podobno ogorčenje nad tem nedobrodošlim mirom in upravičeno se zato lahko sklepa, da vidite obe zaveznici v celi stvari veliko večjo važnost, kako dal Angliji in Franciji povod, da jo greste branit, kar bi imelo za posledico, da bi Nemčija izgubila zaloge olja, ki ga zdaj dobiva od tam. BOJI SE ODKOPATI SVOJ ZAKLAD Death Valley, Cal. — Neki samotar v tukajšnjih pušč.avni-ških. hribih .se je obrnil na-federalno vlado' z vprašanjem, ali se bo podvzelo kako kazensko postopanje proti njemu, ako bo odkopal svoj zaklad. Kakor pravi, obstoja ta zaklad iz desetih zlatih bankovcev po $10,000, s čimer je njegova vrednost $100,000. Te zlate bankovce (rumeni na zadnji strani) je, kakor znano, vzela v 1 a d a iz prometa pred sedmimi leti, in zato se zdaj mož boji, da bi ne bil kaznovan. Sicer pa, kakor trdii, ne ve natančno, kjer so bankovci; zakopal jih je namreč že v letu 1909 in so nalivi med tem kraj popolnoma zasuli. -o- DVA RUDARJA REŠENA SMRTI Nanticoke, Pa. — V nekem tukajšnjem premogovniku sta bila dva rudarja celih 12 ur živa pokopana, ko se je v nekem rovu podrl strop in jima zaprl izhod. Z neumornim trudom 50 delavcev pa se je končno posrečilo, da sta bila v sredo zjutraj rešena iz nevarnosti. FRANCIJA NASPROTNA PITJU ŽENSK Pariz, Francija.. — Finančnemu ministru je neki odbor zadnjo sredo predložil nasvet, naj bi se docela prepovedalo ženskam pitje močnih alkoholnih pijač, namreč pijač nad 2.'} odstotkov. Obenem se je priporočala tudi » prepoved za domače kuhanje piva. KRIZEMJVETA — Hamilton, Bermuda. — Angleški cenzorji so z ameriškega clipperja, ki je prispel zadnjo sredo semkaj, odstranili samo pošto z.\ Nemčijo in ne tudi za nevtralne države, kakor doslej. Dejali so, da nimajo dovolj časa za to. — Tokio, Japonska. — Neki tukajšnji list je v sredo izrazil mnenje, da je Amerika posredovala za m i r na Finskem, in sicer zato da bo Rusija bolj svobodno zopet lahko izvajala svojo pritisk na Japonsko. ' — Šanghaj, Kitajska. — Iz Mandžnkuo jerprj i^gjo v .sredo nepotrjeno poročilo, da so ob meji Zunanje Mongolije ponovno izbruhnili spopadi med ruskimi in japonskimi če- Itami. Ti spopadi so se prenehali, kakor znano, s premirjem' meseca septembra. NOVO EKSPLOZIVNO SREDSTVO IZNAŠLI Washington, D. C. — Se-natski odbor za vojaške zadeve je zadnjo sredo poslušal nekega izumitelja, ki je razodel, da se mu je posrečilo sestaviti novo eksplozivno sredstvo, obstoječe iz kisleca in ogljika, ki je mnogo bolj močno, kakor najmočnejša, doslej znana eksploziva. Formula za to snov je tajna in odbor je po končanem zasedanju dal sežgati vse uradne zapiske, ki so se zabeležili, da skrivnost ne pride v javnost. Izumitelj, ki je bil zaslišan, je neki L. P. Barlow, njegov sodelavec pa je neki Geo. B. Holderer. Iva kor pravi Barlow, bi bile bom be iz te snovi tako silne, da bi se sedanje bojne ladje in aeroplani lahko smatrali za ANGLIJA PROTI MIRU Angleži povedali Wellesu, da je mir s Hitlerjem izključen. — Mirovno delo od treh strani. London, Anglija. — Kakor prej v Parizu, tako tudi zdaj v Londonu ni Rooseveltov odposlanec Welles prejel nilca-kih "podatkov," iz katerih bi se dalo sklepati, da bi bilo kaj izgledov za konec vojne potom mirne poravnave. Welles je končal svoj obisk v Londo-np ta četrtek in se je preko Pariza z aeroplanom vrnil v Rim. Kakor se trdi, so angleški vladni krogi povedali Ameri-kancu docela jasno in razločno, da je s Hitlerjem in njegovo vlado popolnoma izklju-' čen vsak mirovni razgovor. Obenem pa sumijo Angleži, da pripravlja Hitler v zvezi z lVlussolinijem nov načrt za mir, ki bi bil na videz ne sa-mo^sprejemljiv, marveč celo izredno prikupi,ffv," in se' je o tem bržkone govorilo, ko je bil Ribbentrop zadnje dni* v Rimu. Angleže skrbi, da bi se Amerika ne dala izvabiti od tega načrta, na kar bi v njenih očeh padel ugled Anglije, ako bi ga ta zavrgla. Angleži veclo, da se Amerika ne strinja z njih mnenjem, da bi morala biti v dobrobit Evrope in ostalega sveta Nemčija absolutno in docela premagana. Kakor se izraža domnevanje, se utegne po Wellesovem povratku domov podvzeti skupna "mirovna ofenziva" od treh strani, namreč od papeža, Roosevelta in Mussolini-ja. Anglija očividno tega ne bo odobravala. -o- Širite in priporočajte list "Ameriltanski Slovenec!" Iz Jugoslavije Maribor ima najmodernejšo rafinerijo za proizvodnjo bencina in mineralnih olj. — Napaden in oropan delavec, ko je odhajal na delo. — Smrtna kosa. — Še druge vesti iz starega kraja. Nova iznajdba za proizvaja- 1 čuteč se še pri moči, je zapustil postajo in krenil proti domu. V bližini okrevališča pri Posavcu mu je nanagloma postalo tako slabo, da se je onesvestil in padel v sneg. Zapazili so ga potniki in delavci,ki so prihajali k prvemu ljubljanskemu vlaku. Dvignili so ga in spravili k Posavcu. Kristan je dobil več poškodb. Orožniki so takoj uvedli poizvedbe za obema napadalcema, ki sta morala dobro poznati navade in razmere napadenega Kristana. -o- staro šaro brez vrednosti. Obenem pa trdi, da je ravnanje s to snovjo popolnoma varno. Senatski odbor bo prihodnji ponedeljek zadevo temeljito prerešetal z vojaškimi izvedenci. POSLEDICE VIHARJA NA VZHODU dnevniku "Amer. Slovencu!" Vzhodne države so bile nedavno prizadete od silovitega viharja, ki je podiral drevesa in trgal električne žice. Gornja slika kaže, kaj je vihar napravil v Scarsdale, blizu New Yorka. Po nalivih pa je nastopil mraz, da je bilo vse na debolo pokrito z ledom. nje bencina Maribor, 19. febr. — Nedavno je Maribor dobil najmodernejšo rafinerijo za proizvodnjo bencina in mineralnih olj. To rafinerijo je zgradila mariborska tvrdka Motor-oil z dnevno kapaciteto 15,-000 kg. Rafinerija se nahaja poleg skladišč omenjene tvrd-ke v železniškem trikotu za Linhartovo ulico, kjer so tudi velika, moderno zgrajena podzemeljska skladišča. Tvrdka Motor oil se je dol-borila za koncesijo, ker je imela mogočne nasprotnike v inozemski konkurenci. Ponovno so ji prepovedali predelovanje surove nafte ter je bil obrat brez povoda zap^ča-poljem spet ni dobilft u-Afo'zirefa: dovoljenja za surovo nafto, dokler ni bila zadeva po štirih letih z dvema ugodnima sodbama državnega sveta rešena. Tvrdka Motoroi! se poslužuje v svoji novi rafineriji najmodernejših naprav, ki predelujejo surovo nafto s pomočjo električnega toka. Ta destila-cijska naprava je iznajdba vodje tvrdke Gustava Golla, ki je dobil za njo tudi jugoslovanski patent št. 15.256. Rafinerije nafte morajo imeti o-gromne kotle ter velikanske dovodne in odvodne naprave za predelovanje. Bistvo Gollo-ve iznajdbe pa je povsem neznaten aparat, v katerega se surova nafta neprenehoma dovaja ter se s pomočjo električnega toka razkraja na osem različnih produktov, ki po svojih kvaliteti močno prekašajo produkte, ki se dobivajo na dosed a j konstruiranih de-stilacijskih napravah. Povrhu deluje novi aparat dosti bolj ekonomično in mnogo hitreje. Tvrdki je uspelo, da se je za daljšo dobo preskrbela s surovinami ter je sedaj spet odprla svoje črpalke za bencin in dislovo olje. Roparski napad na železničarja Ljubno na Gorenjskem, 20. febr. — Dva neznana zločinca sta danes ob zgodnjih jutranjih urah napadla 40 letnega železniškega kurjača Franceta Kristana, ko je z Ljubnega, kjer ima skromno domačijo, odhajal na otoško postajo, da bi se s prvim delavskim vlakom ob 4.57 odpeljal v službo na Jesenice. Kristan je nosil s seboj nahrbtnik, v katerem je imel mnogo jajc in razna živila, da bi jih prodal Jeseničanom. Na padalca sta ga potolkla na tla tako, da je bil ves v krvi. S težavo se je privlekel dO postaje, kjer se je javil posta-jenačelniku. Ta je o napadli obvestil orožnike in poklical zdravniško »pomoč. Kristan, Nesrečen slučaj err"-', V gostilni pri Kepicu V Zgornjem Brniku se je pripetila huda nesreča. Neki gost, ki je bil precej vinjen, je v razposajenosti pomeril s puško rui Kopourjevega Andre- ' ja, 20 letnega posestniškega sina iz Spodnjega Brnika. Na nesrečo se je puška sprožila in Ropotar je obležal v krvi na tleh. Poklicani zdravnik je ugotovil, da ima prestreljeno desno stegno in so ga odpeljali v ljubljansko bolnico. -o— Smrtna kosa V Celju je umrl profesor Emil Lilek, mnogozaslužni narodni in kulturni delavec, znanstvenik, književnik in vladni svetnik v pokoju star 88 let, — V Ljubljani je umrl Rudolf Zarli, ravnatelj pomožnih uradov deželne vlade v pokoju. — V Spodnji Šiški je umrla Marija Schrott, vdova po poslovodji državnih železnic. -o-- Požar v cerkvi V Sin ju je nedavno nastal ogenj v cerkvi Gospe Sinjske. Ogenj se je pojavil v zakristiji, kjer je bilo precej voska, voščenih sveč, olja in petroleja in je j ako naglo objel vso zakristijo in druge prostore, V nevarnosti je bil čudodelni kip Gospe Sinjske, pa so ga pravočasno spravili na varno. Uničena je zakristija in dragoceni svečniki, ki so bili tam opravljeni. Škoda je precejšnja. -o-- Žrtve poledice Veliko posla je imela nedavno mariborska bolnica z žrtvami poledice. Tako so bili tja pripeljani m e d drugimi sledeči: Potujoči godec Oton Omejc, ki si je zlomil nogo, ko je šel s citrami iz IIoč. V Rogoznici je na poledici nesrečno padel 60 letni občinski revež Lovrenc Drevenšiek; v Studencih se je na poledici ponesrečila 58 letna postrež-nica Ivana Kajzer in 60 letni krojač Friderik Dvoržak ter 55 letni vpokqjeni poštni u« službenec Jurij Bratušek. Oglasi v "Amer, Slovencu" imajo vedno uspeh! A/Vi l^i^T i Pik Jh l^J ^^tCTT OVPNPf* najstarejši 1 T SLI ^JMX/ T 1L4V in najbolj PRILJUBLJEN PRVI SLOVENSKI OST S3 XMERIKI slovenski list v £e»lv? ST« vere in naroft — m jiravUo in resnUo — »>3 boja do tmag*] združenih GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA X! ™ŽAVAH CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ameriških. __(Official Organ of four Slovenian Organizations) ................................. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 16. MARCA — SATURDAY, MARCH 16, 1940 " -—— (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Poznani so janičarji, strah krščanskim narodom, ko bo Turki imeli te janieare. In to je bila poturčena slovanska mladina. Iz Poljske izvažajo naziji tisoče in tisoče mladih ljudi, da jih ponazijo, naredijo iz njih nazijske ja-ničare. Morda jih bodo, ako bo nazijzem večen, kakor pravi prerok Hitler. Civilizacija, pa taka. Sicer so pa turški janičarji spravili Turke do tega, da bo izginili vsaj iz Evrope. Pravijo, da se zgodovina rada ponavlja. Upajmo, da se bo. UNJTBČ mvg"". Stran 2 AMERIkANSKI SLOVENEC Sobola, 16. marca 1910 kršni so Poljaki, ne more drugače postopati." Nemška nadutost. Poljaki so odbijali skozi stoletja napade Tatarov, da so se Nemci lahko pri peči greli, zdaj jih za plačilo dojijo pod nos. Počakajmo. Ruski kmetje sužnji NAGLA SMRT HRVAŠKEGA ROJAKA Ely, Minn. Dne 3. marca jo na svojem domu East Camp St. nagloma umrl Frank Novosel. Pri opoldanskem kosilu, ko se je nahajal v krogu svoje družine še prav v veselim razpoloženju, okotu druge ure popoldne so ga začele napadati slabosti okolu srca, naposled so nastale bolečine tudi po rokah. Poklican je bil zdravnik, toda njegova pomoč mu ni mogla Komunistična propaganda je zadnje čase posebno rada širila vesti o tem, kako lepo je bilo v Sovjetski Rusiji urejeno vprašanje kmečkega stanu, ko so nasilno nagnali ruske kmete v kolhoge, kjer sedaj trpe tako kot ni ruski kmečki stan trpel tudi v najhujših časih fevdalstva m carskega absolutizma. Sreča sovjetskega kmečkega kolhoz-nika mora biti tako velika, da se sedaj s takim veseljem bori za rdečega carja Stalina in da se tako trudi , da bi tudi finskega kmeta nagnal v isto suženjstvo, v katerem že zdaj živi po sovjetskih kolhozih. Komunistična propaganda širi ponekod slike o kolhozih in oznanja, da se bo po kolhozih kmečko življenje cisto moderniziralo, industrializiralo in posplošilo tako, da bo povsod za vse enako. Zgradili so celo dve, tri ogromne kasarne, kmečke kolhoze. Te slike so poslali na zapacl, kjer naj bi se razni moderni arhitekti navduševali nad načinom bivanja v poslopjih, kamor bi bilo mogoče vtakniti kar na stotine družin. Toda notranjost teh kolhozov je cito drugačna. Kmete so v razne pristave in na hitro zgrajene barake nagnali tako brez načrta, da v posamez-nih sobah ne živi same c a kmečka družina, ampak pogost o celo po tri družine. V večjih sobah živi 20 do 30 oseb. Onreimi slaba, i Posode* skupne za vse; še ležišča nima nikdo stalnega, ampak mora sproti boriti zanj, Hrana je skupna za vse, slaba in nezdrava. Hrana po kolhozih je slaba. Najbolj pogosto se kuha krompir, ki si ga lahko za priboljšek samo malo osolijo. Redko kdaj se prigodi, da pride pošiljka rib in tedaj je v kolhozu že velik praznik. Meso pride na krožnik samo ob naj slo vesne jših priložnostih. Leta 1934 je vladala na kolhozu 400 km od Moskve taka lakota, da so se kmetje hranili z drevesnimi skorjami, z mahom in slamo. Nasilna uvedba kolhozov v letih 1932-1933 je spravila 5 milijonov kmetov ob življenje. To grozno številko svojih morij je Molotov sam priznal v svojem govoru na XIV. kongresu komunistične stranke in dodal k temu priznanju o svojih pokoljih kmečkega prebivalstva, "da je bil to šele začetek." Poslej so komunisti to besedo seveda držali. Boljševiki so se hvalili s tem, da so kolhoze industrializirali in izdelali toliko in toliko vlačilcev, raznih poljedelskih strojev in modernih shramb. Toda velika večina teh strojev je bila izdelana tako pomanjkljivo, da so morali takoj nazaj v popravilo. Petletka je bila za kmete-ljudi tako porazna, da je bil stroj kmalu manj vreden kot pa staro kmečko orodje po bivših kmečkih domovih. Petletke niso preobrazile ruskega kmeta. Sedanji sovjetski kmečki kolhozi so prava koncentra cijska taborišča in delo v njih je militarizirano. Po številnih kolhozih morajo kmetje delati 16 do 18 ur na dan.Kme-tje morajo na delo v skupinah, njihovo delo pa nadzira komunistični miličnik, ki je oborožen, zapisuje delo vsakogar posebej in lahko vsakogar kaznuje po svoji volji, ne da bi o tem moral komu poročati. Kakor v najhujših koncentracijskih taboriščih. Kmet, ki živi v kolhozu', ne more več nikamor brez "potnega lista", ki pa mu ga vodja ali nadzornik kolhoza skoraj nikdar ne da. Tak sovjetski državljan sploh ni več svoboden človek, ampak suženj in življenje v kolhozih suženjstvo, ki še v starem veku ni bilo tako strašno, kakor je danes v komunističnem peklu. ešiti življenja. Poklican je oil k njemu g. župnik Rev. r. Mihelčič, k,i ga je previdel za umirajoče in ob pol šestih zvečer istega dne se je njegova duša preselila v večnost. Pokojni je bil rodom iz Go-renjega Desinca, župnija Ple-šivec na Hrvatskem, ne daleč od Metlike. Rojen je bil '29. maja 1893, torej še ni bil prav 47 let star. V Ameriko je prišel leta 1903 in sicer v Soudan, Minn., odkoder je čez par mesecev prišel v Ely. Zaposlen je bil s prevažanjem pive, katero je razvažal strankam po okolici. Pred 28. leti je bil pa uslužben pri rudniku Oliver družbe, kjer je delal v rudniku vse do usodnega dne. Pred 26. leti se je bil poročil s Heleno Kure, hčerko Mr. in Mrs. Matije in Ane Kure na East Camp ki sta že oba pred leti umrla. — Pokojnik zapušča vdovo, štiri sinove in dve hčeri. Bil je dolgoletni član"društva, .-v. Cirila in Metoda št. 1, J.S.Iv.J. Pogreb pokojnika se je vršil t?, marca iz hiše žalosti v cerkev sv. Antona, kjer je pomožni župnik Rev. B. Larkin opravil sv. mašo in predpisane cerkvene molitve ob obilni udeležbi občinstva. Iz Dulu-tha. je dospela Mrs. Brajo in Mrs. Jaganič.iz Eveletha Mrs. Žud in brata Peter in Frank Jaganič ter Mr. in Mrs. Paul Cesaretič. Mr. in Mrs. Jos. Teg iz Tower, Minn, s sinom in hčerjo ter večletni njegov prijatelj Mr. Daniel Semer. Pogrebniki so bili Frank Kocjan, Sr., George Ferderbar, Marko Žlogar, Anton Deslich, in J. J. Peshel. Pokojnikovo truplo je bilo položeno v zimsko mrtvašnico, kjer je zemlja na pokopališču še vedno več čevljev zamrznjena in nepri-kladna za kopanje grobov. — Bil je nad vse žalosten prizor, ko se je morala vdova za vedno ločiti od svojega ljubečega soproga; pretresljivo je bilo plakanje sinov in malih hčera, ker ne bodo več videli svojega dragega očeta, ki je za nje tako lepo skrbel. — Naj ti bo Vsemogočni milost-ljiv s plačilom večnega poko- Naziji postopajo s Poljaki, da se zgraža svet, ki ne pozna dosti sramu. Naziji predrzno tajijo, in če vsega le ne morejo, pravijo, da se "s takim primitivnim narodom, ka j a v nebesih, žalujočim domačim in sorodnikom pa naše so-žalje. J. J. Peshel -o- KAKO SEM POTOVALA PR-VIČ IN DRUGIČ Z VLAKOM IN KAKO Z AVTOM V MINNESOTO Ely, Minn. (Konec). — Nazaj proti Chicagi smo vzeli isto pot. Šlo je vse prav dobro in zadovolj no smo se počutili. Je menda že res, da tudi utrujen konj proti domu raje teče, kot spočit od doma. Tako so tudi naše kare kar dobro vozile in prvi dan vožnje smo nekoliko nategnili v nOČ, da smo tako drugi dan prišli malo bližje Chicage. 2e nekako ob 11 uri zvečer se ustavimo v nekem malem mestu v državi Wisconsin. Iščemo prenočišča v hotelu, pa nam povedo, da je vse polno. Že prej smo bili zavili z cilja po nepravi poti in tako imeli kakih deset milj prav grdo vožnjo. Seveda,kriv je 'bil Lojze, da smo po nepotrebnem napravili to pot. V hotelu torej ni bilo prenočišča, pač pa so nam nasveto-vali, da se ustavimo pri neki hiši, katero smo seveda poprej telefonično vprašali, če bi imeli za nas prenočišče. Odgovor je bil povoljen in tako smo' se odpravili tja, kjer smo dobili prav čedne postelje in se odbro odpočili ter tako drugi dan okrepčani nadaljevali pol pro.; Chicagi. Odpeljali smo naprej nekako okolu devete ure zjutraj. Omenila sem Mrs. Mubi svojo željo, da bi bil še ta kos poti brez nezgode, kot je bil dosedaj, toda komaj sem bila to željo-izrekla, je že nekaj počilo in ššš—. Iz zadnjega kolesa na levi strani je ušel zrak, še malo prej me je pa neka osa pi-, čila v levo roko, ki je prifrča^-la skozi odprto okno v karo, da me je kar zaskelelo. Pa ni bilo časa misliti na bolečine, ampak je bilo treba h kolesu. Takoj pripravim vse potrebno, snamem kolo in ga nadomestim z novim. Lojze je bil že daleč naprej, ker ni niti najmanj slutil o moji nezgodi. Oni pa kar drvi naprej, pravi Mrs. Mufai. Ali nič ne pogleda nazaj? Da bi ti vsaj prišel pomagati. Nisem pazila preveč na obleko, samo da je bila stvar prej gotova. Kmalu sem tudi opazila, kako Loj zetova kara drsi nazaj, ker je bil opazil, da hodim okolu avtomobila. Toda, ko je prišel bližje, je bilo že vse popravljeno. Ko sem pregledovala gumnasti obroč, sem opazila njem dva iuča dolg vijak. Kje neki sem ga pobrala. V šali sem rekla, da mi ga je gotovo peter Malesh nastavil v kolo m mu ga kar ftazaj pošljem. To sem seveda tudi storila in se šalila, da ko pride on v Chicago, mu jih bom nabila v vsa štiri kolesa. Pozneje sem dobila odgovor, v katerem so mi sporočili, da so se mojemu pismu prav od srca nasmijali. — Pokvarjeno kolo privežem zadaj in zopet odrinemo naprej. — V prvem garažu pa dam kolo popraviti, za vsak slučaj, če se mi še kaj pripeti. Med vožnjo pravi Lojze, da se ustavimo v Milwaukee, pa meni ni kaj prijal njegov načrt, ker sem bila vožnje po velikem mestu sita, jčeravno sem bila vajena voziti. Toda kljub temu nas Lojze zavleče prav v središče mesta in sicer ob najbolj prometni uri,okrog 5 ure popoldne. Na vseh straneh so trobili busi in avtomobili, zvonile cestne železnice, prometni policaji pa p,iskali in kazali smeri, da nisi vedel, ali bi ostal na mestu, ali šei naprej. Nazadnje smo pognali po eni najbolj prometni cesti, da smo morali nazadnje zavir ti v stran ter se tako ognili vednemu ustavljanju. Jezila sem se na Lojzeta, da nas je i tako mučil in že hotela kar sama naprej proti Chicagi, pa me je Mrs. Mubi pregovorila. Poslušala sem jo in na avtomobilu počakala, da so oni obhodili kar so se namenili, nakar smo zopet nadaljevali proti Chicagi, še celih sto milj dolgo pot, ki je bila v istem času polna avtomobilov in da-si je cesta široka, vendar ne moreš voziti s hitrostjo kot bi rad'. Tedaj se Lojze naenkrat domisli, da bi kam šli, pa sem se odločno odprla, da ne grem nikamor več, pa maga-ri če celo noč tukaj čakam na avtu, ali pa grem naprej. Tudi Mrs. Mubi, je bila teh misli in tako je enkrat moja obveljala, d rt smo šli1 naprej proti domu. Ni me brigalo, kod je Lojze vozil, ker v Chi cagi, so mi bile znane ulice in tako sem privozila po Austin do 22. ceste in po 22. ce sti do Racine, kjer je takrat in živela Mrs. Mubi. Bila sem tam poprej kot Lojze in se pred njim tudi pohvalila, pa ni napravil nič preveč prijaznega obraza. Nazadnje smo se pa le spoprijateljili, se šalili in smijali, da smo tako brez nesreče prišli zopet domov vsi zdravi in veseli. Cez noč sem ostala pri Mrs. Mubi, drugo jutro pa odpeljala proti Elkhart, Indiana. — Tiste dni sem prevozila nad tisoč milj in vse sama. Gazolina sem po-kurila nič koliko. Nekaj časa sem si potrošnjo zapisovala, nazadnje sem to opustila. Ko sem pripeljala domov, bi šla najraje kar naprej, kar nič trudna nisem bila, vsaj čutila nisem. Taka je bila torej moja prva vožnja z avtom onega le ta, ko še Minnesota ni bila toliko znana. Danes pa v onem kraju, kjer smo se bili mi ustavili v kabini Mr. Zgonca, je vse drugače. Tam stoje se daj lepe nove kabine in do tja se pripelješ po prav lepi cesti in kot izvem, je vse najlepše vrejeno in gostje radi obiskujejo ta kraj, da so tako kabine vsako poletje polne. Tudi Frank Rozman ima vse polno tujcev v poletju iz vseh u-ajev in ribolov ob njegovem jezeru je obilen. Dalje ima lepo vre j ene kabine in lep prostor Mr. Frank Jenko, ki ima tudi domačo kuhinjo in vse moderno. Poleg njega ima tudi Avgust Selvškar svoje prostore. Nisem še bila tam, a izvem, da ima jako lepe prostore. Tako je Minnesota vedno bolj poznana, s svojimi očarljivimi jezeri in zanimivimi gozdovi. Kdor še ni bil v Minnesoti, naj se sam prepriča in obišče to deželo. Kadar mi bo še kaj več znanega, bom še kaj napisala Vsem prijateljem pa moj po zdrav. Mary Oblak Popravek: V št. 31. Amer Slovenca z dne 14. februarja se je med dopis "Kako sem potovala prvič in drugič z vlakom in z avtomobilom v lVlin-nesoto" vrinilo par pomot. Prva bi se morala glasiti, da bi bil Lojze moral vzeti cesto št. 11., ne št. 1, kot stoji v listu. Druga pa je, da smo obiskali družino Valentin Osolnik in ne Polšnik. Pot iz Eveletha je bila dolga 62 milj in ne 12., kot stoji v omenjenem dopisu. — Toliko v blagohoten popravek in pojasnilo. o- Dogodki Mr. Ritonia umrl v Milwaukee Milwaukee, Wis. — V torek 12. marca je preminul tukaj občeznani rojak George Ritonia, ki je biva dolgo let v tej naselbini. Vodil je dolgo let grocerijsko trgovino. Doma je bil pri Sestržah, fara Maj-šperk na Štajerskem. Tukaj zapušča žalujočo vdovo soprogo in enega sina in eno hčer, oba že poročena in tudi enega brata. Pogreb se je vršil zadnji četrtek iz Jelenčevega pogrebnega zavoda v cerkev Sv. Trojice in od tam na pokopališče. Vsem sorodnikom sožalje, pokojniku pa sveti večna luč in naj počiva v miru! Vest iz domovine Cleveland, O. — Mrs. Go-lich s Shawnee avenue je te dni prejela iz starega kraja žalostno vest,da ji je v Duplici pri Kamniku na Gorenjskem umrla njena mati Katarina Majdič v častitljivi starosti 82 let. Zapušča tri sine in tri hčere, tukaj pa že zgoraj omenjeno in enega sina v državi Wyoming. PRVIČ MED PREKMURSKIMI SLOVENCI V/ Cankovi, Domo,' domo' v slovenski kraj me vleče njegov krasni maj! Tam r ože maj o lepi diš, tam ptice znajo dosta viš. Oj, ti slovenski kraj, si moj zemelski raj. V župniji Cankovi v srezu Murska Sobota sem imel sv. misijon z dvema tovarišema, sobratoma in sicer od 11. do 18. febr. 1940. Pri tej priliki sem bil podpisani prvič med Prekmurskimi Sovenci tu doma. Prekmurski Slovenci so mi sicer že nekoliko poznani iz Chicage. Saj sem bil eno leto kot kaplan pri cerkvi sv. Štefana v Chicagi, 111. V župniji sv. Štefana imajo vrli Prekmurski Slovenci svoj pevski zbor imenovan .'Jezero." Ali vidite kako se vas, cenjeni Prekmurski Slovenci še dobro spominjam? Ali naj kot dokaz navajam nekatere boli znane Prekmurce? Naj toraj sledijo cenjena imena: Mr. Andrej Glavač, Ivan Toplak, Joško Farkaš, Štefan Vagner, Štefan Foys, Štefan Tivadar, Šitefan Koienko in Martin Foys. Lady first ali first of all imajo prislovico olikani Ame rikanci. Toda v tem dopisu naj pa še le sedaj sledijo ne-katera bolj znana imena čislanih Prekmurskih Slovenk in sicer: Ana Halas, Marija Gri-škovnjak,Antonija Denša, Ve-va Boje, Roza Zalig, Klara Foys in druge. Prav iz Prekmurskih krajev pošiljam v a m, cenjeni Prek-(Dalje na 3. strani) Žalostna vest Cleveland, O. — Anthony Sedmak s Prosser Ave.,je prejel iz starega kraja žalostno sporočilo, da mu je v Šmihelu pri Št. Petru na Krasu umrla njegova mati Frančiška v starosti 65 let. Zapušča žalujoče-dve hčeri in več tukaj pa omenje- ga soproga sorodnikov, nega sina. Jubilej zakona Sheboygan, Wis. — Petition z !i k o n skrega življenja sta te dni slavila v krogu svojih prijateljev Mr. in Mrs. John Blazinich. Vesel dogodek Milwaukee, Wis. — Vile rojenice so vasovale te dni po tukajšnji naselbini in se med drugim oglasile tudi pri družini slovenskega zdravnika Dr. Martin E. Malenšeka ter jim podarile krepkega sinčka. Častitke! Nenavadna nezgoda Cleveland, O. — Frank Novosel je pred dnevi pomagal prijatelju pri klanju prašiča. Tu se je neki pomaga? ponudil, da bo bolje, če prašiča ustreli, na kar so ostali pristali. Toda namesto prašiča, je po nesreči zadel Novosela v nogo. Vile rojenice Lorain, Ohio. — Našo naselbino so te dni obiskale prijazne rojenice. Oglasile so sel pri družini Mr. in Mrs. Joseph Logar in jih obdarile z zalo hčerko. — Prav tako so pustile luštno punčko pri družini Mr. in Mrs. Louis Lon-goria. — Častitke! TARZAN IN OGENJ V THORU (74) Ta strel, ki sem ga dobil od Kitajca, pa k ni bil popolnoma brez sruče za me," šepccc Perry, "pa četudi nama je obema žo jutri umreti." VMcin trenutku, leo je Perry slonel ob Jauucttc, sta oba zaslutila, da se ljubita. Ta sladka zavest jima je pregnala vse temne misij, na prihodnjosl. Pozabila sta. da je tu kruta kraljiea Ahtea obsodila in da ju že. jutri ča^a bmrt. — Medtem ko sta Perry in Jan-uette slonela drug ob drugem, je bil Taiwan silno_ zaposlen. Iskal je, če bi se mu postilo k°sla, dočim sili druge,da pf vrel ter 14,000 premogovnikov i in rudnikov ter kamnolomov v - popisu rudnikov in kamnolo-l mov (Census of Mines and - Quarries). 1 Da nabere te informacije, 2 bo Census Bureau zaposlil - 120,000 številih nastavljencev. -O- ameriške konsumente. ^ Pravilo "Caveat emptor" naj s velja zlasti, kar se tiče tako- s zvanih "patentnih lekov" in ž raznih lekarskih priprav, glede katerih oglasi dostikrat tr- 1 d i jo prave čudeže. Moramo 1 zahvaliti se pažnji Federalne i Trgovske Komisije in drugih t agencij, da je število laži-le- t kov znatno padlo. Poročilo : Federalne Trgovske Komisije , za en sam mesec jasno poka- } zuje, da borba proti takim goljufijam ne sme nikdar po- j čivati. Tekom meseca novembra 1939 je Federalna Trgovska Komisija razkrila in izgnala s ; trga sledeče tvarine : Leke nekega podjetja v Calif ornij i, ki so bile oglašeni kot "sigurno zdravilo" za težave v želodcu, glavobol in bolečine v hrbtu. Neke tablete, ki so baje zdravile astmo, pa se je našlo, da so vsebovale škodljive zmesi. Neka priprava se je ponujala na prodaj kot zdravilo za oslabelost. Neka "želzni lek," ki ga je oblast našla škodljivim. Neka priprava se je oglaševala kot zdravilo "za revma-• tizem, bolezni v želodcu in vi-- soki krvni pritisk." Pilule, ki baje zdravijo "glavobol, pomanjkanje spa- Angleška kraljica Elizabeta, ko se je med potovanjem s kraljem Jurijem po zapadnem delu države pogovarjala s skupino častnikov trgovske mornarice. ZA NAŠE GOSPODINJE Kako pravilno ravnaš z lino- t lejein £ Da se linolej ne obrabi pre- e hitro pod ostrimi podstavki t težkega pohištva, podloži no- ž ge z lesenimi, gumijastimi ali 1 klobučeVinastirrti podlož;ki.Poslednji so najpripravnejši. Pred vsakim krtačenjem o-briši linolej do čistega z mehko krpo. Ce je potrebno, ga prav tanko namazi z voščilom, i kakršnega uporabljaš za par- ( ketna tla. Ko se je osušil, ga t zgladi s krtačo. Mazanje lino- i leja s prašnim oljem ni pripo- } ročljivo, ker je preostro in se ( na njem nabira preveč prahu. 1 Za umivanje linoleja, če je ] res umazan, nikoli ne uporab- t ljaj vode ali ostrega mila, niti 1 ne vroče vodje,keiviapere olje, J ki je v linoleju, in se potem i linolej začne luščiti. Najlep- s še in brez vsakršne nevarnosti .1 za barvo in kakovost umiješ 1 linolej z mlačnim mlekom. Na-1: to ga odrgni z mehkimi, čisti- i mi krpami. : Ko je linolej tako umazan, i da ga ne moreš čistiti niti z vodo niti z mlekom, ga pre- 1 vidno in hitro odrgni s terpen- i tinom. Takoj nato pa ga zgladi s krtačo ali krpo. Špirit, bencin ali sahnijak škoduje linolej u. Od časa do časa očisti linolej voščene plasti, ki se je nabrala na njem. Operi ga z mlačno vodo in milom, ki ne vsebuje luga in ne sode. Ko si ga dobro izplaknila in posušila, ga lahko znova nama-žeš in zlikaš s krtačo. Tla pod linolejem ne smejo biti vlažna, ker bi ga sicer napela in bi se napravili na njem mehurji. Primeri se tudi, da se površina linoleja loči od juto,vega jedra in se začne lušči- nja, bolezni v obistih" in še nekoliko bolezni. Lek za shujšanje, ki bi utegnil biti j ako nevaren brez zdravnikovega nadgleda. f; Drugi laži-leki so bili neki "tajni recept za preveliko kislino, neka priprava za odpravo kocin, ki je pa odstranja-la tudi kožo s kocinami vred; neko mazilo za hemorojde, ki ni bilo dobro za nič. neki lek, ki je baje pomagal proti "ne-prebavnosti, vetrovom, nevri-: ti, revmatizmu, nervoznosti, , upehanosti, o b i s t n i m teža-. vam" in še več. neki lek proti sladkorni bolezni, ki ni bil si- - cer škodljiv, ali je bil v toli-i ko nevajen, da se je bolnik nanj zanašal, mesto da bi ; iskal pravega zdravljenja; neki zobn,i prah, ki je baje - "spuščal kisik iz ust, preprcr- - čil 'razpadanje zob, odpravljal - madeže in držal ozobje zdravo in trdno," kar je bilo vse 3 le v domišljiji prodajalca. F. L. I. S. ti. Če so tla valovita ali viju- st gasta, se linolej na njih na- d enako obrabi. Zato je treba P tla skrb n o zravnati in vse žeblje zabiti dovolj globoko v les, da glavice ne štrle iz tal. _—o- PRIPRAVA NEKATERIH * JED! P Zeljnate klobasice v omaki y Od presnega zelja/ odreži y prve velike liste, po dva na r osebo, operi jih in popari s _ slanini, nekoliko okisanim kro- v pom ter pusti par minut v kro- u pu, predno jih oclcediš. Potem debela rebra potolči z lesenim kladivom. Pripravi sekanico s pol funta govejega in pol fun- y ta svežega prašičjega mesa, v ^ katerega na drobno zrežeš, ali » na »trojčku zmelješ za par ^ unč prekajene slanine. To vse skupaj zmešaš in prideneš eno jajce, sol in poper. Na vsak list položi žlico te sekanice, zavij skupaj v obliki klobasice, poveži z nitjo ali zapni z T* zobotrebcem. V kožici razbeli mast, v katero si dala nekaj c rezin prekajene slanine in v ! tem svetlo rujavo zapci kloba- ^ sice. Poberi jih na krožnik, 1 na mast pa deni pol žlice moke in žlico sesekljane čebule. Ko porumeni zalij s svežim pretlačenim paradižnikom ali z razredčeno paradižno konzervo. To zalij s toliko kropa ali juhe, da dobiš zaželjeno količino omake. Ko se je ta omaka nekoliko pokuhala in je gladka, odstrani klobasi-cam nit, oziroma zobotrebce in drugo k drugi vloži nazaj 1 v omako, kjer naj se na zmernem ognju pokrito duši približno eno uro. Po okusu lahko omako še osoliš in popo-praš. ; Jabolčni riž Dobro operi pol funta riža in ga skuhaj v malo vode. Nato ga polij z vrelim mlekom, osoli in osladkaj ter skuhaj do mehkega. Potem dodaj ko-i šček presnega masla in vse de-• ni v pekačo in sicer tako, da - daš najprej plast riža, nato - plast jabolčne čežane ali me-; zge,' dokler ni posoda polna, i nakar postaviš v pečico. Sled-, njič dodaš še dva rumenjaka - in sneg enega beljaka. Pečeš ■ 20 minut v pečici. -o- Pražena polenovka i Namočeno polenovko skuhaš - v slani vodi, dokler ni popol- - noma mehka. Nakar ji odstra-k niš kožice in razrežeš. na ii majhne kosce. V kozo deni fi-; nega jedilnega olja in ga do-e bro razbeli. Vanj vloži poie-!>- novko, dodaj veliko sesekljali no čebulo, pet strtih strokov i- česna, pol žličke popra, eno e žličko paradižnikove mezge, malo peterŠilja in če hočeš nekoliko suhih gob. Vse to naj se pol ure praži. Če je treba dodaš še nekoliko žlic vode. Polenovko daj na mizo gorko. --o- PRAKTIČNI NASVETI Zatohlo dišeča živila izgube svoj neprijeten vonj in okus, če jih na plitkih posodah izpostaviš soncu in zraku ter jih večkrat premešaš. To velja za vse vrste sočivja, za zdrob, riž, ješprenjček, kašo in vso posušeno zelenjavo. Vsa ta živila je treba hraniti v zračnem prostoru. * Če imaš presuho kežo na glavi, si jo otiraj z mandelje-vim oljem in nato čez nekaj dni umij. Tako bo postala koža voljna in prožna in se ne bo luskala. IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje s 2. strani) murski Slovenci bivajoči v Chi-cagi, vroče bratske pozdrave in vas še spomnim na milo se glasečo, hrepeneče pevajočo pesmico: Dom', dorao' v slovenski kraj V maloj ceni sam te meo pred kak sam tužno slovo vzeo, al' zdaj gda tlačim tuja tla sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 J [ dinarjih. To radi praktičnosti iz- j \ plačil. j Kdor želi poslati pošiljatev po- J t tom kabla (brzojavu), lahko sto- < | ri po znižani ceni za $1.00, kar je ] r > treba namreč dodati k cenam za j i | gotove svote dinarjev. (Ta zniža- < . > na cena za kabeliranje velja le j, [ za Jugoslavijo,) < | Nale cene so zdaj: ! JUGOSLOVANSKI « » DINARJI: J ! Za $ 2,40,................. 100 Din J ! Za $ 4.60................. 200 Din J > Za $ 6.70................. 300 Din < I Za $ 8.80.................. 400 Din i . Za $10.50.................. S00 Din ' [ Za $20.50.................J000 Din J ; Za $40.00..................2000 Din J ITALIJANSKE > LIRE: [ Za $ 3.05................ 50 Lir i Za $ 5,90................ 100 Lir i I Za $ 11.50................ 200 Lir J » Za $ 17.00....._________ 300 Lir . Za $ 28.00................ 5,00 Lir J > _— ( ' Nakazovati pošiljatve, da bi sc J j | izplačale v ameriških dolarjih j » zdaj ni mogoče. [ Vse pošiljatve naslovite na: J JOHN JERICH J 1849 West Cermak Road, 3: ! CHICAGO, ILL. i i t > ^ fB i*D>