aa|tyu^^ Obi. k. k. Hofbibliothek, Wien V Gorici, 12. novembra 1880. „Soca" izhaja vsak petek in velja 8 pofito prejemana ali v Gorici na dom pogiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ -'.30 6etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po- tlanicah" se placujezanavaduo tristop- oo vrsto: 8 kr. Le se tiska 1 krat i » »» " » < » ° it U V It <* l> ZaveCe drke po prostoru. Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go* sposki ulici blizo „treh kron". in na stai-am trgu.—V Trstu v tobakarnici ,, Via della caserma 3". Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo urcdniStvu „Soce" v Gorici v Hilarijanski tiskarni, narofinina pa opravniS • a„8oSe" na Koronji v Sticsa-vi hiSi Si. 10 II. nadstr. Rokopisi se no vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugira uepremoiSnira go tiarocnina miU, ako le oglase pri urednjitvu. IV Poziv! Vsem onim gg. naro6nikom, | ki niso Se placali narofinine „Soce", srao danes | zaznamovali na njih adreso z rude&lom, koliku | imajo Se plaCati do konec tega leta. Ob cnem j vljudno prosimo, da dopoSljejo isti znesek kakor liitro mogofie podpisanemu topravni§tyu, da po- | ravna prihodnji raesec tudi ono svoje stroSke in uredi svoje raeune. , OpravniStvo „So6ea. [Primorski Slovenci, vstanixno! I. Zadnja laSka vojska, I860. Italijanov ni bila Se nasitila s pridobljeno BeneSko. Hrepenenje jim jo Se ostalo po ju2nem Tirolskcm in naSem Primorskem, Zato pa so se zafoli bolj ali manj sistcniattfino na-pravljati, da zazoriti tudi imeuovani deceit za luSko ifcrelo. Brz po oni vojski knzali so Itnlijani Avslrijati* com prijazuo lice, in razodevalt so tudi po diploma-ticnih potih svojo odincrjeno, prisiljcno, zatiasno pri* jaznost. Se se spomiujaino, kakd slovesno ia svccano so bili sprejcli prcj&njega kralja laSkega na I)u-naji, in tudi scdauji kralj se sam ni Se izka-zoval neprijaznga nasemu dvoru. Pa dcna&tiji dan iiO pomagajo veliko vec" tudi prijaznc razmerc kraljcv in cesarjev, ako niaterijalua politika uarckujc uasprotne in sovrazne teznje. Itaiijaui ze vec" let spisujejo knjige, v katcrih se razgovarjajo, katerih dezcl jim je §e potrcba za okrozenje laskega novega kraljestva. Na zusaj pa v prvi vrsti deluje poscbno dru-Stvo z razlicninii sredbtvi za pribojevanje onik av-strijskik de2el, v katerih prebivajo tudi lahi v manj-Sini ali pa zares tudi v veCini. To druStvo, katero vzbuja zdihovauje po nereseni Italiji, je razvpito po laSkein iraenu „irredenteu. Irredenta vzbuja :jovra§tvo do Avstrije, in kjer koli se poka^e prilika, ofiitno de-monstruje proti na§emu cesarstvu. Ker ima med spretntmi in zvstimi vodniki vendar tudi kakega kri* Caca vmes, je z nepreviduirai agitacijami in 2aljivimi izreki ze neke krat spravila celd Ia§ko vlado v za-drego. Naravno in prekanjeno je potera laSka vlada slovesno prekucevala raz^aljenja Avstrije, ce§, da i irredeuto ntraa ona nobeue zveze, da pa vsled ustav-nih zakonov ne more tudi takih druStev prepovedo-vati In nasi diplomati so se navidezno upokojili, kakor da* bi vladala veeno trdna prijaznost med Av-strijo in Italijo. Vsaj na to stran k srefii opazoval je na§ sedanji minister zunanjih stvarij vefi let itali-janske naklepe kot prejSnji poslanik v Eirau, in nje-gov Tbrat, ki je kot visi-.castnik tudi dalje ^asa opazoval la§ko politiko, izdal je celo" po prek izvrstno kojigo eItalicae res8, katera dobro osvetljuje icinje italijau-skih diplomatov. Irredenta v tent fiasu pa ni prenehala raz§irje-vati svojik idej, katere je z dobrim vspehom zasejala med avstrijske Italtjane na Tirolskem in zlasti tudi Primorskem. Irredenta je napojila s svojim duhoui mnogo Italijanov na Avstrijskem, in ti v enakem zmi-Blu svojo navdulenost za popolno zedinjenje dalje §i« rijo po na§ih pokrajinah. Posebno la§ka mladina v naSih dezelah aeti na tihem ogenj za irredentske vzore. Tu pa tam tudi kaka iskra po neprevidnosti izleti izpod strebe, in vzbudi nekoliko hrupa p r e d \z o r i t v i j o. Najbolj ognjene iskre kaiejo se v petardah, katero ob pri-mernik prilikah za^igajo po naSih primorsko-dalma-tinskih mestih. DrugaCe pa Svignejo tudi plemeni la§kih barv na skriviio razpostavljenih zastavab. Kjer live Italijani v avstrijskih mestih v manj-gini, kazejo veCo previdnost, in na tihem, pa sistt-matiSno obdelujejo tla za svoje vzore, katere vidijo nepremekJjivo v zedinjeni Italiji, Kjer gospodarijo med slovauskimi prebivalci v pravi ali pa v umetni vecmi, 2e o2itni§e postopajo. V takih mestih pride vCasih tudi do prask in bojev med posamezniki, in ta-k______i___^ Zeiler Anton. PolitiCni pregled. V delegacijah in potem v razgororih po casnikib je napravii najveci vtis govor starega drzavnika, M pa je med dragim poleg fizi&ie starosti pokazal tudi stare in zastarele nazore. Rekel je namred, da se je bati bojev francoskih, ne, kakor je obca sodba, zarad masfievalnosti nad Nemdijo, ampak zarad monarhi6nih in re-pnblikanskih principov. Ravno takd ni nikakor posteval moSij in potreb narodnostij, ako pov-darja, da diplomat! sami imajo mod syojevoljno vzhodno prasanje ze zdaj resiti, ali pa, kakor on zeli, kar odloziti. Avstriji priporoca zvezo z Nemdijo in Busijo. Po takem ne mo-re|o bitt veseli njegovega govora ne liberalci, ne nstavoverci, pa tudi Slovani ne, ker Slovan ne vidi srefie v zvezi z Nemdijo, kakor jo mora po dosedanjih sku§njah zametati vsak pravi Av-strijanee. Avtonomisti so v avstrijski delegaciji do-volili TOjnemu ministru vse, kar je zabteval; ustayoverei pa so proti glasovali. Udje gospo-ske zbornice, ki drugace hodijo z ustavoverci, so pa ta krat tudi enih misli bili z avtonomisti. In tako so ostali ustavoverci osamijeni nasprot-niki vojnega ministra. Klaid se je pritozeval v delegaciji, da vlada skrM dozdaj v Bosni in Hercegovini samo za germanizovanje sol in uradov, da pa zemljigko prasanje se 6isto nig ni re§eno, stanje se ni zboljsaio zatiranim siromakom, da pa se je mo-hamedanstvo ce!6 podpiralo. Haymerle ga je to-lazil, da narode bo v teh dezelah Avstriia o-srefiila. 29. nov. zaSne se drlayni zbor, kakor se zoaj gotovo v^f 14. nov. imajo ustavaki svoj toliko uagla-sani shod na r"«naji. Ilazposlali so posebna po-vabila svojim izvoljencem. Y zaprtih prostorili bodo sami sebi slikali nevarnost nerastva. Pa naslikali jim bodo (Irugo podobo konscrvativni Nemci v Lincu 22. nov. Dunajcani pa ze zdaj veliko ne raarajo vec za one krieace, zlasti od kar jih je njih rojak Kroiiawctter podu^it o pravi podobi ustavovei^kega zivljenja inprvastva. Nemlka vetiiui dezelnega solskega sveta v Pragijeprepovedala peti »Hej Slovani® posred-njih in Ijodskih sol ah. Kemlkim studeiitom pa je pri velikih komersib dovoljeno avstrijske di-jake iz sob suvatfr ako nasprotnjejo, kadar se poje pruska nJ)'u Wacht am Rhein^. Dobro napredujemo! Kardinal Jacobini, ki fe dobil kot dosedanji prnnuncij na Bunaji veliki krii sv. Stefana, odiel je 4. nov. v Rim. Ta kardinal je tudi poroeal o slavni sluibi bozji, katero so imeli Hrvatje na Vseh svetnikov dan v Zagrebn na slavo sv. Girila in Metoda. Bar. Felder, prejSnji ve&etni 2upan du-najskega mesta, postal je dezelni mar§al za spodnjo-Avstrijo, namestnik pa mu je opat Karl iz Melka. V Spljetu, dalmatinskem mestn, je pravo gnjezdo la§ko-irredentarsko. Toliko so rogovilili, zlasti tttdi presto poletje, da je morala vlada razpustiti eeI6 mestni zbor in izrofiiti vladnemu komisarju mestno oskrbniStvo. Srbska nova vlada zeli se zAvstrijo zo-pet pogajati o knpeijski zvezi; pri tej priliki celo „N. fr. Pr.B kaze Haymerle-ju na skodo, ako se s Srbijo ne pogodi Ptirno, ker bi v stanji colne vojske imeli samo Ogri d« Week. Srbi bodo imeli vsled razpu3ta narodne skupsiine 30. nov. nove volitve. Na Francoskem postaja ljudstvo vedno bolj razdrazeno vsled hudega preganjanja dr-zavno nepooblasCenib duhovenskih redov. Vlada je s silo izganjala menihe. Katolisko ljudstvo se vzbuja na eni strani, hudi prekucuM dobivajo mod pa na drag! strani. Najliujse skr.'ijnosti se kazejo. Prislo je do hude razburjenosti tudi v francoski zbornici, in ministerstvo Ferry dalo je vsled tega svojo ostavko. Franeozi se kazejo povsod prenagli, zlasti zato, ker imajo prevelike razlike v vsej svojej omiki. V zdruzenih drzayah severnc Ameri-k e bilo je zadnje mesece ^ivahno politi&o ziv-Ijenje pri velikanski agitaciji nasprotnili strank zarad volitve novega predsednika. Konedno iz-voljen je prve dni nov. republikanec senator Garfield, za podpredsednika pa Arthur. Demokrati so propadli. Ulcinj ni se v rokah Crnogorcev—stara pesem, in Grki niso se sli v vojsko, da si se grsko ljudstvo pripravlja z vso zaresnostjo na boj proti Turku. Potres. Ob istem Casu, ko je zacel Veznv zopet bolj silno metati lavo iz seber bit je zlasti po juznih pokraji-nah nasega cesarstva prek in prek veCi ali manji potres. 9. nov. med 7. in 8. uro zjutraj pretresal je zemljo, da se je gugala, kakor da bi se vzdigovali morski valovi. Zibalaseje zemlja od jugovzhod aproti sevorozahodu; drugi pa so opazovall gibacje od ravno nasprotne straai. Okoli 7lk ure ponavljal se je potres po nek3te rift krajih, in trajal je po 3 do 10 in se ve6 sekund. Cutih so ga od Zadra do Dunaja, od na§e Goriee do Serajeva m Se dalje proti vzhodu. V gorigkem mo-stu Cutih smo ga ob 7 uri 22 minut zjutraj kake 4 seknnde. Cutili so ga tudi po Furianskem, Bene§kem, v Trstu, Pulji, Celovcu in tudi na Ogerskem. Catili so ga tndi v Ljubljanit v Kranji, Badovljici, Loki, v Postojni m po vsem Eranjskem, v obfe po vseh slo-venskih dc2elah. NajhujSe pa go 5utili ta potres na Hrv§kem, in najveCo nesrefio je prizadjal glavnemo hrvaskemu me-stu. Pripovedujejo, da morda ni nikdar §ev notraniem ozemlji potres provzroCil tolike nesreCe, kakor vZagreb u. Popisi o nesrecl v Zagrebn so straSni. Ob 7 uri in 35 minut zjutraj po§kodil je potres v pol mitt uti vse hi§e in cerkve, da je groza. Pol mesta ie posutega. Veliko Ijndij je ranjenih, nekaj tr.di mr-w«n. m bin je bilo vse mesto v C ma in v razvali- nah. Ljudje so vreli popolnem zbegani na u-liee. v optaviCenem strahu, da se bo potres ponavljal, in da jih hi§e zasujejo; in zares ponavljal se je potres. Ko bi bil le §e enkiat takd silno sunil, kot pivikrat, je bilo vse mesto lezalo v prahu. Pa tudi takd je §koda strasanska, dozdaj neprerafiunljiva. Cerkve so posebao trpele; v stolni cerkvi poruSila se je botla nad svett§(ein in je razdelo veliki altar; samo v tej cerkvi je nad sto tisue Skode. Stolp pri Fran-eiSkanib je po5il od vrha do tli, cerkev sv. Katarine sejejia pol podrla. Ljudje hodili so ko brez glave, mnogo jih je za-pustilo Zagreb. Na Zrinskem trgu naredili so bara-ke, da prenoM ljudje, katerim so se podrla poslopja. Ko na veliki petek so zrvonovi molfiali, vse urade, Sole in §tacune so zaprli, Zalost in zbeganost je nepo-pisijiva. Dezelni zbor moral je sejo odloziti za popolnd-ne istega dne, da je potem ukrenil, kaj je storiti. Vlada je obecala naglo in izdatno pomoC, in cesar sam je zaukazal Se isti dan, naj mu ban vse razlozJ, kaj je storiti, sam pa je iz svojega podaril 10.000 gl. unesreCeuim Zagrebcanora. Vse noviiie popisujejo veliko nesreeo, ki je takd nc-priCakovano spremenila Zagreb v podrtino. Zagrebski 2upan poklieal je po telegrafskl pot! vsakovrstnih delavcev iz drugih raest, in br2 so odri-nili zidarji, tesarji, mizarji iz Ljubljane, Graca in od drugod v Zagreb. Skode je na miiijone, 6e tudi se §e ne dd pre-nacuniti. Zagreb je gotovo srediSCe tege hudega potresa; trpela pa so tudi druga mesta. V Samoboru je tudi mnogo §kode, zlasti pri franciskanski cerkvi. V nekem kraji je paael duhovnik in ljudstvo okoli, ko se je biala masa. VKostanjevieije mo^an potres tudi razen par lesenih his poSkodoval vse druge hi§e vec" al manj. Dimniki so bili hipoma na tleh. V Oate^u so vsi ljudje od niase zbe^ali od silnega bobnenja in pokanja zidov. Gotovo bo Sc veliko govorjenja o tern hudem po-t.esu; zato prihodnjic se kaj veC porofiimo. Domade stvari. ^upanom po Gorigkem opomin razpoSilja od 18. okt. „predstojnik poddruznice veteranskega dru§tva,tt g. Vittori, c. kr. davkarski kontrolor v Tol-minu. Na posebnem listu razkazuje, kakd se „Edi-iiosti" in „So6att potegujeti za rozvoj veteranskega druStva zarad dobrot, katere to druStvo zagotavlja po-sameznim dosluzenim vojakom in pa dr&vi ob casu vojske, zlasti na n a § i h p r i m o r s k i h m e j a h. Ob-^aluje pa, darned 1300 dosedanjimi udi veteranskega drustva je samo majhua manjSina Sloveneev, in cud-no se mu zdi, da smo se dali prehiteti od lahov v Lak6 patrioticni zadevi. Vzroke, da so nas prekosili Furlanci v tej pa-triotiCni zadevi, imenovaui predstojuik pa pojasnuje tako-le: „Predsedni§tvo druStva v Gorici je vsakem sod-ni§kim okraji enega za ustanovitelja in pristojnika poddruznice imenovalo. Ti pristojniki so vsak po svoji mocl delovali, da bi se poddru2ntca vstanovila in kolikor raogoce postala velika. Ali se ve, da clo-vek ne more v enem okraji veliko opraviti, posebno, ako nima prilolnosti priti v dotiko s posamezuim od-slu2en;m vojakom. In ravno temu zadrlku so v Fur-Iauiji, kjer Steje danes ena sama poddruznica ve5 ko 300 drustvenikov, zupani v okom prigli. Oni so se v lastni osebi prizadevali, da bi se vsaj vecina tamo§-njih odsluzenih vojakov vdele^ila; oni so ob nedeljah zbranemu ljudstvu na tanko razlagali korist in ime-nitaost drultva, in s tern pristojnike k vdelezltvi spod-bujali. Za tak dober vspeh se ima zahvaliti torej druStvo vegiuoma Ie tamoSnjim patriotienim zupanom. Ker je, posebno od kar se je vr§il praznik bla-goslovljenja druStvene zastave, imenitni namen dru§t-va vsakemu znan, nadejam se, da za naprej tudi slo-venski 2upani ne bodo zaostali, raarvefi si prizadevali na moL, da se v druStvu pomnoli Stevilo deleiuikov slovenskih. Prosim torej, blagorodni gospod 2upan, tudi Vas prav vljudno, da tudi Vi tamoSnje odsluiene vojake v korist druStva toliko za posatnezne delezmke, kakor za obfienstvo, na Vam bolj primeren nacin poducite in jih spodbujate k pristopu. Saj vstopnino od 1 gld. na leto vsak siromak lahko pogre§a, misliti pa si mora tak, da bo ob casu potrebe vstopnino pomno^eno nazaj dobil. Upam torej, gospod zupan, da moja proSnja pri znanem Va§em patriotizmu ne ostane brezvspeSna. Saj je tudi predsednistvu v Gorici dobro znano, da je dober vspeh odvisen le od zupana, kateri dosledno ima tudi naj vec zaupanja pri ljudstvu.tt Naudni minister podelil je mesto na I. graSki gimnaziji g. Gabrielu Mitterstilierju, dosedanjemu prof. gori§ke gimnazije, mesto pravega ueitelja na spodnji realki v Zadru pa g, Jo2. Tuni-ju, kije iz cage Fur-laafje ^oma, Dru§tvu rudecega kriza imeoovan je knez Egon Hohenlohe za predsednika, c. kr. sodnijski pristav JakopiC pa za tajnika. Minister hogadastja je dovolil popravljanje imenitne bazilike na otoku Gradu z dostavkom, da stro* go pazijo na prejSnji slog in sploh na vse staiine, ki se tnkaj nabajajo. Pred nekimi leti vidcli smo tarn prestare sreberne ploSce z vrednimi relievi, katere so naSli pod stariini oltarji v baziliki. »Slovenija", akad. druStvo na Dunaji, riobilo je letos za predsednik* g. E. Voleica, za podpredsed-nika g. Dora. Majarona, za tajnika g. I. Babnika in za njegovega namest. g. V. Oblaka, za knjiznicarja g, St, Madona iu njegova naraest. g. Gregorina, za blagajnika pa g. J. Gregorcida, Gospodje ti so znanl po svoji marljivosti, upati je da bo BSlovenija" vrlo napredovala s takira odborom. Morje je bilo on teden trza&ki veliki trg po« plavilo do borze. Y bli^njik prodajaloicah in kavanah so ljudje po stolih in mizah hodili, ker so bile vse poplavljene. Pri nas v Gorici pa bi bili kmalu potonili brez morja, ker je do due svetega Martina de2 vee" dni za-poredoma mocno HI noe iu dan, kakor da bi bil sc ie prchod v jeseu in ne v zimo. Matajur pa je videti vea pobeljen s snegom. Sv» Martin nam je prine-sc! pa lep dan. Cesar je podaril 200 gold, za mrtvaSCnico v Komnu. Dva nova slovenska Mvino zdravnika, g. F. Ravnikar in g. Pav. Skale izvrdila sta givino-zdravniSke studije in ob enem prejela diplomo z odli-ko. Da bi le tudi slu^bo dobila na domaci zemlji! Ogenj velik unieii je te dni papirnico Med-vodami na levem bregu Save. Da si so ji bili prisli ljubljanski gasilei z lo§ko pozarno strazo razmerno naglonm na pomofi, zmiSa Skoda veudar 120 tisofi gld. Poslopje pa je bilo zavarovauo. Slovanska ditalnica v Trstu imela bo v svojih prostorih vsako saboto doloftene anode, da se narodno zlvljenje za&neboljgibati, Zeletibi bilo, da bi tudi pri nas sklenilt priinerne due (jourfise) za enake sbode. Na§im ljudem, ki se hocejo preseliti v BoSno, in kateiim je zeleti, da s preselitvijo ne pri-dejo v nobeno zadrego, so dobile „Novice* iz zanes-Ijivega vira sledefie pojasuilo : „Kdor 2eli preseliti se v Bosuo ali Ilurcegovino, naj naredi s pisinom pro§njo na oni oddelek c. kr. skupnega ministerstva na Dunaji, ki ima bosniSke zadeve v svojih rokah; adresa v nemskem jeziku naj se glasi tako-le: „An das hohe k. k. ge-meinsame Ministerium in Angelegenheiten von Bosnien uud flercegoviua in Wien*. V pisniu naj prosilec raz-lo2i: kaj je, saniec ali z rodovino, od kod; spricalo ziipana in fcupnika naj dokaza, da prosilec je po§ten filovek, — dalje mora prosilec tudi to z verjetnim spriealom dokazati, da inia vsaj toliko premoSe-nja, da si zaraore semena za setev in za to potreb-nega orodja kupitt, pa do prihodnje Letve sebe iu rodovino svojo prezlviti. Pfcmo s temi prilogami se, kakor gori ruLeno, po§ljc ministerstvu na Dunaj, in caka naj se resltve, Prosilci naj s tako narejenim pismom rainisterstvo prosijo, da jim brez placila da v Bosni zemljiica (grunta), pa tudi potrebuega lesa za stavbo poslopja in kake polajSave za pre-selitev od doma v Bosno. Prieakovati se sme, da bode si. ministerstvo tako narejeno proSujo ugodno reiilo.* Premembe (pri u&teljstvu na Primor-Bkem. Pakiz Anton, abs. kantiidat za prov. ufcitelja na Vatovlje. G. Bano Janez, abs. kandidat za prov. ticitelja v Gorjansko. Oba v sezansko-koraenski okraj. Za Solski vrt v Komnu je slavna vlada dovo-llla 100 gld. „Zrao do zrna — pogaca, kamen do kamena pa'aca.* — „Slov. Narod" od srede poroca siedece: *Sode-lavci za „Ljubljanski Zvona. Dozdaj so sledeci gospodje obljubili literarno sodelovati pri leposlovnem in znanstvt>nem liatu, ki bode od novega leta naprej izhajal v Ljupljani: Prof. Anton BezenSek, ravnatelj biroa bolgarskega narodnega zbranja vSotiji; dr. Fr. Celeatin, kr. profesor v Zagrebu; dr. Fr, Detelja, c. kr. profesor v dunajskem Hovem mestu; dr. H. Do-lenec, c. k. sod. adjunkt v Ljubljani; Fr. Erjavec, c. !:r. profesor v Gorici; Ivan Franke, akademiSni slikar in profesor v Kranji; Ivan Hribar, bankni zastopnik v Ljubljani; Janez Jescnko, c. kr. profesor v Ti-stu; Josip Jurcic, urednik v Ljubljani: Janko Kersnik, notar na Brdu; Acton Koder, po§tni uradnik v Innsbru-cku; Anton Kos-Cestnikov, tajnik kr. banskega stola v Zagrebu; 4Fr. Levee, c. kr. profesor v Ljub^ani; L. Lavtar, c, kr. profesor v Maribom;| dr. Janez Mencinger, advokat v Kranji; Maks PleterSnik c. kr» profesor v Ljubljani; dr. Albin Poznik, notar v Novem mestu; Simon Rutar, c. kr. profesor v Kotoru; dr. Meks Samec, zdrav..ik in i.estni 2upan v Kamniku; dr. Karei Slauec, advokaturski kaudidat m KrSkemj Jos. Stare, kr. profesor v Zagrebuv; Luka Svetec, dez\ poslanecin notar v Litiji; Anton Santelj, c. kr. profesor v Gorici; dr. Ivan Tavcar, advokaturski kandidat v Ljubljani; prof. Janez Trdina v Novem mestu na Dolenjskem; V. Valenta, mestni blagajnik v Ljubljani ; Matija Valjavec, profesor v Zagrebu; Matsj Vo-daSek; c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Josip Vo§njak, dr^avni poslaoec in de^. odbornik v Ljubljani; Fr. Wiesthaler, c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Val, Zar-nik, advokat v Ljubljani; Toma Zupan, c. kr. profesor v Ljubljani-;¦ prof. Jakob ZnidarSiS v Gradctt; dr. Fr. Zupanec, zdiavnik v Ljubljani; znani „Zvonova pesnik X, g. „Samostala na Dunaji in Se nekateri, ki se ne imenujejo, — Program se izda proti koncu tega mest-ca. Sicer pa menimo, da so ta imeua sode-lavcev u2e sama na sebi programa dovolj. U2e denes pa lehko povemo, da bode list prinaSal samo izvirne spise (prevodov ne), in da bode izhajal vsak mesec enkrat po Stiri velike pole obSiren ter bode veljal 4 gld. Javna zahvala. Podpisani je v komen ski ob-Cini nabral 21 gld. 10 kr. milodarov, s katerimi se bode ubogi Solski mladini nakupilo prepotrebnih M-skih knjig itd. Steje si v prijetno dolzjiost vsem bla-godusnhn dariteljem v svojem, kakor tudi v imenn tukaj§njega ufiiteljstva in uboge §olske mladine izteci najsrenejSo zahvalo. — Ob enero izreka srtino zah-valo tudi p. n. gospodu Itebku, c. kr. davkarskemu nadzotniku, ker je podaril okraj. u&teljski buk-vainici deset razlicnik, miiogoobseiiiih in novej^ih slovcnskih knjig. Vodstvo 4 razrednc ljudske Sole v Komnu. ANTON LEBAN naducitclj. Gospodarstvo, S poskugevaligda naSe kmetijSke 6olo. Letos so v.prvo uckatera trtna plemena, zasajena v nogradu Solskein, obrodila in mod temi so se v rodo-vitnosti posubno odlikovalo trte: Bord6 (Gros Vidu-re), vlaski rivLek, ;Jahnina, Slankamenka, Rulandec in Kadarka. Potigalo se je to grozdje Se le pricetkom oktobra, akoravno je vsled vednega dclevja nekatero grozdje pocalo in zacelo gnjiti. Pa vodstvu je bilo mar pozvedeti, katera plemena so uianj in katera naj-huj§e podvricna pocanju in pij^cnju v ddtavnem vre* menu. Najman' je trpel fiord6, naj vefi Kadarka; §e precej cvrst je ostal vlaSki rivfek in tudi renski riz-ling. Itulandec je srednje trp»'l, huje pa Portugalka in modrtt Frankiuja. Oinauili smo u2e, da je modra Kadarka, iz katere je najvefi ogersknh crnih vm pride-laniii, uajhuje tipela; polue so grozdov bile njene trte, a v malo dneh dcZcvja so jagode zgnjile tako kudo, da je bilo komaj sledu najti po prejSnji obilnosti grozda. Ker je tudi Se sredi septembra bila komaj na pol barvana, bleda, malo izzorena, ker je zeld podvrzena gujilini, razvidno je, da Kadarka za naSe kraje ni posebue vrednosti. Prav lepe velike grozde imela je zaradi velikauske rodovitnosti sloveCa trta Slankamenka, katera je doma v Sirmiji in v Banatu. Dozorela je uze kmaio po Mali maSi; Skoda le da zaradi nevarnosti tiloksere na njeno mno^itev ne sme-mo misliti, ker iz ondotnih krajev ne smejo izvaze-vati se trtc, kar je tudi prav. Saj imamo doma inar-sikatero dobro trtno pletne, n. pr. Gergariijo, Malva-zijo, Zelena; RefoSk Merzamiu itd., vse trte vredne, da se Se mno2e. Saj RefoSka nekmalu katero drugo pleine ne prekosi v dobroti, bodtsi gled6 mno2ine sla-dorja, bodisi gled6 temne barve in mdega okusa, po katerem se odlikuje tudi naa Merzamin. Izined tujk se smeti imenovati Bordo iu modra Frankiuja vredni razSirjatve, obe jake rodovitnosti in posebno posled-uja zaradi obilne sladkobe in temue boje, katero ima njeno vino. Skoda le, da je modra Frankinja tako ze-16 podvrzena paleiu in kozavosti, posebno 6e je zasajena bolj v nizkih, rosi in \la2nosti izpostavljenih legah. Ko bi te nadloge ne imela, vredna bi bila, da bi jo poleg domacega refoSka najbolje mnoftli, kakor zasluzi poleg domace gerganije posebno rulandec naj-vecega priporocila. Preiskovali so se razni moSti s slado in kislo-merom, in podamo nekatere date o tej preiskavi; Bordo je imel 18.5% sladorja in 70/qq kislin,j Rulandec 19.7 o/0 slad. in 60/qq kisl., gotovo precej sladorja in primerno malo kislin za to letinb, odlikajo5o se po vednem dezevju, iu to toliko bolje, ker ste te dve sorti zasajeni v ravnini, ne v bregu, v katerem, posebno ce ima dobro juiuo lego; rulandec pogostoma dospe do 24 in vec % sladorja. • Domace sorte so letos kazale, n. pr. refoSk do 160/0, navadno le 140/0 slad. in po 8—100/qq kisl.; gnjet 9—10—llO/0 slad., 14-190/qq kisl; beto Ri-frnbersko 160/0 slad., 80/qq kisl; Bnskobelo 16-17% slad., 7—80/qq kisl., Civiuiu Kanalski 9—ll°/oo slad. 17-200/oo kisi.; Furlansko crno vino (Corvino) 10-120/0 slad., 18—20% kisl. Te Stevilke ka^ejo, da letoSnja vina ne bodo niocna, primerno pa kisia; saj tudi drugaCe ne morejo biti, ker je bil avgust, naj bolj odlocilen za dobro izzoritev grozdja, tako moker, in njemu je sledil September, nic boljSi, ampak Se hnjSi, ter je prisilil vinorejee, da so prerano trgali ono malo grozdja, kar ga je S» ostalo m trtaa. Ker je zaradi slabe letine bilo zeJ<5 malo grozdja na Solski kmetiji, katera ima vecinoma Se prav mlade nasadbe, nakupila je s privolitvijo de2. odbora nekoliko grozdja, in sicer: kraSkega, izj katerga je napravila teran, vipavskega iz RifenberSke okolice, ia katerega je napravila belo navadno vino. 6rno grozdje se je obralo na grozdni mreii, to je lo6ile so se jagode od hlastin, jagode zmastile (namesto z nogami v kadi) na grosdnem mlinu in ta zdrozgalica spra- vila v, zaprte vrelne badnje__Cez-10 dni se je most ~ po prestanem burnem vrenju pretofiil in tropine stis-nil»». Vino je lepe boje iu milega okusa, ker prosto one preobilne zagatnosti, po katei'i se odlikujejo na-Sa crna vina; zagatnost izvira navadno iz hlastin, katere imajo vse slabo in niL vednega v sebi, Belo grozdje se je tudi na mrezl odjagodilo, ker,Ce je treba pri Crnem grozdju lofiitl Wa8tine,ko-liko velja bolj to za belo grozdje, posebno pa letos, ko se j* komaj na pol zrelo grozdje trgalo, ko je tedaj hlastina Se vsa zelena, presna bila, in je iz sebe oddala mnogo zagatne kisline. Ce grozdje popoluo-ma dobri izzori, posnSi se bolj all manj hlastina, in ne oddaja toliko zagatnosti. Zato se tudi letoSnja vina odlikujejo po izredno bogati mno2ini zagatnosti, da imajo pravi okus po Klastinah. ___________ (Dalje sledi). Poslanica. SoSkemu mi veduo dragemu obCinstvu, bovlklm predragfm ftitalnifiarjem, pevcem in povkinjam z vrlim pevovoJjam, osobito pa onini nepozabljivim gospodom, ki so me prS mojem odhodn iz prHjubljencga mi Bov-ca do Tolmina sprejuli, kakor tudi blogemu grgarske-mu stareSinstvu in obCinstvu, koji so me vkljub de-^evnemu vremenu pri mojem dohodu v Grgar slovesnn pucastili v zelo obilnem Stevilu, izrekatn svojo najto* plejSo zahvalo. V Grgarju, dne 11, nov. 1880 ANDREJ LEBAN vikarij. I Siavno obcinstvo opozarjam na mojo veliko zalogo vsakovrstnih refii za zimo. Dobivajo scpri mcni rokovice, zapestni-ki,;|nogovice, jope, cevlji, zaprti sukneni | ' cevlji, kratke botice podstavljene s kozo , , in obutva vsake velikosti, zaboji in po-potne torbc, i&vepljenke brez smradu in vosCeni klin&ki itd. potem dobro pre-skrbljena zaloga drobnine in galanterijsl^e ' robe, spodnje sorte do najfini§ih vrst in tako po ceni, kakor nikoder drugod. Jozef Culot, v RaStelu in na Travniku. folia zaloga vsakovrstnih IP L"J naj obilniSe zbirke, dobrega blaga in ¦—• krasne izdelave pri IG. ITiim-J! T 6B1IGI poleg §kofijske palace. D.r Ferd. Bojic, zdravnik za znotranje bolezni, poro&uce in de-loma za o6i, do zdaj v Zalo§6ih pri Dornberga, preselil se je v Gorieo v ulieo Vetturini h. St. 7 tikoma gostilne „pri zlatem ^ngelu,K Ange^ h 4* oro, v ^ JAKO VAZNO vsakteremu za oci. Prava dr. White-jeva voda za o6i od Traugott Ehrbardt-a v Grossbreitenbaeb-u v Turingiji (Thuringen) slovi uze od leta 1822 po celem svetu. « Dobiva se steklenica po 1 gl. v Trstu v k-karni „Carl© Zanetti* Via nuova 27 ia v Goriei tudi v Zanctii-jevi lokarni na Travniku. Zahteva pa naj se izrckoma dr. Whi-tejevo \odo za ©dl od f r, Ehrhardta. Odlomki izpisera: Gospodu Tr. Ehrhardt-o. 2e pred 5 leti dobll scm Va3o pravo dr. Whi-tc-jeva vodo za o5i iz Moguncije in rabil sera jo i najboljsim vspehom; zato jo vsakemu pri-porofom (si, narocba.) Berlin, d.9/8 78. A. Ko-titz, Gefreiter d. 2, Comp. Eisenbahn-Regt. Temeljita pomo^ vsem, ki w v ielodci ali trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja naslanja ao veojim delom na fisfenje in snaienje so-kroviee in krvi in na pospelevanje dobrega prebav-Ijcnja. Nnjboljao za to aredstvo jo IrMSvpoiM 2'ifljens i balzam dr. Rozov odgovarja popolnom vsom ten* zahtovam; iati oiivi vse prebavanje, nnreja zdravo in fflsto ri, in truplo dobi svojo prejsnjo moc in zdravje zopet. Odpravlja vae tcsko probavanje, oao-bito gujns do jedi, kislo riganje, napetost, bljc-vanje, tor* v ielodei, zaslinjenost, zlato zilo, pre-obtezenjc zelodca z jedili ltd., jo gotovo in dokazano dontaie sredstvo, i so jo v ratkora zaradl avojega iz-rrstnega nplivanja obde razSmlo. 1 velik'. splenica 1 gl., pol sklenice 50 kr. Ka stotine pisem v priznanje je na razgled pri-pravljonih. Razpo&ilja se na frankirane dopise na vse kraje proti postnemu povzetju svote. G. k-karnicarju B. Fragner v Pragi! Kupil sent meseca vinotoka 1. 1818. sklenico Vasega „Dr. Boza-jevega zivljenskega balzama". Trpel sem namrefi oze precej let na kerei v zelodcu; to nie je nagnilo, da sem poskusil to zilravilo. Za Lasa 9—14 dni poirzgubila se je — hvala Bogu — bolezen popolnoma. Prosim Vas todaj, posljite Stiri sklenice tega balzama, da ga, imam pri roei kofc do-mac© zdravilo, Ysaki taki bolezni priporocam ta izver-stni zivljenski balzam. Spostotajc udani Dragotin Popp, slamniear v Drazdanab. M" SVABJENJE! ~qs® Da se izogne neljubim napakani, zato prosim vse p. a. gg. narocnike, naj povsodi izrecSno dr. Rozov zivljenski balzam is Iekarne B. Fragner-ja v Pragi za-hteTajo, kajti opazil sem, da so naroeniki na ve6 krajih dobili neuspeSno zmes, ako so zabtevali sarao zivljenski balzam, in ne izrecno dr. Rozovega zivljenskega balzama. Irtji k Riiot iiTljiuki hlsin dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragner-ja, lekarna „k crnemu orlu" t Pragi, Eeke der Spornergasse Nr. 205—3. V GORICI: 6. Cristofoletii, lekarnicar; 6. B. Pontoni, lekarnicar. V OGLEJI: Damaso d'Elia. V TBSTU: P. Prendini, lekarnicar; G. Forauosehi, lekarnicar. Y ZAGREBU: Sigm. Mitlbacb, lekarnicar. Vse Iekarne in ve6je trgovine z materi-jalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balzama. TAM BE TUDI DOBI: Prazko damage mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se zenam prsa Tnamejo, ali strdijo, pri ba-laft rsake Trste, pri tarib, gnojnih tokih, pri ervu v prsta in pri nohtanji, pri zlezah, oteklinah, pri izmas-Cenji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmaiicne otekli-ne in putiko, zoper kronicno vnetje v kolenih, rokah, v lcdji, Ce si kdo nogo spahne, zoper kurje oceaa in potne nflge, pri razpokanih rokab, zoper liiaje, zoper otoklino po piku mrcesov, zoper teko^e rane, odprte noge, zoper rak in vneto kozo, ni boljsega zdravUa, ko to mazilo. Kaba je priprosta; mazilo (zavba) se namaze na platneni robec in se pritisne na bolno stran. Cez 4— 6—8—12 ur se naredi nor flaster. — Zaprte bule in o-I tekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven tefie, potegne I mazilo v kratkem tso ognojico na-se, in rano o-zdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro po-maga, in ker se po njem ranaprej ne zaceli, dokler ni Ysa bolna ognojiea ven potegnjena. — Tudi za-brani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (craim prisadom); tadi bolecine to hladilno mazilo potisi. — Odprte in tekoge rime se morajo prej z mlacno vodo vmiti, pptem se le se mazilo nanje prilepi. Skatljice ae dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za uho. Skuseno ia po mnozih poskusih kot najzaneslji-vejie sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem so dobi tudi popolnonze zgubyenslnh. 1 sklenica 1 gl. a. v. Anton mSt Obizzi, uracbio poobla§ceni zemljeree naznanja, da je prelozil svojo pisarno y nlice „ Via MorcIIi- (Za mesnicami) v svojo lastno hiso stv. 22. Pristnost zagotovljena! Dr. Siiin tic Kontemardt-ova lopo diSt»t«a pasta za xoI»e; nar narA»En«-jSi ii iiivhi pomoc.;k za ol;varvanje i« ctScenjo zob ii in zrm«'S- in dleson «oId. ijivhi pomoc>;k za obvarvunje i (zebernov>: v celih in lf-> povezkih po ' Dr. Hartunjr-ovo ^aj* ¦L¦*L: njonji- in lisjianje Irs; vzapei'at«n:Ii Hkl*>meah (fiaskah): (poi-'at je v stek'lo vtiinion^; po St soldov. »r. Bsrchardt-ovo fef^S in zboljsanje polti, po skuSnjrth potrjono zoper vsakor-sno kozno ncsna^o; v zapeC-atenih originalnih povezkih (pakeljvih) po -H soldov. I)r. Beriiisuicr-jev *gZL?&Z. gt'ist), zlahtim votia za dwhanje in unuvaitje, ktera mc«"i zivlji'iija krepca in spodlmja; v origittalnik sklunicah po 1 gold". 25 s., ali rA tikioniee 75 sold. Prof. dr. Lmdcs-a aff^.Eft (Stiingenpomade) stori, da se Insjo bolj svetlijo, da so voljii(\j5i, in da, poCeaani, lopo trdno stoje; v originalnih koHeh po 50 soldov. Itataamovo oljeno inijlo; 8°4;S; da kozo ozivlja in lirani ter jo dela mehko in voljno; v povezkih po 11.5 stridor. Br. Bcriiigiiicr-jcvo IffSiSjS. va jih prav tSrno, rjavo in rudockasto; sicetmi in lone* ki vred 5 gold. a. v. Dr. ilartniig-ova Sf ^S^l zopet fcvrsto raati; v zapeCntcnth steklonth lonfikili, ki imnjo pecat v steklo vtisnjen, po 85 sold. MM.*Miv\wi Mifiai^m ji0j; najuspesiiisi pnpomovuk zoper zgrbanfieno, popocano rumeno kozo, priporofa se posebno gospem in otrokom in sploh vsem tistiin, ki ho drobne, njezne koie. Dr. Bcringnier-jeYa %&L"&L nik; ono da lasem inoL in jihohranuje; ena skienicica 1 gold, in 75 s. a. v. lip litflph.nvn z«*MS«n»»I«MU«; potrjenokot ***.• JB.vty*l Wiw dober domaci pomocek zoper kaSelj, zagrljenost, zaslizenje; v originalnih Skatljicah po 70 in 35 soldov. PRISTNE fnepokvarjene) se prodajajo vse te za-rad priznane dobrote tudi po nasih krajih spogane reci V Goriei in za dezelo samo v lekarnici (speceriji) pri Pontoni-u, pri zamorcih, v Ragtelu. Na podlogi razsodbe t. e. k. del. zdravni-skega sveta od v. c. k. namestDistva dovoljene Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomocek zoper vse zelodacne bolezni posebno pa se sponaSa pri netefnosti, 2eIodeCni slabo-sti, slabodiSedem dibit, ke-dar Cloveka napenja, ma kislo podaja, kedar ga grize ali vjeda, pri zelodtCnern kataru, zgagi ali rezaiei. Le se nareja pesek ali kasa, pri preobiluosti slia, zlaten-ci, pri studu in uaetanji, - .^.,.--s...--....., glavobolu, prihajajodem od 'tftfe'f!L*rv0jffi'-& zelodca, 2elodedoem krfiu, 'j:,ii4«i^^«-!?i:::*d pri zaprtem 2ivotu, pi ena-sitenosti bodi z jedmi ali pijacami, pri glitah, vranfinih, jeteraih ali he-uioi'oidaluib bolestib. Vsaka steklenica stane s podukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za Gorico pri gospodn Ie-karnifiarju A. pi. Gironcoli v Goriei, blizo „treh kron". Centralna zaloga za razpo§i!janje: Apotheke ziim heiligen Sclmfzengel des Carl Brady, Krem-sicr, Maehreu. Oznanilo in vljndna pro§nja. Vi§je izSolan in omikan, vrhu tega tudi v opravilstvu popolnem izurjen, zdrav in 6vrst 40 letnik, ki jc deloval med drugim osem let tudi kot obelnski tajnik, zeli stopiti pri kakem g. o d v e t n i k u ali not a r j i kot n r e d n i j s k vodja, pa tudi drugjo kot translator v sluzbo. Dostavsi tudi izpit vnekaterih iinanSnih strokak in scznanivSi se v tcku mnogih let z dizavniin in declaim zakonstvom, dostavlja, da je razen v starcjib in dnigib romanskib jezikib, znanstveno in opravilstveno popolnem izurjen v slovenskem. nem§kem, in ita-ljanskera jeziku v besedi in pismu, kakor tudi, da ima popolno znanje furlanskega podna-re^ja. Yet se izve pri slavnem uredni§tvu velec. „Soee", ki postreze iz vljudnosti, za kar je to-plo naproSeno bilo. Nepremakljiva zvestoba in neu-morna delalnost je in bode prosilcn sveto geslo. —_______________ ________ pilepma. Ijozjast, kree, tudi v prav budib pri-inerib, ozdravljam jaz v najkrajSem fiasti po samo meni lastni in vedno vspesni metodi tudi pismeno. Specijalni zdravnik dr. Helnrsen v Berolinu N. W. Louiseri-Strasse 32. Na stotine ze ozdravil. St. 270/E Oziianik Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pietii), vstanovljene po grofu Thurnu, v Goriei naznanja, da bode dne 9. deeembra 1880 zaLela javna drazba (kant) neresenib zastav III. cetrt leta 1879 t. j. tistib, ki so bile zastavljene meseea julija, avgusta in septembra 1879. ______________________Ravnatelj: Lovisoni. Izdavate^j in Qdgovorni njednjk; JO^EE ZEL —Tiska: „Hilaryanska tiskwuft* y (jroricT Francosko zganje ssoljo [In k 7is Is to] Mraiaiwda sit Sail napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisu iznajdnika Tiljema lee-ja «. ClilSVOfOfLEVVl. To zdravilo, katero sem jaz napravil, poniaga br2, prej kot katero drugo, proti zunanjemu iii notranjemu vnetju, opeklinam in speklinam, proti no vim napa-dom, nedohi, rakom, dristi, natoku krvi v glavo, za obvarovanje zobov, proti otiskl, dissenteriji, bplecinam, ne obrazu, v usesih, v glavi, zlati zili, mrzlici, ozeb-kom, putiki, neprebavoosti, boleCinam na jetrih, na oceb, zastarelim Tanam, vpifienju oanemu in ma§icne-mu, skrnjaku, kardeju, Zo\am in omotici. Veliko sprieeval imamo, ki pottjujejo rnoC tega izvrstnega zdravila. V- 70. letu svoje starosti sera si popolnem ozdra* vil prste na rokab s francoskim zganjem in soljo. G. Senitsky, c. k. fiaaacoi komisar I. r. Z Va§im francoskim zganjem s soljo sem dosegel najbeljse vspehe, za katere se Vam neskoeno zahvaljujetti Alojz Klobucar, zupnik in dekan v pokoji. . Prodaja se v izviraih boteljkah po 40 kr. samo pri G. Cristofoletti-ju, lekarju in c. k. dvomem priskrb- niku v Goriei na Travniku 14. Opomba. Knji^nico iznajdnika V. Lee-ja, kateri poducuje, kako se rabi izvrstni domacilek, dodajamo brezplacno.