77. Številka.
Ljubljana, četrtek 4. aprila.
XI. leto, 1878.
LOVENSKINAROD.
iKhaja vsak dan, isvzeniši pOMttoMk« trn dr.ove po pratnieih, tec volj« po posti prolamana* a v s tr o-oge r» ko doJ.ola z& celo loto 1« gUL, »a pol lota 8 gld., S* ietrt leta 4 |M. — Za l.j obijano bros pošiljanja na doui M oolo loto 13 g] I., sa četrt leta 3 *rld. 30 kr., ta en ni^Boc 1 &ld. 10 kr.   Za pošiljam© na Ion bo ručuna 10 kr. sa hioboo, BO kr. M tetrt Ihta. — S a tnje dtielfl toliko ~;o6, kolikor poštnina i in uda, — Za gospodo tt 6 i t«: 1 j e na ljudHkih fiolahin za * l j * k" volja znižana »st.a !n nicor: Zk Ljnbljano »a Lmx+, leta a gld. 6<) kr.. po pošti prejoroan aa cctrt leta 3 gld. — Za oznanila bo plačuje od čotiriatopi.e fcnt-vrato 6 lic., fe ma osoamlo onkrat tifk-v 5 kr., če no dvakrat in 4 kr. če bo tri- ali večkrat tiaka. Dopisi naj se   v.     MakirstL — K»;kopi»i *e ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frano Kolmunovej hifii i'. 3 „glodalićka utolba". Opravniitvo, na katero  taj m* :'.ft«ovo'<io i>o<iljati im<ocr'i..o .-t UmacJio, «*n■  ,. adinii    tu vno roči, je v „Narodni tiskarni" v Koliuanove) hiši.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
London 3. aprila. „Standard" poroča: Ruski zastopnik O no u terja od Turkov, naj i/praznijo forte na zgoronjeni Bosporu, naj llusom izroče G alip olj, Boulair, Mašlak, Makrikioi, naj jim prepuste nekoliko kasarn in bolnic. Te terjatve se smatrajo kot ultimatum. Sultan in Verik-paša sta proti. —
Vojvoda Edinburgski je bil poklican iz srednjega morja. Kanalska tiota gre prihodnje dni v luko Piraeus.
Carigrad 2. aprila. Vnovič se opazujejo gibanja ruskih čet proti Gali-polju. Turki utrjujejo Bujukdere. Vsak dan prihajajo v San JŠtefano ruski parobrodi z velikimi zalogami živeža. — Ruske vojske v severu Balkana se jbliže proti Dunavu pomikajo in pov-k )d se utrjevanja delajo; v Sofiji je mnogo i ..oko vojske zbrane. Tudi v jugu Balkana se Rusi koncentrirajo.
London 2. aprila. Proglas kraljičin sklicuje rezerve naj se aprila snidejo.
London 2. aprila. „Pallmall-Ga-zette" poroča, da je grof Beust v silnih opravkih hitro na Dunaj odpotoval.
Govor slovenskega poslanca dr. Vošnjaka
(v državnem zboru 27. marca, po stonogran5nem zapisku). (Konnc.)
Še drug razlog hočem omeniti, ki se mi zdi, da govori za daljni provizorij, to je: obzir
na našo vnanjo politiko in pričakovanje, ki se mi ne zdi neopravičeno, da bode naša monarhija dobila zemljiščen prilastek.
Če bode Bosna od Avstro Ogersko zasedena ali osvojena, s čemer bi prišli v posest naturnih produktov bogate, lepo bodočnost imajoče dežele, prišlo bi Avstro Ogerskej vprašanje, kako ustrojiti državopravno stanje Bosne nasproti našej monarhiji.
Vendar se jaz s tem vprašanjem bodo6 nosti norem pečati, temuč hočem le še enkrat naglasiti, da je dualizem zato za Avstrijo nemogoč, ker je z njim 15 milijonov Slovanov izročeno dvojnemu gospodstvu, namreč ustavoverneinu tukaj, magjarskemu onkraj Litave.
Čudno je, da kljubu mnogoletnim, za Avstrijo tako žalostnim i/k u šnjain avstrijski državniki še zdi.j nijso do izpoznanja prišli, in še vedno nečejo poznati uevarnostij, ki žugajo našej monarhiji iz tega ved* ueffa ilaeenja »lovaiiMltili narodov*
Celo zunaj naše države poznajo, kakor se vidi, notranje naše razmere bolj, in bolj prav o njih sodijo, nego v naših visocih in naj višjih krogih.
Jaz imam tu pred seboj nemško „National Zeitung", znano glasilo v Nemčiji zdaj vladujoče narodno liberalne stranke, in jaz Bi dovoljujem z oproščenjem gospoda predsednika jedno mesto iz številke od 23. marca tega tečaja čitati.
V nekem poročilu o zadnjej avstrijskej delegaciji se pravi (bere):
„Junak tega dne t u je bil vseskozi ultra-
tnontanski bojni petelin tirolski, monsignoro Greuter (k poslancu Greuterju obinon) — čestiti gospod kolega naj me oprosti, jaz zdaj samo berem — ki svoje liberalne nasprotnike glede dovtipa in životnoga duha daleč presega, a je le s precej nepotrebnimi spomini na leto 1848 in 18(JG vtis svojega govora oslabil. Ti spomini so bili po mojem na pravem mestu in ob pravem času govorjeni. V celoti je naredil tak vtis, kakor da bi bil Šlezvik llol-steinec v ranjcem kopenhagenskem državnem zboru i/pregovoril; imeli so zanj dostikrat zaničljive zasmehljaje, ali ovreči se njegovi argumenti ne dajo. To posebno, ko je konstatiraj da je Ru sij a s pomočjo verskih idej narode balkanskega poluotoka za sebe pridobila in tako na tanko to izvedla, karbi bila A v s t r i j a i m o 1 a.
To je se ve da ono, kar se na Dunaji ne mara slišati.
Izvrstne so bile Greuterjeve besede o panslavističnej politiki Rusije in o Rostislava Fadejevega 1807. leta izšlej knjigi o ruskem vojnem vprašanji („Naš vojenui vopros'1), katero knjigo teško da bi bil kakov dunajski državnik t i tal, in ki natanko pove ruike po* litike cilje ter nazuačuje sredstva, katera Rusija rabi in jih bode na dalje rabila. Ali v tej točki je dunajski liberalizem z mirom imel politiko ptiča noja (strauss) in jo bode tudi dalje imel (da bode glavo v pesek vteknil in nič videl). HlcIof na Dunaji o Nlovauili le govori, ta Je moško v »ki hlapec. Punkt um !** (Veselost na desnoj.)
Ta „punktom" nij moj rek, temuč je tudi v „Natioual Zeitungu.
Listek.
0 razvoji človeškega dela.
(Nedeljsko predavanju gosp. Karli. Krizmana v ljublj. čitalnici) (Kume.)
Nadalje se v gorkih krajih po solnčnej toploti razgreta voda izpreminja v so pa rje. Vetrovi razueso te tsoparje preko suhe zemlje, ti se mej tem ni/hlade iu padajo kot dež na zemljo iu se na zemlji zbirajo v potoke iu in reke, v katerih je nabruno toliko mehanične delavne moči. Bistveno je torej mehanična moč le ena, razlikuje se po tva xini, kateri je, dejal bi, vteleseua.
Razvoj tega elementa človeškega dtla se naravno mora ločiti v one dobe, v katerih ju jel človek izpozuavati te moči in na podlagi t©£a moramo zgodovino človeškega dela deliti v 4 dobe, katere hočemo tako uvrstiti, kakor ££0uoviusko, druga drugej sledi.
V prvotnem stanji se je človek pri svo-
jem delu posluževal samo svoje lastno moči, vsa potrebna in bodi si tudi najtežja dela, so ljudje so svojimi rokami izdelovali. Človeška roka, organ njegove moči, je sicer tako umetno sestavljena, da si človek boljšega instrumenta ne more misliti. 11 vrtel pravi: „Gibčnost in pripravnost človeške roke sta prouzročili, da je človek, kateri je v svojem prvotnem stanji najslabeje oborožen, začel gospodovuti nad naravo. Res je, da človek pri bolj umetnem delu ne more pogrešati svoje roke; vendar pa pri navadnih enakoličuih delih, kakor n. pr. tkanji, žaganji, mleuji, pri vožnji, kjer potrebuje le bolj svoje moči in ne iustrumenta, ne sme trositi drage svoje moči; ko bi to hotel, bi posamezni človek komaj toliko pridelal, kolikor sam potrebuje, iu za duševui razvoj bi mu me časa ne ostalo.
rosuinoznik je moral drugim jemati, česar sam pridelati nij mogel.
Tako se je v prvem delu te dobo tudi godilo, v katerej so si ljudje komaj toliko pridelali, da so se obranili pri življenji. V
Klubih časih sta pa pomanjkanje in lakota pustošila cele dežele. Mogočnejši ljudje so drugim jemali, kar sami nijso imeli in s tem z majhenim trudom pridobili potrebne reči. Njim pa je časa dovolj ostajalo za veselje in za opazovanje naravnih moči j.
Najprej so se posamezniki privadili na to pridobitev blaga, pozneje pa ceh rodovi, in velikokrat so je zgodilo, da so vsi krepki možaki jednega rodu napadli svoje sosedo in jim vzeli vse, kar so imeli; polovili so ljudi ter jih peljali na svoj dom, kjer bo ti nesrečneži morali delati za svoje zmagovalec.
Moralično so robstvo nikdar ne da opravičiti; praktično pa je bilo. Kajti zmagovalcem so ti sužnji jako mnogo koristili iu koristolovje je zaduševalo vse moralično pomisleke.
Tedaj so ljudje tako-le računih: Če se zmaga v boji, to zmagovalcu daje pravico, umoriti zmaganega, iu tako vzeti življenje; nij li bolje, Če ga peljemo v suSnjost, tam koristi nam, sebi pa ohrani življenje?
Tako so sodi zunaj naše monarhije, a n a š i d r ž a v u i k i mislijo, da so slovansko vprašan je s tem s pot a spravili, da ga prezirajo, slovansko vprašanje, ki je vendarle vprašanje življenja in smrti za Avstrijo.
Ker torej najvažnejši uzrok i, ki izvirajo ii notranjega in vnanjega razmerja naše monarhije govore za daljši provizorij nego je dvomesečni, zato hudem glasoval zoper nasvet, vlade in ()■ H mru, pa no hodom sum nohcnogi predlogi sruvil, ker vem, da hi pri tej sestavi zbornico ne bil sprejet iu dalje tudi i/, lega razloga, ker hočem celo in vso odgovor novt za vse, kar se godi, o u o j stranki prepustiti, katera je ob svojem času pred narodi in prod krono obetala, da bodo urejene razmere v Avstriji ustvarila in nagodbo naredila. IIic Ithodus, he salta, ustavoverua stranka in ustavovorna vladal (Kravo, bravo! na desnej)
Poliiicni razgled«
Motni n J«i ilVifcel«'.
V Ljubljani II. aprila
V gospodskoj zbornici državnega zbora jo grof Aco TIr m m govoril j)rj budgotnoj debati sledeče besede: ..laz ponavljam poziv do vlade in državnega zbora, naj pomaga, in nevarnoHt, v katere) smo, izpozna. Avstrija bode sicer to vlado in ta državni zbor dolžila, da sta odgovorna za vse finančno zlo. Mi stojimo prav na konci iti Če se bo gospodarstvo še nekaj časa nadaljevalo knkoršno je zdaj, potem ne bodo tisti krivi, ki bodo morali bankrot napovedati ampak zdanji vladalci".
V klubu „fortschritt" no imeli iastn-vtn'4'i'Mk* takozvani neodvisni poslanci 1. apr. pogovor o dovoljenji (10 milijonov. Večina, ali manjhena večina, je izrekla se zoper predlog Skenejev, ki je nasvetoval, naj klub glasuje
froti dovoljenju, kadar bode vprašanje 6*0 ini-ijonov pred državni zbor prišlo. Ko bi bil klub drugačo sklenil, mislili so Coronini, For-egger, VValterskirchen in dr. izstopiti iz frakcijo. To je znamenje, kako so ustavoverna stranka kruši in sama svoj razpad pripravlja.
Iz I-ror« se poroča, da se je ruski podanik Novikor pritožil pri dunajskej vladi, da poljski listi vedno izmišljene novice prinašajo o kretanji ruske vojsko in to novice potem v dunajsko listo pošiljajo, pa sploh sov razno zoper Kosijo hujskajo. (I/, poljskih listov je bilo res mej vojsko vse polno lažnji-vib telegramov, katero smo pa mi prezirali).
Vlili lile drhive.
Hode Ii rojaku f To vprašanje jo zdaj zopet, v vseh ustnah. A nihče M moro pozitivno in gotovo na to odgovoriti Denaftnja poročila so jako vzriomirliiva. K ti s i ao pri pravljajo, A ugle ti se pripravljajo, in demonstrativno Kaže vse tako odločnost mipopust.iti, da ne vidimo lehko, kako bi se dalo še po-mirjonjo narediti.
t) f       t i <»vi*ft rt poslu In opravku ni Dunaji  piše It-smnrkova BNordd. Allg. da novinarski glasi n i |so resnični, kateri raz naši jo novico, da je lunatievcga misiju izpod letela   lgnatiev  f pravi ta list) mj splob Imel nalog*, z Avstrijo do  kneega  sklepanja priti, tetinih le mir san Štef.iuski   urofu Andrassyju razjasniti in slišati podrobnosti nvstrijhkih terjatev. Ta namen jo najbrž d oh ogel. — — Drug nemšk list „National-Zuitunuj" pa meni, da lgnatiev nij bil pravi mož za Dunaj. Poljlkl „()zus"  pa celo vedeti hoče, da se lgnatiev,  kadar se s carjem in (iorjakovem posvetuje o tem, kar jo na Dunaji slišal, še enkrat vrne na Dunaj.
Iz Ht'ti/t'4nfit se javlja, da je llorva-tovie domisijoniral. Zakaj, to so ne pove. — 1/. 1'irota in Trna dohajejo peticije prebivalcev, ki hote biti s Srbijo ne z novo Itolgarijo zvezani.
Odkar je znano očrtjo miru san-štefun-nkoga, je t fimiiHtf.o javno mnenje popol-nem Husiji sovražno postalo, da Hi ima Hu-miinija vse, svojo eksistenco in svobodo, in zdaj neodvisnost samo Husiji zahvaliti.
Iz #V#»• it§fjavlja telegram 1. t. m.: Veliki knez Nikolaj je včeraj bil krstni boter sinu nemškega poslanika. — Donos jo sprejel več diplomatov in ministrov, jutri se vrne v San Štefanu.
„Times" poročajo 1. nprila: Sultan, ministri in porta so zdaj popolnem Rus o m prijazni. (Jo 1 tuši zasedejo Carigrad, ne bi jim Turki nič več branili.
Iz siti§'ijitn*>pi>tj4* se piše, da je zdaj v severnem Kalkuuu 130.000 mož rusko vojske, v jugu Ibilkana pa 200.000 mož. Kako in s kom bodo Angleži to vojsko iz Itolgarijo izgnali V
Iz i I ni in Sire se poroča, da so grški vstaši na več krajih Turke pretepli. — Dopisnik „Timesov" Ogle je bil v Tosaliji od Turkov umorjen in njegovo truplo v Volo prineseno.
»op
INI.
Is gorice 1. nprila |lzv. dop.j (Tabor v K viškom) 81« marca bil je iuipo/.an ten.   Ko smo rodoljubi iz (Jerico prekoračili most naše  Hoče, čutili smo bo užu v prvoj vasi, v P e v m i, mej svojimi. Tu so je užo zbi
ralo slovensko občinstvo pod domufto zastavo* za odhod v K viško in čem bližje smo prihajali odmejeii' inu kraju, sreča vali smo navdušene trope slovenskih mož, hiteče na mest«, kjer jim je pokn/ati svojo odanost do Avatrije in ■ tem: do 8 1 o v a n s t v a. 1 Ižo od dalo* smo /a pazili narodno ter deželne zaatave. a bližajo H se KviMuMnu, iznenadjeni smo bili, videči to romantično ložofe selo v popolno ni rod noj obit ki. Slovenske trobojnico so vihralo od vseh stnniij; krasen slavolok jo vabil h csarsko sliko in napisom: „lldnnost Franc Jožefu I.* domovini zvesto sinove na kraj, kjer imajo slovesno poknzuti svetu svojo zvestobo do Habsburško hišo in do svojega roda. Tn mo-žnarjev strel, ki so bili prav proti pogoltno j Italiji razjiostuvljeni, presunil jo slehernemu pošteno elovensko sree.
Vhodni napisi so bi U: „Slovenci hočemo biti Avstrijci!" ,,'/avio Franc Jožef l„ naš vladar!" In katero rodoljubno nrco nij bilo ginjono, videče tu ogromno mnoŽTO nOOO mož, čakajoči goriškega 0. kr. glavarja, da m« dokaže, kot vladnemu namestniku svojo neoni a bi j ivo zvestobo do Avstrije V Ko je ob J?, uri došel g. glavar baron K"chbnch, zadonelo je grmenje možnarjev, domača godba /uigrala jo avstrijsko himno in tisočero živio klicev zadonelo je daleč, po brijakih dolinah, ko je glavni- i/stopil iz voza. Ne morem drugače, kakor da takoj omenim našo vrlo duhovščino, ki se je ta dan v resnici pokazala kot vodi« teljica svojih vernih. — fiosp. vikar .lug pripeljal je svoje farnim tam daleč od italijanske mejo; g. vikar Pavlotič. »nako svoje iz Oerovega, ter g. vikar Maš era pod domačo slovensko zantavo vrle ftent Mavorčane. S kratka i od vseh stranij zapazil si proti cilja pomikajoče se procesije naših Ttrijcnv. V po g. Komarju primerno okinčanem dvorišči na vzvišenem odru, odprl je predsednik „Sloge* g. prof. Povfte slovensko - avstrijski tabor ter v domačem jeziku razložil njega važen pomen. Govor njegov, jako primeren dnevi, bil jo K viharnim aplavzom ter tisočerimi „živio-klici" odobrnvalno sprejet.
Za njim je nastopil g. K. K lav žar, razlagajoč o bč i nstvu zadnjo rusko turško vojno; slikajoč kruto stanje naših bratov Slavjanov — sedaj po svetoj Husiji rešenih iz jarma azijatskih divjakov, kar jo slovensko zbrano občinstvo z največjo tihoto
Celo Plato se jo v tem smislu izjavil, in v svojem, ohčeznanem delu „država", zagovarjal je robstvo. On pravi: „Ta institucija je sicer moralično zlo; vendar pa jo mora vsak državnik v svojoj državi trpeti, ker ven dar ne more zahtevati, da bi njegovi državljani opravljali hlapčevska dela. Ako njih moči in njih delovanje hoče ohraniti javnemu Življenju, mora jim prihraniti časa in truda za vsakdanja dola, in skrb za to potrebe izročiti drugim rokam, to je sužnji ni."
Tudi drug duševni velikan, Aristoteles o rob s t, v u sodi enako. On tudi pravi, da je robstvo moralično neojiravičeno, a ljudje bodo Če le takrat prosti postali, kadar se bode platno samo tkalo, iu polje samo obdelavah). V teku poznejših stoletij so so pri Grkih in Rimljanih ujetniki delili mej zmagovalce, kateri bo jih potem za domača dela uporabljali.
Mam se zdi ta institucija nemoralna, a da v tedanjih časih ljudje nijso bili tega mnenja, dokazujejo nam različne postave rimskih cesarjev, katero govore o sužnjih, kakor o dru
zih naravnih stvareh, s katerimi gospodar ame ravnati, kakor ga je volja. Da, ta misel je bila tako splošna, da bo bere v nokem dijalogu, kako so dva modrijana pričkata o tem, kaj bi imel človek storiti, ko bi prišel na morji v veliko nevarnost in imel soboj lepega konja in svojega sužnja, in bi jednoga teh moral žrtvovati, da reši sobi življenje in enoj teli stvarij: ali naj bi pahnili konja v vodo in tako rešil sebe in sužnja, ali naj bi daroval sužnja razburjenemu elementu, da reši sebe iu konja. — Konec tega dijaloga mi nij znan, in no vem, kako sta jo uganila, a Živa priča o barbaričnem mišljenji tega časa nam jo gotovo u?o ta dijalog.
To so bili žalostni fiaal, v katerih smrt nij bila najhujša nesreča za uboga roliove. l'o rudnikih, na galerah iu v najhujšoj vročini na polj i so počasi hirali in dnu zn dnevom brc/, vsacega upanja na boljšo prihodujoHt Čakali rešilnega dne. Trud in trpljenje so morali prenašati, razen tega pa Še krutost slabili gospodarjev in še k«, u tej sili nadzornikov.
In ti nesrečneži nijso bili po j ud uci. V vsakej drŽavi, v vsakem mostu so sužnji po številu visoko presegali prosto državljane, ▼ nekaterih državah, na primer v Atenah, jih je bilo po trikrat in štirikrat voč nego svobodnih Ijudij.
Na egiptovskih piramidah so ohranjene sliko, katere kažejo, kako so ro sezidalo one velikansko stavbe otidotnih vladarjev. Na jodnoj teh slik je narisano, kako so so pojedini deli prenesli iz gorovja ob Kudečeni morji na namenjeni kraj. V velicih vrstah so sužnji z vrvmi vlekli posamezno kameno čroz hribe in doline, in ako bi na podlogi tneih Bilk hoteli primorao rnrunati. koliko dela in truda je stala ena piramida, našteli bi v tisočo delavcev in delavnih duij.
Isto tako pripovedujejo, da jo pri velikanskih poslopjih Mekalkanikih vladarjev delalo po 20—.'JO tisoč po deset in po dvajset let in še nekatera teh poslopij nijso bila do-dovršena Manjše a tudi veliko število sužnjev je živelo na pomorskih ladijah.
noslulalo, in ko j« dospel do besedij,  da ro namerava  vsled   te vojno i avstrijsko mojo predrugačiti, zagrmel je i/, grl velikansko mno žice gromoviti: „Ne, ne, ne! mi hočemo ostati Avstrijci, mi necomo Italijani biti!u
Tretji govornik, župan iz Medano, g. To-roš, jo stvar prav po domače razjasnil svo jim rojakom Jtrijoem, tako, da so je i nam ta vrli mož zelo dopadal. Kri mu je šinila v glavo, ko je svojim rojakom govoril blizu tako le: „Ttrijci, dragi rojaki! prignala nas je na ta, za nas sveti kraj, I« ena misel, ena želja, to je pokazati hočemo javno, da s m o Slovenci, neomahljivi Avstrijci, Avstrijo ■vesti sinovi," itd — Kakor bi se zemlja tre sla, tako jo zagrmelo iz tisoč in tisoč grl: „To smo in ostanemo vedno!"
Naš stari rodoljub g. Le ban iz ("tornič ne jo tudi oglasil ter ljudstvo poživljal, naj g. glavarju, kot vladnemu namostuiku, izkaže svojo mlanost, kar je zbrano občinstvo z trikratnim viharnim „živio!" storilo.
Ki n no se je g. c. kr. glavar zahvalil, rekoč: „Zahvaljujem so vam Slovencem v imenu vlado za prelep donašnji dan, kateri jasno kaže, kaj ste vi zvesti našej monarhiji in skrbel bom za to, da naša ljubljena habsburška hiša izve zvestobo Slovencev ter da smelo računa na vas!1' Oromovit in ne hoteč prenehati: „živio naš svitli cesar! živela Avstrija!" In ko je predsednik g. Povše pročita! adreso do cesarja, bilo jo človeku skoraj milo, videč, kako je velikanska množica razo-glava mirno poslušala ter končno viharno odo bravala njen sestav, ki ima pričati našemu Bvitlemu cesarju vedno ter vedno zvestobo vrlih čuvarov skrajne meje Avstrijo.
Konec vsako točko zaigrala je domača godba avstrijsko himno, katera je bila spremljana ■ burnim „živio!" ter v zrak vihrajo-cimi klobuki.
Došel je mej zborovanjem telegram vrle nam sestre tržaške »Edinosti", ki se je glasil: „Kdinost", zbrana v občnem zboru pozdravlja sustro »Slogo* ter se vjema popol nem z donašnji m njenim sklopom !u Za tem pozdrav llovško čitalnice tur naznanile, da podpišejo vse občine ob desnem bregu Soče na kviškem taboru skleneno adreso. Vse to je bilo z enako gromovitim slava!" ter „živio!-1 na znanje vzeto.
Omeniti mi je Še, da so došli vrli rodo-
Co je bila Indija le nekoliko velika, imela je po 2 — ROO veslarjev, kateri so bili na svojih sedežih prikljeneni. In pomislite, gospoda moja, če jo eno tacih ladij nesreča zadela, da se je utapljala, koliko Ijudij jo naenkrat pokosila nemila smrt. In to nesrečno, člove Ikoga duha nevredno stanje jo trajalo vos stari vok in fto dolgo v srednjem veku. Počasi, ko jo jel človek porabljati živalsko moč, šele potem, ko je jel izpoznavati in upo« rahljati vodno in vetrovno moč, so je stanje sužnjev zboljšalo, iu iz sužnja jo postal ro Imtuik, tlačnu, desetinar, kateri aioer, nij vseli svojih pridelkov smel v svoj pri l ujm rahljati, kateri jo pa vendar imel toliko samostalnosti, da je vsaj smol reči: jaz sem Človek. Tudi v tem času so ljudje imeli veliko trpljenja, tudi takrat so jo še zgodilo, da je grušča k ubogemu kmetu v/el vse kar jo imel iu ga ziipodil iz domačijo. Splošno pa so bili ljudje v tem času v veliko boljšem stanji.
Nuj težav nejša dola so izvajali vendar le z naravnimi močmi; za vožnjo in oranje so
ljubi ne le samo iz mesta nego iz raznih krajev Ooriške.
Pa kaj, i Fnrlani, nerazumevajoči niti besedico slovensko, došli so iz krni ne mejo ter prosili, da bi i oni podpisali „^uplico" (adreso) do cesarja, in da rajši umrejo, noro hi prišli pod Italijo! (No, Sior „Isonzo" kaj porečeš k temu V) Hinjen Hom bil, videč te nboge roveže, ko so mi solznih oči j tožili, kako ro oni silno boje priti pod Laha. Šo mnogo bi vam imel poročati o tej nn rod ne j slovesnosti, a da vam preveč prostora no porabim, hočem s kratka povedati, da je bil ta dan gotovo jeden naj-slovesnejših /a Avstriji zvesto sinove; in naj uže pride stvar kakor hoče, Avstrija bo vedela in je lehko prepričana, da na njonej skrajnoj moji ima vrle Slovane, čuvare cesar stva, ki so pripravljeni dati kri in imenio /a njen obstanek, in ki zaslužijo — pravičnosti in ravnopravnosti, več pa nikoli ne terjajo! T. V.
Domače stvari«
— (15 a zlo ček.) Ljubljanski renegatje in nemškutarji 90 imeli baje sinoči „poskusno volitve" za 11. razred in sicer v vol i k e m steklenem salonu kazinskem; dene« imajo poskusno volitev za III. razred, a ta so vrši v malem kazinsketn klubovem prostoru. Zakaj ta razloček? Zato, ker vedo, da v 111. razredu nij volilcev za nje, ki bi na željo Šefov v trumah prihajali; tu je večina volilcev neodvisna, domača in narodna. Kadar se vladna BfatOIDa premeni na Slovanom pri j a z n o j š i način, boste le videli, kako bodo tudi drugi razred naroden postal I Morda uže vendar drugo leto osovre. Marsikaj kuže na to. Zato bodimo delavni in vstrajni!
— (Posnemanja v rodno) D.ilma tiuskiNarodni list" v Zadru pozivlje v Članku, naj vso dalmatinsko občine v peticijah do državnega zbora zahtevajo, da še v srednjih Šolah v Dalmaciji uvede hrvatski narodno-dalmatinski jezik. — Tudi mi Slovenci bi morali te kardinalne terjatve našega programa slovenskega večkrat na podoben načiu ponavljati, no opeševati in ne čakati, češ: saj zdaj itak ničesa ne dosežemo.
— (Štajorski deželni šolski svet) je, kakor se nam iz šolskih krogov poroča, dal krajnim šolskim svetom oster ukaz, po katarom naj  bi poslednji *-olsko obiskovanje
imeli živino, za mlenje žita vodo in sapo. Ufl pomislimo, koliko truda so stala ta dola v prejšnjih časih, ko ljudje šo nijso poznali teh moeij iu tudi no primernega orodja, lehko ra/.vidimo, /a koliko jo bila olajšana osoda tedanjih Ijudij. GotOVO so tudi ti imeli ne srečne čase. Kmetske vojsko v srednjem veku so živ dokaz, da gospoda nij vselej milostno ravnala se svojimi podložniki; in baš v novejšem času lum jo upor pri ni rodili na balkanskem pollltoku pokazal, kako zna neusmiljeno mučiti barharičen gospodujoč narod nesrečno podvržcuiko.
Naj Badnje je človek IzpOBn&l parno moč ; a s to i-najdbo jo pridobil več moči, kakor jo imajo vsi ljudje iu vso živali na >vetu. S parno močjo jo človek še le za zini
runi tagotovil svojo gospodarstvo nad vnanjo
naravo. S to močjo on napoj Inje vodo, kamor po naravi no bi tekla, s to močjo si ustvarja suho zemljo na krajih, kjer so so poprej drevili morski valovi; s to m ičjo si uravnavava pota čroz najbolj strme goro.
atrogo nadzorovali in nemirnost staršev v tef zadevi z globami kaznovali. Preti se v tem odloku omenjenim korporacij-im z denarnimi kaznimi, ako so no bodo pr> nj'?m ravnilo. O tem bi so dalo marsikaj t spregovoriti, toda tiskovno razmero ne dopuščajo.
— (V odbor zavoda /a vkvnrti-ranje vojakov) so bili pri zndnirm občnem zboru i/volieoi: gg. Schreiner,'Weidinger, T/»-hajnar in Ahčin. Za pregledovalce računov: gg. Spoljarič in Oeba.
— (Po vodenj.) Vsled zadnjih deževnih dnij je tudi Strinja bila nnrasla za na dva metra čroz redno stanje in preplavila njive ob bregovih, v/ela nekaj plavi j, in sicer mnogo škodo naredila.
— (Proračun državni za I. 1 rt 7 8) ima za slovenske krajo moj družim : za !2.riOO za reguliranje Sivo na Štajerskem, 4000 za reguliranje Savinje, 10 OOO za reguliranje Drave na Koroškem; 12000 gll. za reguliranje Save na Kranjskem. — Za cesto dobi Štajersko 805.000 gld. Koroško 165.000 gld. Kranjsko 125 0OO gol I. Državno gimnazije stanejo to leto na Štajerskom 108 000 gld., na Koroškem 80.000 gld., na Kraniskem 7s OOO gld., državno realko na Štajerskem 41 .OOO gld., na Koroškem 28 000 gld., na Kranjskem '-M.00O goldinarjev.
— (Za srbsko ranjence in p ribe gle) [o gospod Horak na daljo prejol po gospod Dreniku nabrane sledečo darove: Vil-bar Ivan 2 gld., dr. Pokltiknr 1 gld., llerlo-garjeva 25 kr., .1 Kramar tO kr., Zeplichal t gld., Želo/nikar 50 kr., A. Sknberno 1 gld., M. Kreč 1 gld , Ivan .Tuvančič 50 kr., dr. J. PleivvoiH 9 gld., Podobnik 10 kr., Pik 50 kr., Strizel 20 kr., Vr. Sever 10 kr., Velkavern 10 kr., Kuli 10 kr.. .T. A. 10 kr., Som 20 kr., N. N. 80 kr., dr. St.empihar 1 gld., J, Hribar 2 gld.  Vkopa 11 gld. 85 kr.
— (Posknšoni d o tom o r.) Dekla Amalija Trost iz Podgraj pri Vipavi doma, služeča v Hojami, jo 21. febr. porodila otroka ga davila iu proč vrgla, a pri tem znsnčona bila od gospodinje in drugo dekle. Dete je potem umrlo. Porotniki v Trstu ro jo krivo izpoznali in obsojena jo bila na dve leti zapora.
— (Za konjarje.) 1) jžolna vlada je izdala oznanilo, ki so tiče tega, da se bodo nakupovali deželski žrebci plemenjaki doma--———--
Velikega pomena in splošno porabo moči mi nij treba razkladati, vsaj vsak to ve, kolika In kaka dela človek z njeno pomočjo do-vrVva. In zdaj živimo mi v onem času, O katerem jo Aristoteles sanjaril: „kadar se hode platno samo tkalo, takrat bodo vsi ljudje prodi". Iu čo ravno zdnj ljudem no gre vsem po volji, čo ravno imamo tudi zdaj veliko brdo iu nadloge pretrpeti, vendar se dimde-n.-i*iiji čas no more primerjati, z onim, v katerem suženj nikdar ni svojega življenja nij bil v svesti.
Oo v denašnjem času človeka tere nad -loga, jo kriv temu le  nam;   cA   pridnega in
delavnega človeka pa jo veliko priložnosti!,
pri katerih si moro pomagati svoje telo in za svoj duševni razvoj.
To je zgodovina člove'ke-a dela. Od njeno
prvotno onemoglosti si je človek počasi po-
magsl in če tudi po velikem trudu d08pol jo do denaSnjo visoko stopinje.
£ega plemena za uplemenitveno razdobje 187 9. Ministerstvo za poljedelstvo ima željo, da »o deželski žrebci plemeujaki, kolikor jih bo treba, nakupijo najprej in kolikor je mogočo iz domaČega plemena, torej se povabijo kouje-rejci in posestniki konj, da naj svoje trobca, ki ho na prodaj, najavijo s ceno vitd T saj tlo 3 0. aprila tega leta dotični deželni komisiji za konjerejstvo (v Dalmaciji c. kr. na jnestništvu v Zadru). Najavljeni žrebci so bodo ogledovali najprej od enega oficirja cesarskega žrebeaihtva o priliki preiskovalnega potovanja v imenovani postaji. Ta gospod eticir ima pra vico, tiste žrebce, kateri zarad pogreškov bre«; dvombe nijso spodobni za pkmenjake, uže po prej zaznamiti za take, ki se ne bodo kupili, in to naznaniti posestnikom žitbeev. Drug najavljeni žrebci naj so o priliki delitve konjskih premij pripeljejo v kraj, kjer se bodo konjske premije delile, iu ki se bo očitno na znanje dal. Tam se bo od deželno komisijo dogovorno s komando cesarskega žrebearstvn žrebce, ako je sposoben, takoj kupil, ali so bo pa — te bi v tistem čusu deželna komisija še ne vedela, koliko nadomestnih žrebce v bo treba — od deželne komisije po ogledu žrebca samo toliko lia gotovo postavilo, ah je žrebec sposoben za nukup ali ne. Določitev © tem, kateri izmej sposobnih /rebro.v se bo zares kupil, kakor tudi sklep kupne pogodbe ae v tem primerijaji prepusti dotičnomu cesarskemu žrebčarstvu, katero bo nakup dovršilo, kakor hitro bo izvedelo, koliko žrebce v bo treba za kako deželo. Kar se tiče lastnosti, katere bo zahtevajo pri žrebali, ki se ua prodaj ponujajo, so za to merodavue sledeče določbe: Pleme: Pri žrebcih, ki izvirajo od cesarskih ali licenciranih žrebcev, se mora pleme dokazati z uplemenitnim listom, pri drugih pa z verjetnim pismenim spričevalom. Pri žrebcih, ki so se uže rabili za uplemeuitev, se mora vrhu tega tudi verjetno dokazati njih plodovitnost. Starost ne sme biti pod tremi leti in ne Črez sedem let. Zvunanja podoba: Močen razvitek iu zdrava kakovost vseh delov; lepa zlcžuost posamuih delov k celoti, močna pravilna pravilna podstava, prosta hoja, brez pogreške. Temperament (kri): Ne hudoben pri živahnem spolnem na gonu. Velikost: Deželskeuiu plemenu tiste krono v i ne primerna, za katero se bo nakupil in v kateri ae bo rabil. Cena se bo pogodila po izvrstnosti žrebca z njegovim posestnik oni.
— (Iz Istre) piše tržaška „Naša Sloga" : nKad se tužimo, da neimamo školah u svojem jeziku, onda kažu: što če vam škole u priprostu jeziku, koga nerabi; (mliče) nego težak. A kad rečemo, ,da je krivo sto nam oblasti u tujem jeziku pišu, onda nam se odgovara: nije dosta učenih ljudi, koji bi U vasem jeziku mogli službu služiti. Tako odgovuraju oni, kojim se neće očito po-vrediti zakona. A mnogi drugi odgovara tim, da ti na hrvatsko pismo, talijanski ili njemački piše. Upamo se, da će naš g. zastoji oik u Beču izposlovati, da ministarstvo pravo-sudju posebni naputak izda istarskim sudovom glede hrvatskoga jezika. Medjutim mi držimo da će se najprije naš jezik početi rabiti kod suda onda, ako svaki, koji prime odluku pisanu u tujem jeziku, napiše na nju, da vriedja članak 10 temeljnih zakona države, pak ju odpravi od kud je došla. Tko hoće može i utok (rekurs) činiti na viši sud i pitati u njem, da troškove prvi sud plati. Tko kuca, tomu se otvara."
Razne vesti.
* (Vojska in denar.) Kačunijo, da je Kosijo stala vojska po 82 milijonov rubljev na nicfctc. Vojska je trajala ost-m mesecev. Ko bi VQJ>ka I Angleži vnela se, utegnila bi celo vtč let trajati. Zato se bosta oba dela premislila predno začneta.
* (Angleška vojska.) Angleške vojake je 1. K v ropske armado jo 68 687 mož udate rije, 22 polkov konjice, 15 jezdečnih baterij, 42 poljskih baterij, 29 koiupanij inže nirjev, torej vkup 92.100 mož in 14.380 konj; k tem pride 5800 mož rezerve prve klase iu 25.000 mož uulične rezerve. 11. Indijske armade je G2.b00 mož Angležev, 130.500 mož indijskih vojakov, h katerim pride še policija 42.000 mož in to, kar imajo „samostalni" indijski knezi vojakov, namreč baje $42.068 (nezanesljivih) mož. — Ti posamezni se razdele mej 50 knezov iu držav. — Floto ima Anglija to: 50 oklopnih ladij s 540 kanoni, iu 453 lesenih ladij z 2200 kanoni.
* (Koliko je deklišk nos vreden?) Iz Pariza pišejo: < J ospica Cambuzat se je peljala po omnibusu in je sedela baš pri oknu. Po nesreči iu krivdi lastnika umnih u sovega hO ubije šipa onega okna in mlada dama si je pri tem nos obrezala, lzprva Cambuzat nij mnogo marala za rano, a naposled se je stvar tal.o pohujšala, da je zdravnik izrekel, ka bode dekleta vse življenje pačil pohabljeni nos. Zaradi tega je oća dotične go-spico tožil društvo omnibusuvo, da plača njega hčeri 25.000 frankov odškodnine. Društvo je zatrjevalo, da je mlada dama še vedno tako lepa, da je mala nosna proga nikakor ne kazi, itd. Prva instanca je obsodila društvo, da plača gospici Cambuzat 1000 frankov odškodnine, a apelacijska sodnija je zvišala vsoto na 5000 frankov. Zdaj konci znamo, kaj je vredna dekle, ki ima pošten nos.
l.iMtni«'!* uprui ulfelvu. tioBj). J. H. v Ti Vaš iiiBerat vetju 1 gld. 44 kr.
Tujci.
2. aprila:
Pri Nlouu i Kos iz Maribora. — BauorroisB iz Dunaja. — Dr. Loviuskv iz Gradca. — Satter iz Dunaja.
Fn BIhII«! i Fesler, VVocIihuI, Bork iz Dunaja. — Trinor iz Trsta. — Fux iz Gorenjskega.
Mrfcaae ceaae
v Ljubljani 3. aprila t. 1. Fienioa hektoliter 9 gld. 41 kr.;  — rož 6 gld. 34 kr.; — joćmt'U 5 gld. 53 kr.; — oves 3 gld. 41 Kr.; — ajda 6 gld. 85 kr.; — proso  *>   gld. nO kr.;
— koruza 6 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 05 kr.; — fižol hoktolitor 8 gld. 50 kr.; masla kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 80 kr.; — Špuk trisen — gld. l 8 kr.; — speli povojen — gld. 72 kr.; jajcu po k2 kr.; — mleka Utor 7 kr.; govedina o kilogram 54 kr.; — teietuine 50 kr.; — svinjsko mesu tili kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 95 kr.;
— slamo 1 gold. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov i gold. 50 kr.; — motika 4 gld. 50 kr.
Dunajska borza 3. aprila.
(Izvirno telegraucnu poiooilo.)
fciiotni dii. o..Ig v bankovcih   . tO gld. 05 kt.
kliOiui dri. dolg v hitim     .   . ti 4    „ 5JU „
/.Ihi a renta........ 71    » 70 a
lbt.0 drž. posojilo..... 110    „ tO ,
Akcijo nftiouiio barko .... 701    „ — a
/umilno ukcijo...... ^06*    n 80 „
Lonuou    ......... 122    „ 05 B
Napol.......... W   r 811 n
L. ki. cekini....... 5    „ 78 „
brebio ......... 107   „ U6
Državno marke...... 00    . 45 _
StOV, 181)2.
Hazpis
1100)
službe sekundarija pri deželnih dobrodelnih napravah v Ljubljani.
Služba sekundarija pri deželnih dobrodelnih napravah v Ljubljani z letno reiiiuuo-rucijo 400 gld., BO htauovaujem y bolnici, b postrežbo, s 5 se/uji drv za kurjavo in z 18 funt. sveč je izprnznena ter se bode na dobo dveh let oddala, ki se utegne po dveletnem dobrem službovanji če dvakrat po 1 leto podaljšati.
Prošnjiki za to slu/bo imajo dokazati, da so doktorji zdravništva ali vsaj ranocelniki z diplomo, ali pa da so vsaj zdravniške visoke šole dovršili. Dokazati imajo tudi, da so slovenskega in DOIDŠkega jezika v govoru in pisavi popolnem zmožni, in neoženjeni.
Dotičue prošnje s potrebnimi dokazi naj se pošljejo do
15. a|»rila 1*7* vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani.
Ođ deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, 1. aprila 1878.
Adolf Eberl,
naloga oljnatih barv, lakov in flrnežev, (f0_H)
v J^jial>ljfi,iii,
na Marijinem trgu, poleg frančiškanskega mosta.
Vat« bolnim noč in zdravje hrei lekti in hrei stroškov po izvrstni
Beialesciere b Barrj
80 let iie Je lij bolesni, kl bi Jo ae bila onlrr-rUa ta prijetna zdravilna hrana, pri odraičenih i jtrooih brez medicin in stroškov; zdravi vse boleznft / želodcu, na živcih, dalj« prsno, i na jetrah; iloz-i naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, nepre-oavljonjo, zaprtje, prehlajenje, nospanjo. slabosti, zlato Lilo, vodenico, mrzlico, vitoglavje, si len j u k t vi v glavo, irmenje v ušesih, ilabcsti in b le vanje pri nootsčih, .težnost, diabet, trganje, shujsanjo, blodičico in pre~ ■ lajenjo; posebno so priporoča za dojunoo iajeboljot n >go dojnioino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo-ul zdravilnih, brez vsako modiciue, mej njimi spri* ovala profesorja Dr. VVurtorja, g. F. V. Uenoka, pra-'cga profesorja medicino na vseučilišči v Maribora, «dravilnega svotieka Dr. Angolsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Uro, grofje CasMo-»tuart, Markize de Brehau a tnnogo druzih imen't/ 'h' oseb, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz ti 80.000 sprieevalov. Spričevalo it. 78.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a,
Bonn, 10. jul. 1852. Revaloscičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri driuti iii griži, daljo pri sesalnih in obiatnih boleznih a t. d. pri kamnju, pri prisadtjivera a bolobnem draženji v ■oalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistiU' in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pratiti boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grluu (L. S.) Bud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člou mnogo učenih drultov.
VVinohestor, Angleško, 8. decembru 1842. Vala izvrstna Revaloscičre je ozdravila večletne i  nevarnoatne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, Oolne Čutnioe in vodenico. Prepričal sem ae sam glodd aioga zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, raiiooolnik, in;, polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. An gol s te i na.
Bero lin, 6. maja 1856, Ponavljaje izrekam gledč Uovalesoičre du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni san i t. svetovalce. Spričevalo št 76.991. Obergimperu, (Badonsko), 22. aprila 187*J. Hoj putiont, ki jo uzo bolehal 8 tudnov za atraa-niiui bolečinami v notic jotor. tor ničesar poutiti ni/ mogel, je vsled rabe Vašo Bovaloscičro du Barry pupo Inama &drav.
Viljem Burk ar t, ranocoluilc
Spričevalo st. 72.« 18.
L a lioclie sur You, 30. julija 1868. Vata BeVftlGSCiere ozdravila mo jo poj)«diium stra&iiih želodčnih iu cutuionih boloinij,  katero SO* me desot let ..liciu).
(Gospa) Armanda P r 0 v O S t, poBcatnics.. Kovaleseičie jo 4 krat točuojfla,  nogo  meso, tar ae pri odraAčonih u otrocih prihraui bo krat voč n«. petll, ko pri zdravilih.
V plifb^Btili puMo'vli po pol fcnttt 1 g'old. Mi i» , t ...: i tfold, .v> a lonta •• ^oi;L, DO kr., D ronio v ns gold., u* fuulov      g<iiiL, 31 fantov Jtf gol.*.
.'(iAaiotcioro-ifisoiOton v puiioih  iu Bevaloscicro* (Jhocolaiee v prahu iii im l ^1 J. GO kr., 24 tM 2 gl, 0 -.i., 4b u* i gl. 50kr., v i>:aha za 120 U» 10 gi.
Ptodajei Da Bartjjr r« Oomp. ua D»ina))i, w»ij>
. »«»©i«;«»*c(»tj it, 8, kakor v VMfa ruoDtih pri dobiib. ekjuju jl -:p< seiyekfli trgovoik; tudi tazpoiilja du->• nifiA ua v*«; š-ti jo ; .. Ua: u:.?../i.moah isla novzetj-ii. V M.j,b.zti:j)oaiai isič. ti - b r, J. S v o b o d a, lekar pri „zlatom onu", v llekl pri iokarju J. Ploda m u, v CelovoH pri lekarju Birn Oaohorju, v Mpljcto pn lokarju Aljinoviću, v Trato pri lekarju Jakobu Sciravallo, pri drogoristu 1'. liooo a iu J. Uirsohu, v Zndru pri Androviču. (178j
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Labtnina in tisk .Narodne tiskarne-.