NkiTeCji slovenski dnevnik V 7rlmieniii driavsh
Veij« ** vse leto • . .	$6 00
Za pol leta - ....	$3 00
Za New York celo leto -	$?.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
i
u I
° 9
j
Ust slovenskih .delavcev v Ameriki.
rTbe largest Slovenian Daily fcl tlie Ucdted States.
j iWWft every day except Sunday g	and legal Holidays.
75,000 Readers*
TELETOM: OOBTLANDT 287«
Enured aa geoocd Glasa Matter, September £L 1903, at the Poet Office at Hew York. H Y., under Act of Congress of March 3, 1870.
TEUTON: OO&TULND? 887«
NO. 287. — fiTEV. 287.
NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMKB 8, 1926. — SREDA, 8. DECEMBRA 1926.
FRANCIJA POSLALA ČETE
NA ITALIJANSKO MEJO
Francija je poslala na italijansko mejo čete s topovi in tanki, da prepreči fašistovske vpade ter izgrede, ki sc- se v zadnjem času pogosto pojavljali Jugoslcvanski minister za zunanje zadeve je v skrbeh vsled italijansko-albansko pogodbe.
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV
PARIZ, Francija, 7. decembra. — Varnostne odredbe Francije proti navalom črnosrajčnikov preko meje, so zavzele proporcije, ki oeividno kažejo, da so francoske oblasti prepričane, da obstaja resna nevarnost vspričo teh demonstracij.
V	pariškem časopisju je vladal do včeraj popolni molk glede značaja teh varnostnih odredb Sle-
ilni provincijalni listi, kot naprimer Depeche de Toulouse, ki je last Maurice Sarrauta, načelnika radikalne stranke ter brata francoskega ministra za notranje zadeve, pa so pričeli objavljati informacije glede prevoza čet; tozadevne informacije **o bile skrajno značilne vrste.
V	petek je naprimer objavil Depeche de Toulouse poročilo svojega poročevalca v Avignonu. v katerem opisuje, kako je vozil skozi mesto vlak, noseč več lahkih tankov ter oklopnih avtomobilov, katere so poslali iz Epinala v Nico.
St irje nadaljni vlaki, noseči slični materija!, so se nahajali na poti.
V	tem in drugih sporočilih ne omenja vojaštva, temveč le vojni materijal in policijske sile. List Oeuvre pa je priobčil včeraj brzojavko svojeg.-j poročevalca v Niči, v kateri se je glasilo:
— Tekom zadnjih štirinajstih dni so šli skoro vsako noč dolgi sprevodi vojakov z municijskimi vozovi in topovi skozi Nico na poti v Mentore.
V	pristanišču Nice so zasidrani štirje rušilci ir trije podmorski čolni. Predvčerajšnjim je dospela sekcija tankov ter je bila nastanjena v Riquier vojašnici.
BEOGRAD, Jugoslavija, 7. decembra. — Jugoslovanski minister za zunanje zadeve, Ninčič, je izročil včeraj zvečer kralju Aleksandru svojo rcsig-nacijo.
Ninčič v svojem prvem javnem ugotovilu glede italijansko - albanske pogodbe, katero je podal tekom svojega volilnega govora v Bečkereku v Ba~ natu, izjavil, da predstavlja nova pogodba med Italijo in Albanijo nevarnost za Balkan, da pa bo jugoslovanska vlada uveljavila potrebne korake v položaju, ki je bil ustvarjen s tem, da se zagotovi zaželjive rezultate.
Ni označeno, kakšne bodo te odredbe, vendar pa je poudarjal prijateljske odnošanje z Madžarsko in Poljsko ter nudil s tem odgovor kritikom, ki izjavljajo, da je pustil Jugoslavijo izolirano.
Ninčič je rekel, da se odnošaji Jugoslavije z njenimi sosedi, posebno z Madžarsko, izboljšujejo vsak dan ter opozoril na dejstvo, da je maJžaiski ministrski predsednik Bethlen pred kratkim rekel, da želi sodelovati z Jugoslavijo, ker bo to dobička-nosno za obe deželi. Poudaril je tud*. da je sklenila v preteklem poletju Jugoslavija pogodbo prijateljstva z bratsko slovansko državo Poljsko ter zaključil, da ni Jugoslavija tako izolirana, kot bi radi videli gotovi krogi.
Ninčič je ponovil, da je cilj jugoslovanske zunanje politike vzdržanje miru in reda z vsemi sredstvi, ki so na razpolago.
BEOGRAD, Jugoslavija, 7. decembra. — V tukajšnjih političnih krogih domnevajo, da bodo postali odnosa ji med Italijo in Jugoslavijo še boij napeti vsled dogodka v Zadru, o katerem je poročal list Politika.
List trdi, da je jugoslovanskega kurirja, ki je dospel v Zader, zadržal neki italijanski policist, ki je odtrgal pečate z njegove poštne vreče ter pregledal korespondenco, namenjeno za jugoslovanski konzulat. Policist je nato baje vrnil korešpondenco kurirju. Konzul se je radi tega pritožil pri krajevnem prefektu. Zadeve se je lotila vlada v Beogradu.
Romunski kralj je bil operiran.
Romunski kralj Ferdi-nan je bil operiran. — Zagotovilo zdravnikov, da ni nikake nevarnosti, ni moglo odpraviti javnega nemira. — Kraljica Marija cb bolniški postelji.
BUKAREŠTA. Romunska, 7. decembra. — Kralja je operiral vre raj zutrai <lr. Hartmann iz Pariza. in pariškemu zdravniku so pomagali romunski kirurgi. Ofi-eijelni komunike j <rlede te zadeve ugotavlja enostavno, da je bila operacija izvršena, a ne definira njene narave, jrlede katere kroži-' jo vznemirljive govoriee. Glasi pa so, da se ni tikala operacija direktno črevesnega raka.
Oprav sc namignje v oficijel-nih krojrih, da je zdravstveno stanje Ferdinanda zadovoljivo in da bo ostal v postelji le par dni. je n-paziti značilno vznemirjenje v krogih, ki stoje blizu dvoru. Ob treh je bila poslana brzojavka jugoslovanski kraljici in princesinji Tleani, ki sta bili na obedu pri princesinji Heleni, naj se vrneta takoj v kraljevsko palačo. Obe sestri sta se odpeljali nato domov z avtomobilom. Kraljica Marija so mudi ob bolniški postelji svojega moža.
Palača je hermetično zajrta s pomočjo dvojnega kordona policije in vojaških straž. Xikdo ne sme iti iz palače ali priti vanjo brez posebnega dovoljenja dvornega maršalu.
Eden vodilnih krajevnih listov ima že pripravljeno posebno izdajo za slučaj smrti kralja, s sliko palače ter črno zastavo, vihra-jočo ž nje.
Ker je bil včeraj sv. Miklavž, narodni praznik, so visele povsod narodne zastave.
BUKAREŠTA. Romunska. 7. decembra. — Oficijelne informacij'*, tikajoče se operacije, ki je bila izvršena včeraj na kralju, so javljale, da je bila zareza skoro en inč in pol dolga in da je predstavljala običajno kirurgieno postopanje za hemoroide. Objavilo se je. da je kralj dobro prestal o-peracijo, ki je bila tako lahke naravo. da se ni bati nikakih komplikacij. a ta objava ni mogla pregnati javnega vznemirjenja.
Romunskemu narodu je znano, da jc bil kralj bolan cele tedne in da se je ugotovilo njegovo bolezen kot reeto-sigmoiditis. ali imetje nižjega dela velikega črevesa.
Zdravniki, ki niso v stikih s j kraljevsko hišo, izjavljajo, da je mogoče le začasno olajšati stanje! take narave, če sploh, potom take operacije, kot bila izvršena včeraj.
* ( . . . . Člani krcljeve hiše so bili po-
svarjeni. naj ne dajo nikakih informacij in tako zdravniški kot kirurjrični kropri so mnenja, da jo bila včerajšnja operacija le uvodno postopanje, ker se je čakalo na povratek kraljice iz Amerike.
DRŽAVNI DEPARTMENT POSVARIL DE LA HUERTO.
WASHINGTON. D. C., 7. dec. Državni department je objavil včeraj svarilo na mehiške vsta-še v Združenih državah, da bodo uveljavljene stroge odredbe proti njim, če bodo kršili nevtralitetne posjave.
Svarilo se obrača proti Adolfu de la Iluerta, ki živi kot izgnanec v Združenih državah. Soglasno s časnikarskimi poročili je baje izjavil. da bo voditelj vstaje proti vladi Callesa, če bo izbruhnila. Baje je zelo delaven v mehiških naselbinah ob meji ~~
Šerif aretiran
zaradi umora.
Šerif v ozemlju Herrina je bil aretiran radi umora, ko je izročil urad
svojemu nasledniku.
_ \
MARION. III., 7. decembra. — Ocorge Galligan, trpek sovražnik Klancev, se je umaknil včeraj po štirih viharnih letih kot šerif AVil-liamson okraja in trideset minut pozneje ga je aretiral njegov naslednik Ora Coleman, radi umora.
V	zapornem povelju, katero je zaprisegla Mrs. Charles Woolard, je bil Galligan obdolžen umora njenega moža, enega šestih ubitih v klanski in protiklanski bitki v Ilerrinu dne 30. "avgusta lf>24. Aretacijo pa so obžalovali Klanci, ki so se v interesu miru dogovorili s člani nasprotne stranke. da ne bo nikakih nadaljni!« zasledovanj niti z te. uiti z one strani.
Prejšnji šerif je položil jamšči-no v znesku $">(KK) tekom preiskave velike porote.
Galligan. kojega štiri leta 'rajajoča služba ga je napravila postaranim preko njegovih let. kajti star je šele osem in trideset let. je izjavil, da se namerava vrniti v premogovnik, v katerem je pričel delati v starosti enajstih let.
Urad šerifa je bil središče viharja iza rovskih izgredov v Ilerrinu leta 1A22. ko je bilo ubitih dva in dvajset ljudi. Galligan je prišel v urad kmalu po izgredih ter se j c kmalu spustil v boj s Klanci, katere je vodil pokojni G lenn Voung.
Galligan ni hotel odstopiti kot je zahteval od njega od Klancev kontrolirani svet okrajnih nadzornikov, a. na prošnjo governer-ja Small ter častnikov milice je odšel na "počitnice" iz okraja, kamor se je vrnil po naslednjih volitvah, v katerih so izgubili Klanci kontrolo.
V	zadnjih bojih meri nasprotujočimi si strankama Khelton in Birgcr za kontrolo trgovine z žganimi pijačami v južnem Illinoisu. ni stopi! Galligan niti na to niti na ono stran ter izjavil, da sta on in njegov pomočnik brez moči. da bi nastopila v položaju.
Coleman, novi šerif, je star 40 let. je samec. veteran svetovne vojne ter prejšnji predstojnik visoke šole Visok je več kot šest čevljev. Izvoljen je bil na programu izvedenja postav.
Galligan je izjavil, da bo takoj odešl na zakasnjeno poročno po-tovanje. in da sc je poročil v Chi-cagu aprila meseca preteklega leta z Mrs Est el le Urad ley Cash, ki je bila v zadnjih dveh letih hišnica v Williamson County okrajni jetni.šniei.
Strašna žrtev
mlade ljubezni«
Coronerjeva porota j e obtožila Olscna umora deklice. — Svojo obtožbo j e utemeljila s pismom, ki je klicalo na polnočni sestanek.— Žrtev se je pokorila vsem navodilom.
PRAIRIE DC CIIIEX. Wis., 7. decembra. — Coronerjeva porota je v desetih minutah odločila, da je Claro Olson, hčerko farmerja, do smrti pretepel njen ljubček, Erdman Olson, dijak, katerega iščejo sedaj oblasti.
Pravorek porote pa ni bil potreben. da se obtoži osemnajst let starega mladeniča umora, kajti ž" pretekli teden, ko so izdale o-blasti tiralico, so bilo prepričano, da je deklica mrtva. Mladeniča so pogrešali izza 27. septembra. Par dni potem, ko je bila izdana tiralica, so našli truplo dekice v plitvem grobu v bližini mladeni-čevega doma.
Pismo s katerim je utmeljevala porota svoj pravorek. so našli pri deklici. Razodevalo je natančna navodila, naj sc sestane s piscem pisma v noči !•. septembra, ko jo izginila — ter načrte za tajno poroko. Pismo ni bilo podpisano, a pisavo Erdmana je identificirala sestra umorjene. Mladič je izginil kmalu za deklico ter pustil pismo. v katerem je izjavil, da ga ne bodo nikdar prijel živega.
Poročilo porote na eoronerja so glasi:
— Ugotovili smo, tla je našla Clara Dorothy Olson smrt potom močnega udarca, katerega je zadal Erdman Olson na levo stran glave, vsled česar je počila lobanja ter so je pojavila močna krvavitev.
Petnajst prič je nastopilo pri e.oronerjevem inkvestu. Večina teh je ponovila povest o begu deklice, kako jo je iskal oče. kako je oče obiskal mladega Krdnana Olson" kako jc slednji izgini! in kako so našli truplo deklice tokom preteklega tedna.
Švicarski referendum proti žitnemu monopolu.
HERN. Švica. 7. decembra. — Prebivalstvo Švice je v splošnem ljudskem glasovanju odklonilo predlagani žitni monopol. Stiri-njast kantonov od v deželi jo glasovalo proti monopolu. Odredbe so predlagali socijalisti in kmečka stranka.
Uničena naprava.
Cičerin povdarja miroljubne namene Rusije.
BERLIN, Nemčoija. 7. dec. — V nekem pogovoru z zastopniki časopisja je izjavil ruski ljudski komisar za zunanje zadeve, Cičerin. da ogroža politični razvoj Anglije mirovni razvoj sveat. Za Rusijo pa je mir prva zapoved. Razmere v Rusiji, je izjavil, se izboljšujejo počasi in stalno. Politika Rusije obstaja sedaj v svojem bistvu iz konsolidiranja političnih in gospodarskih odnošajev z drugimi deželami. Poudarjal je prav posebno rastoče prijateljstvo Rusije 7- Nemčijo, ki bo utrjeno v kratkem s celo serijo pogodb tehničnega, ne pa političnega značaja. Posvaril je Nemčijo pred sprejemom francoskega načrta za zajamčenje poljske pieje. ■
Naprave American Magnesia Company v X orris t own. Pa., je u-ničil predvčerajšnjim velik požar.
NOVE MUSSOLINIJEVE ODREDBE
Neporočeni moški v starosti od 25 do 65 let morajo plačevati davek; stare device so izvzete. --Province so bile reorganizirane. — Sedemnajst novih prefektur je bile ustanovljenih.^ — Pod-prefekture odpravljene.
RIM, Italija, 7. dece mbra. — Kabinetni svet j s včeraj na predlog Mussolinija odobril posebni davek na samce v starosti od 25 do 65 let.
Ta davek temelji na principu, da je dolžnost vsakega moškega poročiti se ter vzgajati otroke in da mora vlada posredovati, da določi juridične kazni za državljane, ki ne izpolnijo svojih moralnih obligacij. Dohodki davkov, ko jih višina še ni določena, bedo izključno posvečeni državni podporni organizaciji za zavarovanje materinstva in o-trok.
Po obširnem poročilu ministrskega predsednika glede notranjega položaja v kraljestvu, je kabinetni svet tudi odobril zatrtje vseh podprefektur in ustvarjenje sedemnajstih novih prefektur. Mesta, ki so dobila značaj provinicijalne vlade, kateri bo načeloval prefekt, so Aosta, Bolzano, Gorica, Brin-disi, Castrogiovanni, Fiosinone, Matera, Nuovo Pescara, Pistoria, Ragusa, Rieti, Savona, Terni, Varese, Vercelli, in Viterbo. Število prefektur je vsled tega povečano na devetdeset.
V	svojm pregledu glede notranjega položaja sc je pečal Mussolini z nasilnimi dogodki, ki so se za-vršili po zadnjem atentatu proti njegovemu življenju in po°ebno z napadi na gotove konzulate, katere je označil v najvišji meri bedaste in obsojanja vredne.
Minstrski predsednik je rekel nadalje, da ni bilo nikakih izgredov v šestdesetih provincah, dočim so se vršila v ostalih sporadična in izolirana dejanja nasilja. Obseg vseh teh izgredov pa je bil pre-tiravan, dočim so bili številni izgredi posledica izbruhov neodgovornih elementov ter so bili deloma posledica privatnih sovraštev.
V	isti meri kot demonstracije proti inozemskim konzulatom je obsodil sporadična nasilna dejanja proti poslopjem, posvečenim krščanski ceri in proti duhovnikom katoliške cerkve, pred katero so i meli fašisti vedno najgloblji rešpekt.
Konečno je izdal Mussolini stroga povelja za energično nadaljevanje vojne, katero vojuje policija v Siciliji in južni Italiji proti maloštevilnim preživelim tajnim in zločinskim organizacijam.
RIM, Italija, 7. decembra. — Dočim bodo morali italijanski samci plačevati za svojo prostost, bo-do stare device proste kazni za njih neporočeno stanje.
Kabinet Mussolinija je na njegov predlog naložil davek na celibatarje, v pospešenje svoje kampanje proti kontroli rojstev, s katero je pričel pred osmimi meseci, ko je izjavil, "da je Italija rodoviten narod in da namerava ostati rodoviten."
Samice so bile izključene, kajti soglasno z izjavo Mussolinija, ni sklenitev zakona pogosto odvisna od želja žensk.
GLAS NARODA
S e z n a m .
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr«b& poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki ao veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto.
Ne dvonfimo, da Vam bo ta ponodba ugajala, posebno ie, ako boste rpofttevali tvojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.	-
Dinarji	Lire	Posebni po-
Din..........600 ....	% 9.40	Lir ............100	............$ 4.95 da tki..
Din..... 1,000 ________$ 18.80	Lir............200	............$9.60	PrfaUJbln« u tip!*
Din. .... 2,500 ________$ 46.25	Lir............300	............$14.10 "TrodirtM^
Din..... 5.000 ________$ 92.00	Lir............500	............$23.00	Eliji	kakor
Din. ____ 10,000 ____ $183.00 Lir...... 1000 ...... $45.00 sledi :sa »5. ali
manj I znesek 75 een-
Za pofiUJatre, ki presegajo Desettlsoč DinarJer ali pa Dvatlsoti Ur	fr; «d $25. naprej
dovoljujemo poseben sueška primeren popust.	$30t. po J eente
od vsakega Marja.
NakasOa po brssjavneai ptai hrrtsjesis v najkrajfasa bN tac b ▼ežje^svste po pt
FRANK SAKSER STATE~BANK
82 Cortlandt Street rmw: oobtlandt sot	Nev« YorK, fcL Xa
GLAS NARODA, 8. DEC. 1926
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Ownod and Published by SLOYENIO PUBLISHING COMPANT (A Corporation)
Frank 8afacr, prgwd<wt.___Louia Bcnodik, frgqjgrf.
Place of biuinflai of the corporation and addressee of above officers: 62 Cortlandt St, Boroogh of Manhattan, New York City, N. Y.

DIKTATORJEV A SINOVA
GLAS NAHODA 'Fowjo o/ the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo loto velja Ust so Amorfto t» Kamado_____$6.00
Za pol leto-----$3.oo
Za četrt leta
,.$lJfO
Za New York ta celo loto. Za pol lota
Za inozemstvo ta celo loto
Za pol leta
$7.00 $3.50 ~$7.00 $3.50
Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement.
'Qlas Naroda" iokaja vsaki dan izvzemH nedelj in pratntkov.
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-k&r, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ____________________________ najdemo naslovnika.
'GLAS NABOD A", 82 Cortlaadt Street, New York, N. Y. _Telephone: Cortlandt 2876-
PREDSEDNIKOVA POSLANICA
Včeraj jo predsednik Coolidge prečkal pred kongresom svojo poslanico.
Kot ponavadi, je tudi ob tej priliki govoril o veliki prosperiteti, o štedenju ter o reorganizaciji gospodarskega življenja.
Tudi o delavcih je govoril. Rekel je, da so se razmere v industrijah jako izboljšale, da ni dandanašnji nobenega govora več o dvanajst urnem delovniku. Kljub temu, da je pa še vedno velika množina delavcev, ki niso deležni narodnega blagostanja.
Predlogov ni stavil nobenih. V njegovi poslanici kar mrgoli raznih "če bi bilo'', "toda" in "ampak".
Glede proliibicije je izjavil, da jo je treba izvesti. Prebivalcem južnih držav je zapreti], naj prenehajo z linčanjem zamorcev.
To so glavne točke predsednikovega govora.
Govoril je, ker je že navada, da mora predsednik nekaj povedati, ko se sestaneta obe zbornici kongresa.


~ HfcNRV KflLLC* WASH! U. C
Slika nam predstavlja Mussolini jeva sinova liruna in Vietorija na motornem kolesu. Mussolini.ieva družina se nahaja v malem italijanskem mestu Predappio.
Novice iz Slovenije.
Zofka K vedro va umrla.
21. novembra popoldne je umrla nafrle smrti znana naša pisateljica Zofka Kvedrova-Demetro-
vič.
Rojena je bila leta 1878. Pisala je v "Ljubljanski Zvon". "Dom in Svet"'. "Slovenski Narod". ''Slovenca" in v "Slovenko". Pozneje je urejevala list "-^jelo" in "Domači prijatelj". Bila je tudi dopisnica praške "Politike", dunajskega dnevnika "Die Zeit" in lista "Frankfuter Zeitnng".
V naš! literaturi je znana zaradi mnogih študij, povesti in romanov.
TSila je tudi odlična poborniea ženskega pokreta t<»r vi je prido-hila > svojim delom nevenljivih zaslug za n:;še ženslvo.
Jugoslovanske zunanje zadeve mora zanaprej ravnati mož, ki pozna Italijane z drugačne ]»lati kot jih pozna Ninči«".
Črni oblaki se zbirajo nad Jadranom. Mussolini jeva nestrpnost lie pozna meje. Njegov napuh gre v neiz-mernost. njegova nesramnost je že prišla v )>regovor., Noben narod na svetu ni izza vojno toliko potrpel kot ' bolnieo. jugoslovanski.
Toda tudi potrpežljivosti je enkrat konec.	i Andrej Sl0kar Umrh ,
-t . . . .	-i. novembra je preminul v
Jugoslavija m mkdar izzivala, izzivana je bila pa (Domžalah po dolgotrajni bolezni
liej>restailO izza skleilitA C miljilih mirovnih pogodb.	^sni trgovee in posestnik. Andrej
i
prodnih delavcev v Soveniji.
Naj pride kar hoče. Jugoslovani bodo branili svoio iSlokar* etl°n nawnneiSih
.	J iliv
ODMEVI HALLOVEGA PROCESA
Ko je bil končan proces proti Mrs. Hall in njenima bratoma, ki so bili obdolženi. da so usmrtili pastorja Ilalla in njegovo ljubico Mi>. Mills, je vzkliknil posebni državni pravdnik Simpson:
"Slovito jersevsko justico bi bilo treba lepo zapo-kati ter jo poslati v London v Angleški muzej.
S tem je hotel reči. da je justiea zastarela ter da spada med starine.
Da, zastarela je, toda le v gotovih slučajih.
Včasi je pa tako mlada in otročja, da ne more biti pri nji niti govora o kaki razsodnosti.
Posebno kadar gre za štrajkarje ali za zadeve, ki s<-izeimijo iz razrednega boja.
Najboljši dokaz nam je Štrajk v patersouskih plc-tilnicali.
Slovenski erežnik;.
« »rožniški pripravniki, ki so dc vi šil j v Turbin orožniško šolo. na. stopijo v kratkem službo po raz-nili pokrajinah, največ je določe-nih za Firenco in Ankonn. V o-rožniški šoli je bilo l(i Stovencev.
Strašna smrt.
--"»-letni Leopold Budik in 22-let-ni Ciril Oarjro z; Vrha nad Kanalom *ta odpirala na polju ležejo granato. Ko sta že mislila, da sta dobro opravila svoj posel, je «rra-
nnln eksplodirala in raznie.sarila ob fanta. Osem let že pobirajo vojni materijal. pa je š<> vedno povsod i polno neeksplodiranih izstrelkov po deželi.
Kraški kmetje v fašistovski organizaciji.
___V Sežano je povabil fašistovski
T ,	..........v.	j tajnik Grazioli vso okolieanske
Jugoslovanski zunanji minister Nmcič je odstopil, j kmete v svrho. da se vpišejo v ta-
Poznejsa poročila javljajo, da so ž njim vred odsto-1 SisroVsko sindikalno organizaei-' -1 1* * * " ' * '	1 Naveoč je bil na shodu tudi
generalni tajnik fašistovskih sin-
NINČIC ODSTOPIL
lastnino kot lev.
Bog jim je priča, da bo za Mu ssolini odgovoren.
vse posledice edino].-
Jugoslavia irredenta.
V Kopru	mestu. Poseben odbor goriških
je bilo nabornikov i/, občin .Mare-J trgovcev deluje z vso silo da bi ziffc Dekan, Ponija n in Koper privobili v Gorico slovenske de-rotnenih je 253.	; 2?jano v takem gtevihK kakršno
SU1° videli v predvojnih časili na Okoli Trbiža,	j- .i mu se. Andreja. Prijazno vabi- I
J»elepeci m Rablja so napravile jo Slovence. kadar <rre /a kunr-I zadnje poplave in viharji škod jo hi denar, drugače pa velja v! nad en milijon in pol. Kdo povr-; fašistovskih glasilih za Slovenca i ne škodo poplavi jencem? Vlaki a j psovka "ostuden srbski pasti-" ! zanje nima denarja.	| katero je izrekel nekoč slavni I
v Vetrinjski ulici, hoteč si z igranjem zaslužiti par dinarjev. Naročil si je četrt vina in sedel za mizo. Komaj pa je spil prvi kozarec. se je nenadoma zgrudil pod mizo in obležal.
Poklicani zdravnik je mogel le konstatirati tla je nesrečneža zadela kap. Truplo pokojnika s>» prepeljali v mrtvašnico ik> Po-brežje.
Povodenj v gornji Savinjski dolini.
Povoden j dne 22. novembra je zopet porušila vse mostove in brvi. ki so bili med tem za silo vzpostavljeni med Lučami in Solčavo. (>be občini sta ponovno odrezani od prometa.
Skoda je izredno velik«. Hujša nesreča pa preti Lučam radi predrtega nasipa ' savinjske regulacije. Pravkar je došlo na pomoč vojaštvo.
Ogenj na Humu pri Ormožu.
V petek, dne l!>. novembra dopoldne jt* potrorelo jrospodarsko posh p je poselnika Dudovika Ke«"-kr na severni strani j»r>d cerkvijo sv. Ivana. I»ila je velika ucvar-n' st. da se oprenj razširili tudi na sosednje hiše. ker jo pihal silen jp-. Vendar pa so pogumni sosedje in ostali vaščani nesrečo še i ravočasno preprečili.
Prankovsko-loperški pasilei so s svojo brizpalno kmahi obvladali razsajajoči element in končno o-ppnj ndušili.
^_______ _____ _____________v ITardeškim orasilcem. ki so isto-
bilo za padec že vse pripravljeno, tako prihiteli na pomoč, že ni bi-j" vihar drevo zasukal v drupi lo treba ve*, nastopiti, škoda je smer.	j velika in tem občutnejša, ker je
Mamilu, ki se je hotel naglo ti- zavarovalnina, kakor pač običaj-makniti. je pri begu spodrsnilo, no, neznatna.
t;dco da ga je drevo zadelo naj Kako je nastal požar, še ni po-glavo iti je nesrečnež obležal na jasnjeno. mestu mrtev.
Peter Zgaga

Smrtna nesreča delavca.
V Vošnjakovi tovarni usnja v Šoštanju je stroj za prevažanje vagonov odrezal delavcu Primožiču obe neiri in «ra Indi drnirače težko poškodoval.
Siromak je umri že na poli v
Smrtna nezgoda.
V gozdu nad Sv. Križem pri Mariboru je posestnik Ferdinand Maudl v družbi s svojim delavcem podiral neki kostanj. Ko je
D" Aimunzio.
Tragedija slovenske rodbine v Franciji.
I T > 11 M 11	T-.	-■• -	' ■J"'".!
Iz Iloselle Moselle v Franci n je , , -
v.	J -bolnico neznanega
Železniška nesreča pri Kresnicah.
24. novembra okoli 22. ure, so pripeljali v ljubljansko splošno
okoli 20 let
jud'-kofiolskih učencev
pili tudi vsi drugi ministri.
Vzrok tega preobrata je najnovejša italijanska politika.
Italija je sklenila pogodbo z Albanijo. Prijateljsko pogodbo, seveda.
mestu m okolici, da se tako i -	t
1 1'iivo pi>- intimno razmerje s Termkovo ze-
i>reei še hujša k.-iza in mizerija. ! no.
došlo poročio. da se ie v sloven-1	. .	.......
Vri' , ■ t>- j. - •	starega mladeniča ,kn ie bil moe-Ihrski Bistrici	ski rodbini Ternik prigodila rod-'	. „ .... + i • - i ,	i no razmesar ien. Povozil <ra ie našo izd a h takoj po izdanem ukazu I	v Poli i bmska žaloigra. Vilibald Ternik I - , '	. - , , faSlwtnwi,« l-i ... i	v ■tnii . , m ree okoli 10. ure tovorni vlak. iasisTo\sito desko organizacijo	.. i je ustrelil hubimca svoie zene — . ... T. ...
"Jialilla". Pristopilo ie doslej 43. JTU'fknjejo	jalizaeijo.. ki! Avgusta Pučnika, k: jo bil pri"' K\* .^i " T;->u^i,no- In.s,c"
clala delo tisočem delavcev v; Ternikovih na hrani in je imel IV hh?m	Stwj .nn j^ocl-
i trgal eno nogo m pa rezko poškodoval tudi po glavi in ostalem životu. Kako se je pravzaprav zcro-dila nesreča, še ni pojasnjeno.
Xa kraju nesreče pri Kresnicah so našli kolo. s katerim se je nesrečni mladenič peljal. Očividno je na kakem nezavarovanem kraju hotel čez progo ravno v tre-notku. ko je v mraku privozil to-verni vlak. nakar ga je zgrabil stroj in razmesarit.
^Mladeniča so našli nezavestnega in ga odpeljali s prihodnjim vlakom v ljubljansko bolnico.
Velika sinodnišniea se nahaja bli-l zu Pule. Vlada je menda sklenila da se izvozi od tam ves materijal. ki znaš;' ir» tisoč ton, v MaLcon-tento pri ima mi t o
Cis.stijrlioni.iii. ki otvori tam baje veliko tvornieo zri predelovanje neke materije, ki obeta velik dohodek
Železniška nesreča na Prager-skem.
23. novembra ob 9.37 dopoldne Padovi. Valelonga se j zavozil potniški vlak št. 813, izroe,ti in,lnstrijalcu!ki je bil na potn IZ rakovca proti
Mariboru, na postaji Pragersko v knrilniški sklepni tir. Stroj je p-i sunku skočil s prvini dvema ose-s tira. vrli tey:a so se pri dveh
O slovenskih surovežih
pise fašistovsko glasilo "II Popoln di Trieste . Sam (Jabriele d'
vozovih skrivili tidbijaei. stožec pri sklepnem tiru pj' je lokomotiva iiorinila za dva metra naprej. Materijalna škoda je neznatna. Amiunzio je dal nekoč definicijo sod,'ni potnikov pa je hii<» pri ne-slovenskejia sur »veža : "ostn-	laž.i(> >*a»jenih. D<»bi!i so ve-
"-inoma poškodbe na glavi.
Po zdravniškem pregle<lu so i nadaljevali vožnjo. Vlak
dikatov A. Liverani Vstopilo je v organizacijo 4f>0 kmetov, največ menda iz Tomaja.
Letalske zveze z Dalmacijo.
/-VI*..,	"VMMaac i»C4C Z JL/štimaCllO. Venska '-metu
Od Strani se je pa izvedelo, da vsebuje pogodba Zračna črta Trst-Lošinj^aderJ sta razbila £k s potnenik pad-toeke m naerte, ki resno ogrožajo Jugoslavijo.	|k' Je otvorjena pred dobrim nm vojakom, bi bila dotičnika že
Mussoliniju je zrasel j-reben. Laška nm ie pre-; mese^em- ',oslliie '^odno. kakor pod ključem in čakala bi ju ostra
poročajo Vržaški listi. Črta Trati
Benetke deluje mnogo manj. Fa-
Topovi, ki jih ima lia »Snežniku ill V Julijskih. Alpall, j šistovke norme se toplo zavzema-
bi streljali samo v eno smer. Nasprotnika je treba zP° "a naj«irJv 'etalske zveze Ita-dvcl> strani uapasti. da je napad uspešen. Druga itali-	Žt
janska pot pa vodi v Jugoslavijo preko Albanije.
Kdo ve, ee se bo sedaj Jugoslavija zdramila. Mora Be, ee ne, bo prepozno.
Nineie se je že zdramil. Pobral je šila in kopita ter
Z Nineičein je izgubil Mussolini svojega najboljšega jugoslovanskega zaveznika.
Ko je imel italijanski poslanik Bodrero po raznih jugotdovjuifckdi me*iih predavanja o fašizmu, je liodil itfiaeic kst	m ^Jim ter mu je navdušeno ploskaL
in prepričanje, da nastopi dan. ko se Dalmacija združi z "materjo Italijo".
Na sejem sv. Andreja v Gorici
stavijo italijanski trgovci velike nade. V Gorici so v sedanjih časih kupčije slabe. Zato trgovci željno pričakujejo velikega sejma sv. Andreja, da bi si nekoliko pomagali in da zaključijo leto z upanjem, da se bo dalo še
i. t	,	»;■ ,	. • _ v	, , , i™ z upanjem, da se bo dalo še no Tuai proti učitelju Stanku Sko
»	»» MTdusgno ploskal. ££ % ^ , gorižktm Jeirju v RoWiK.u pri Brcginju
obsodba. To. kar piše "II Po polo di Trieste" je le sumničenje, ka-kršneira je že bilo in Se bo mnogo preveč napram Slovencem. Ob tej priliki se je zopet enkrat v svoji polni luči pokazala fašistovska mentaliteta! Vprašamo le. kako naj imenujemo ono mlado italijansko gospodo v Gorici, ki je pretekle dni divjala med Slovenci ? Izrazi kakor "villano". "lai-do"\ 'idiotissima bestialita*' so še mnogo premili!
J c
Nenadna smrt.
05-lctni bivši krojaški pouioč-
d«-n srbski svinjski pastir"'. "Xa j-i»rže pa ^e takrat oni zarobljcuec s" ni pokazal v vsej svoji idijot-sk: bestijaln<isti".	Selcih pri :	samo 40 minut ZaillTele.
Itonkih je italijanski vojak posta-j	:
vil malo piramido s par besedami v spomin padlim bratom. Slovenski surovež jo je razbil. "Xckdo je videl od daleč, idijotski čin in rekel, da storila to dva slo-v. nska kmeta iz Doberdoba"... Kdo ve. kdo je v resnici podrl tisto najbrže brezpomembno kamenje: morda tudi deževje? A ko bi bil kak Italijan res videl dva slovenska kmeta iz Doberdoba.' da
Roparski napad.
V bližini vasi Trate je bil pred par dnevi zvečer iz Dovja proti Laškem se vračajoči posestnik Andrej Pašnik nenadoma napaden iz zasede. Izza nekega grma je skočil pred njega visok, močan moški, držeč v rokah dve britvi. Xczanec je pričel PtiSniku groziti ie zahteval denar. Pušnik, ki je
nik Anton Golob v Mariboru je j in j«
bil že dalj časa brez po-da, ker je, bi! popolnoma neoborožen. se ni
bi! za izvrševanje svojega poklica ze nesposoben. Zadnje čase si je zato služil kruh s tem. da je hodi) od gostilne do gostilne in igral nil gosli. Te dni zvečer je prišel
mogel braniti in napadalec mu je odvzel listnico z 0000 Dn. gotovine. nakar je ropar izginil. Da-ravno je Pušnik takoj zadevo prijavil orožnikom. zločinca še ni
Rojak je pripovedoval: — ?.Io-,ia žena me smatra za velikega lahkoverneža. Večkrat mi očita, da vsakemu človeku takoj verjamem brez zadostnih dokazov. J'a jaz dobro vem. zakaj me ima za lahkoverneža. To je od takrat, ko mi je rekla, da me Ima rad::. In jaz sem se delal kot da ji verjamem.
3f.
Ženska moda je res nekaj čudnega. Sedaj so celo otroci zabeli urejati po nji svoje nazore.
Malo punčko so vprašali:
—	Ali si sama. aU imaš tudi bratca ?
—	O tudi bratca imam.
—	Ali je ve<"ji ali manjši kot ti '
—	O. on je dosti večji kot jaz Tako je velik, da mami lahko do kiklje doseže.
-t-
Danes ženske vs*-pov.M>d : >o doktorice in advokatke, so bančne predsednice, frizerke, kmuluk-torice, učiteljice, šoferke itd. Vsepovsod. kamorkoli pogleda človek. najde žensko. Kdinole doma ne.
*
Kdcii izmed kajzerj^vih sinov, princ Joachim Albreeht. — je godbenik.
Tudi stari kajzer *e j"- precej pečal z godbo.
Glasbene zmožnosti princa Al-breehta mi niso znane. Toda če jih je po svojem oeetn podedoval, ne morejo biti dosti prida.
Dobro je. če je človek sam. če 'hoče biti-sam.
' Nekaj strašnega j«4 pa. če je človek sam, a ko mora biti sam.
Xeki profesor je dokazal, da dosežejo žene večjo starost kot pa možje.
Jaz mu popolnoma pritrdim,
posebno glede vdov se ni zmotil.
*
Romunskega kralja so operirali. Operacija ni bita težka. Kralj lahko živi še leta in leta.
To je vesela novica za monar-histe.
Kajti po kraljevi smrti bo najbrž enega kralja manj na svetu. Kraljem je namreč vedno težje
dobiti naslednika.
*
Ali ni res zanimivo, kadar skliče italijanski ministrski predsednik Mussolini svoje ministre k posvetovanju.
Sara sedi pri mizi ter ukrepa in premišljuje. Sam stavi predloga in sam jih odobruje. Sam vprašuje in sam odgovarja.
H-
V Philadelpliiji je bila zaključena razstava, ki je bila otvorjena v spomin sto petdeseste oblet-niee proglašeuja neodvisnost i.
Razstavni odbor ima velik d<Tl-eit. inenda pet milijonov dolarjev.
Trije so pa imeli od razstave dobiček.
Namreč Dempsey. ki se je dal pretepsti:
Tiinnev, ki je Dempseva preie-]»el
in promoter Tex Richard, ki je oba petelina spravil v Phila-delpliijo ter jima ukazal, naj se pretepata na razstavnem prosto-
SI.0VENSK0 - AWCRIKANSKI
- ' |
v gostilno "Pri zlatem konjičku" i bilo mogoče izslediti.
Še ni konca.
Odpustno postopanje je uvedeno tudi proti učitelju Stanku Sko-
Priprave za Božič tukaj odlašate lahko do zadnjega dne, dočim morate odposlati darila svojcem v stari kraj sedaj, ako želite, da jih prejmejo za Božič. -
.1
Kot vsako leto,' nalete kasnejša nakazila brez dvoma tudi letos na ovire v obliki velike zaposlenosti poštnih uradov.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, ..........Hew York, K. Y.
KOLEDAR
za leto 1927.
Koledar ima izredno izbrano iu zanimivo vsebino.
Cluii/ri, alike, povesti, zanimivosti,
TRISTOLETNICA NEW YORKA
(s slikami)
STANE 50 CENTOV s poštnino vred.
Še nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali kot letos.
Tiskali smo r/a omejeno število. NAROČITE GA TAKOJ
14 Glas Haroda"
82 Cortlandt St.. Ne* York


Prvotni prebivalci Mehike.
.
GLAS NARODA. 8. DEC. 1925
BOŽIČNO DARILO
Izpred starokrajske porote.
SPOMIN
Mrs. Burk«* Vooehie plete 11» sta rili statvah preprogo, katero bo podarila predsedniku ("oolidge-u za božično darilo.
Položaj na Grškem
Prvotna poročila, da >o republikanske stranke pri grških voli-ivah dne 7. novembra dobile (>0 do 7<> odst. večine in potemtakem odločilno porazile monarliiste, so se izkazale kol netočne. Vlada jih je oeividno prenaglo spravila v svet, kar je v razburjenem pričakovanju volilnih izidov pač razumljivo. a malo koristno.
Sedaj so znani rezultati, ki se morejo imenovati definitivne. In sedaj se vidi. da so rezultati da-leko manj ugodni, nego se je moglo sklepati po prvih vesteh. Republikanci so dobili mnogo manj glasov in manj mandatov, kakor so jim jih prisodila prva porodila. monarhisti pa so dobili precej več. Tn spričo tega se razmerje, med obema taboroma izpremeni zelo neugodno za celokupno poli-točno situacijo 11a Grškem.
Razmerje političnih strank v novem parlamentu bo približno sledeče :
Venizelisti, ki so nastopili pod imenom liberalne unije, a sestoje 17, koalicije več fakcij, v prvi vrsti pri obeli gyavnili strank, ki stojita prva pod vodstvom Ka-fandarisa. druga pod vodstvom Mihalakopulosa. so ilobili 112 mandatov. Druga najmočnejša republikanska stranka je republikanska unija, ki jo tvorijo levi ali ekstremni republikanci pod vodstvom Papanastazia : priborila pp si je ie 21 mandatov.
Monarhisti se od leta 1922 niso udeleževali volitev v znak protesta proti republikanskemu prevratu. V volitvah 7. novembra so dobili intransigentni monarhisti. takoimenovana ljudska stranka, stoječi pod vodstvom Tsaldarisa. fil mandator ti stoje 11a osnovi zahteve po takojšnjemu povratku monarhije. — Druga rojalistična stranka, ki je pod vodstvom gene-raal Metaxa. je dobila 50 mandatov; ona sicer ne zahteva takojšnje uvedbe monarhije, marveč želi na temelju republikanske državne uredbe i zvesti politično po-mirjenje in gospodarsko konsoli-daeijo Grške.
Toda načelno je fudi <a stranka monarhistična in Metaxa* je svoj čas že izvršil prevratne poskuse v korist kraljestvu.
Ostale stranke so prišle v skupščino le z neznatnim številom man dator. od katerih jih odpade nekaj na monarhistično. nekaj na
nailoma pojavil general Pastira.s, fanatičen republikanec in preizkušen rcvolucijonar in njegov prihod se smatra kot a front vojaštva zoper možnost političnega preokret« 11a desno.
Tako stoji Grčija morda pred novimi notranjimi komplikacijami.
ljudi. Temelj glavnega mesta je I bil menda največji; ta je danda-i ne.s že razdejan, pa«"- pa je ohra-njena do naših časov še cela vrsta j drugih templjev, ise veličastnejši so bili templji l>olj na vzhodu. Tu ••»o nam ohranjene razvaline celih mest .s palačami, temlji, svetišči 1 bogatimi vknlpt urami. K rasni m i j stebri iti. < 1'šmal. Palenke. ČičM en.) V svetiščih. ob svetih studeu-j cih in na vrhovih gora so postav-1 ijali Azteki svojim bogovom ka-menite kipe. ki >0 bili virtnožno) izklesani in so predstavljali bogove v stalnih t ipi.;.
Eden glavnih bogov je bil Sipe j Totek. bog m-t ve. Tudi njemu n«:: east .se je vršilo že zgoraj omenjeno odiranje človeških žrtev; kipi j t epa boga >0 kaj čudni: postavaj boga samega je vedno pokrita s j kožo odrtega človeka.
Tla-solteotl je bila boginja žet i ve; nadalje pa .so častili tudi bo-: cinjo koruze, boga ognja, solnca in druge. Vicilopohtli se je imenoval pri Aztekih bog solnca. Tez-iatlipoka bog vojne in meseca. Kr calkovatl bog vetrov. Najlepše! pa zveni ime boga — .stvarnika in I porodnika : Tonakatekutli.
Pri vseh grozodejdstvih verskih! obredo\ in žrtvovanj moramo pri-j znati, la je v starih meh i kaa.sk ih verskih pravljicah tudi mnogo poezije. Ena pripoveduje, da >ta se dvojčka llunhunahpu in Vukub-lumahpu znala izborilo igrati z žogo. Xa tekmo so jih pozvali tu-! d i podzemski bogovi. Tekmo iz-1 p ubita in z njo življenje. Toda 1 njuna sinova tekmujeta še enkrat j in premagata podzemlje: pesniška ■dika zahoda solnca in lune in njunega zopet nega vzhoda.
Druga pravljica pripoveduje,' kako beži bog Kemalqovatl pred svojimi sovražniki, vedna dalje j »roti solncu. Dospe na begu od Vzhodnega morja in tukaj zgori v plamenih. Toda ne pogine popolnoma : iz njegovega pepela se Ivignejo krasni ptički, iz njego Vega s re a pa se rodi zvezda-dani-ca. Pri razlagi se takoj .spomnimo omenjenega žrtvovanja srca, pa tudi ptiča-feuiksa. Ves ta mitu-s nam predstavlja, kako ugaša luna ■ b solnčem vzhodu in kako je nje-1 no umiranje spojeno s pojavom da nice.
YzJiodnoraehikam>ki narodi >0 2-1 meli visoko razvito hieroglilska i pisavo. Uili so i zborni računarji, poznali so kot številko tudi ničlo in uporabljali različno mestno' vrednost, ( e pomislimo, da niti j Grki in liimljani niso poznali teh praktičnih .sredstev pisanja številk in računanja, bomo znali šele pravilno oceniti to dejstvo.
Stari Mehikanci so bili tudi dobri astronomi in imel izborno u-rejen koledar. Koledar.ska enota je bil 4 'tonalamatl", ki je obsegaj j 13 razdobij po 2U dni. t. j. 260 j dni. V razdobju po 20 dni je imel j vsak dan svoje posebno ime. Da! s l»>ega celo leto .*H>f> dni, so seve-la Azteki kot dobri astronomi, vedeli, vendar niso računali po. letih, ampak po "tonalamatih". Najmanjši skupni mnogokratnik Številk .'J<»r> in 200 pa je .">(».3.32—j Vsakih 52 let t-o tedaj |>adali dnevi tonalamatla zopet na Iste dni leta; leto .se je tedaj vsakih 52 let j začelo zoi>et z istim dnevom, ki m) ga proslavili posebno slovesno.
Svoje spomenike .-o vzhodno-mehikanski narodi točno datirali; žaliboar pa ne vemo. od kdaj naprej m) šteli .svojo ero. Vendar se je posrečilo dognati, da izvira eden izmed doslej znanih sporne nikov približno iz leta 1)00 po Kr. Ilieroglifska pisava na njen je že popolnoma na višini in koledar isti kakor 11a mlajših spomenikih.
Piramide, ki .so jih zdaj naši: pri Tezcueu. so kakor vse mehi-kan-ske piramide zgrajene v stopnjah. Največja med njimi je vi soka GOm. površina njene osnov-ve pa iznaša 40,000 kvadratnih metrov. Vse piramide .so opremljene s podobami bogov in razne najdenine imajo številne napise, iz katerih bodo starinosloVci luščili nadaljne podatke o davni kulturni in etnični prošlosti Aztekov.
Pnla
Raznoterosti.
Vožnja s sanmi — $25.
Dobro žetev je pomenjal močni vihar v nedeljo za nekatere ko-čijaže. ki imajo svoje stojnice v bližini Central Parka v New Y01-ku. Svoje kočije so pustili doma. zapregli svoje konje pred lahko sani ter se odpeljali po Central Parku — za $25 na uro. Našli so seveda tudi ljudi, ki so si mogli privoščiti to redko zabavo.
Claude Monet umrl.
<.'I\ ERNY. Francija, 7. dee. — Claude Monet, slavni slikar impresionistične šole. je umrl včeraj tukaj. Dne 14. novembra je praznoval svoj šest in osemdeseti rojstni dan. < >b njegovi smrtni postelji. se je nahajal njegov stari prijatelj, prejšnji francoski ministrski predsednik. (Jeorges Cle-meneeau.
Governer odpotoval domov.
UVESOS AIRES. Argentina, 7. decembra. — Z operacijske mize v neki tukajšnji bolnici je odbite! domov governer province .Ju-fuy, Villafane. Ravno ko se je hotel izročiti v roke zdravnikov, je dobil od svojih prijateljev brzojavko. v kateri se ga je obvestilo, da ga hočejo njegovi nasprotniki v zakonodaji odstaviti, če se ne bo vrnil tekom postavno določenega časa. Obstaja namreč postava, na temelju katere izgubi governor avtomatično svoje mesto. če se brez posebnega dovoljenja odstrani s svojega mesta za gotovo dobo časa.
Mussolini dela.
Mussolini je razpustil celo vf republikansko stran; vrh tega jc sto polkov in so bile V bile njih za v parlamentu S komunistov.	stave slavnostno shranjene v mu
Iz navedenega je jasno razvid-	Ljudje so to zelo komenti
110. da imajo v novem parlamen- ral1 111 se čudili, da je Mussolini tu. ki ima skupno 287 članov, re- "^-Pnstil tudi polke z najbolj publikanci sicer majhno večino »lavno zgodovino. Vse to čudenje
pa je odveč, ker je pač znana res-
nad mornahisti, toda tako neznatno. da je komaj možna njihova vlada. Vrh tega so med republikanci samimi tolika nasprotstva.
niča, da se Mussolini pripravlja za odločilen boj proti kralju in vojski, če bi ta količkaj hotela
BOLEOtfE vsled
malo ojačila.
Situacija na Grškem je ostala j je dobila od vlade izredne podpo-jtedaj zelo neugodna. Nove voli-re 500.000 lir v svrho, da bi se po-j tve bi bržkone prinesle rojalistoA kril primanjkljaj v občinskem | več mandatov, ker so jim zad-i proračunu. Občinski komisar pra- nji uspehi pogum še podžgali. Na vi n« to v svojem komunikeju, d. ' drugi strani pa vojska sedaj r.i-
da ustvaritev koalicije repubti- j ovirati njegove načrte, kanske koalieije ni tako enostav- j v r'em P» ko ti načrti, je Musso-na stvar. Zato se smatra, da bi|lini jasno povedal in ne samo bilo treba pritegniti metaxiste. ki j j- ko šel kot imperator v niso izrecno proti taki kombinaei-1 Afriko, temveč tudi v zadnjem I ji: ali stvar republike bi se stenij^su, ko je dejal, da je njegov
vzor Julij Cezar.
eli^T* l*"MfS|Y se moraal državna podpora zvi-
"	sati vsaj na en milijon lir in na-
Gieju, ti« b«	....
»riitin. daljevati najmanj skozi pet let.
potem šele bi bilo mogoče spravi-lekarnmh. J ti uroračun v-ravnotežje.
_.___
kar ne bo hotela, popustiti 1110-narhistom; tega Kondilis. ki spada med oficirje, gotovo med naj-zmernejše elemente, ni prikrival pred volitvam. V Atenah se je ne-
S pestjo ubil policaja.
Te dni je prišlo v neki pariški milici med dvema mladima človekoma do hudega pretepa. Slučajno je prišel mimo službujoči stražnik, ki je pretepača razdvoji. Nato se je vrgel eden od njiju nanj ter ga sunil tako močno s pestjo v trebuh, da je kmahi Trebušakova tedaj nato umrl.
Ur H LJAS SKA PO RO TA
i ca na Trebušak, morilka svojega* moža, ob soji mi na smrt.
22. nov. se je pričelo zimsko porotno zasedanje. Prva se je morala zagovarjati Ivana Trebušakova, ki je dne 25. maja s .sekiro umorila svojega moža L.) via Trebušak a in nato truplo polila - prt rob jeni in ga zažgala, da bi tako zabrisala sledove svojega zlo-'nii je bilo tudi mntvo oseb iz Za- Nenadomestljiv nam je. ker
Senat obsodi nato Ivano Tre- • Danes je minilo leto, odkar je bušakovo na smrtno kazen.	'umrl moj mož in oče mojih otrok
Trebušakova, majhna drobna ž. nska, z globokimi udrtinami na I	-'AXEZ DEUCAR.
obrazu, na njem dvoje velikih, ; 1'mrl je v najlepši s{aro^ti. ne-tenmimi kolobarji obilanih in ob- nadoma in nepričakovano. Toda jokanih oči. nalahno pokima .s po-! pri nas je še vedno — v naših du-vešeno glavo, ko jo predsednik vpraša, če bi prijavila .vzklie.
T \	-1-1	11	I'"
Dvorana je bila Ve> ea> razprave z.,,iUsti! nabito polna občinstva, ined iiji-; z*,1>,,s% 1
šah je in v naših srcih, ker ne moremo pojiniti. da nas j»- zavedno
Ivana Trebušakova. bivajoča v Toplicah pri Zagorju, se je poi-c
gorja. Predsednik je radi raznih jnaiu j" '''' »atlvse dob««r: 1 liskretnoKt i iz življenja Trebnša- nepozabljen — k* v nas j< kove za eno uro dopoldne odredil hvaležnosti:
cila komaj 19 let stara, leta 1911 tajno razpravo. Sodbo je Npr-je-s svojim možem, ki je bil po po-j o*x"instvn z prec-'j neenakimi klicu mizar v zagorskem rudniku. M oštvi. Imel pa je tudi -svojo delavnico v j	*	~
la .^tni hiši, ki jf> je lani prodal i Čiščenje fašistovskih vrst za '_'-") tisoč dinarjev.
Trebušakova je živela možem dovolj srečno. Pozneje pa. j mož. ki bodo
ko jc družina narastla — Tre , i„ delovanje vsakega posamezne-
vedno ljubl jen —- ker je z ljubeznijo vzgajal.
Z vsakim trenutkom se bližamo svidenju, ki bo sladko in vols.- je pričelo tudi v (Joriei. Vod- Sf>1(> po t<M1!,lil1 »» samotnih dneh svojim j stvo fašija j.' izbralo odsek treh	ločitve.
prere.šetj:li življenje Marija Derčar, soproga.
šakova j<i mati petih otrok — je začel mož popivati. zanemarjati svojo družino ter mučiti lastno ženo. Tudi obtoženka je pričela popivati in je imela celo .-krito ljubavno razmerje z nekim mladim fantom.
Ko je Trebušak .svojo hišo prodal, se je nesoglasje med obema zakoncema še povečalo. Žena 11111 je polovico kupnine odvzela in 11a-•iila v Mestni hranilnici v Ljubljani.
Vsa napetost razmerja je do-segla svoj višek in hkrati tudi tragičen konec letos, na binkoštiiu ponedeljek, ko m' je usodni dogodi ■k odigral. Na binkoštni pouee deljek, dne 25. maja t. 1. je odšel Trebušak na vse zgodaj v Zagorje, se tain v neki krčmi napil in
ga člana.
Mimi. Iva, Anka, Francka, John,
__Frank, Štefan, otrocj.
Rada bi izvedela za naslov svoje-j Ridgewood, N. V., v d^e. l!)2<i. ga brata .InsEPII I]i )lii,K. : hbh^^bhb^ki
Pred H. leti sv,- bila skupaj v j-----
Clevelandu in potem ga nisem j Tukaj je nov nad.n kako si pri-več videla. Prosim cenjen«' ro-! braniti zdravniške stroške.
jake. če kdo ve za njegov na- j čv ne počutit« ravno prav. fudin
slov ali pa če sam bere ta oglas. ^	-lajc 10
' _	zdravilo. Tisoče rabi to novo ztlnivlje-
da s,- mi javi — svoji sestri Agne Porle, sedaj Kiren, 336
Brcadwiev Ave., Younc-stown 1 voznp in izmučene, uko n® morete spa-
__ .	°	' i ti pww5i In ste bolj vtruj*>p.i vjutro ko
vFtanete kot ste bili zvečer, ko rte «li sj«at, potem po?knaite to novo zdravilo, Nugu-Tone. Nima pjtra za slabo pro-bivo, slab tek. zaprtje, glavobole, slab duh, umazan jezik. Nuga-Tone popravi zmučone živce, prinaša, trden, poilvlja-kom. Nekaj nam jih je še ostalo. *»an<?c in stimulira jetra, obist« in
njf iti vedo da dela čudeže. Je prijetno za v živa 11 in hitro učinkuje.
Če se čutite utrujene, slabotne, ner-
Ohio.
Stenske Koledarje —
smo poslali vsem našim naročni-
Kdor se nanovo naroči na Glas Naroda, mu ga takoj pošljemo. Koledar je letos posebno zanimiv.
zaspal. Njegova žena pa je odšla Xa njem je pomembna zgodovin-
v bližnjo, dvajset minut odaljeno Potosko vas. kjer je najprej obiskala .svoje stariše, nakar je šla z njimi v gostilno, kjer je spila precej pijače. Mož jo je proti večeru Iskal doma. nato'pa jo odšel iskati v Zagorje, kjer jo je ob 8. uri zvečer sreeal pred občinskim domom, jo surovo obrcal in pretepel.
Tudi doma je najprej Trebušak svojo ženo mučil, nato se je vlegel in zaspal. Žena je tedaj prijela, kakor pripoveduje sama za sekiro 111 udarila z ostrino 1110- ! ža po glavi. Ta je globoko vzdih-1 nil, žena pa ga je še dvakrat s si-; lo usekala [h> vratu. Nato je trup- j
10	polila s petrolejem in zažgala, da bi tako zgorelo truplo in z njiuij dokaz njenega dejanja.
Kakor pa trdi obtožnica, je! Trebušakova najbrže umorila svo-j jega moža dva dni prej, nato je j šele zažgala njegovo truplo. Tre-j hušakova ves čas vztraja pri svo-1 jih navedbah.	j
Prva, ki sta opazila ogenj, sta bila soseda Dolenc in Poti jed. Sosedi Šmid je Trebušakova takoj dejala: 4'l"bila sem tra s sekiro, ker je hotel osem ti.>oč dinarjev!" Isto je priznala tudi orožnikom, j
Senat, kateremu je predsedoval i podpredsednik deželnega sodišča i Iveršič. votanta sta bila Andloga' in .sodnik Lederhas, je i>o zasliša nju številnih prič stavil porotnikom glavno vprašanje: "Ali jej obtožena Ivana Trebušak kriva' umora, se tem <bi je 25. maja l!)2o! zavratno udarila svojega moža s sekiro po glavi in vratu in pri tem ravnala tako, da je v,sled iz-j krvavenja nastopila smrt."' in drugo dodatno vprašanje: "Ali sej je obtožena nahajala tedaj v stanju zmedenosti.
Po obširni obtožbi državnega pravdnika dr. Mastnaka govori brani tel j obtoženke. dr. Poje. ki naglaša, da je obtoženka živela v težkih razmerah in da izvira iz družine, ki je imela že več duševno bolnih članov ter da je svoje dejanje izvršila v duševni zmede- j
11	os t i ter pod vtisom surovega po- ■ stopanja njenega moža z njo. Predlaga porotnikom naj zanikajo stavljena jim vprašanja^
Državni pravdnik reagira ua izvajanja dr. Pojeta ter pripomni, da živi mnogo rudarskih žen v Zagorju v istih razmerah, kakor je živela Trebušakova. Če bo ta oproščena, bodo smatrale ostale, da je dopustno na sličen način reševati družinska nesoglasja.
Porotniki se podajo nato v posvetovalnico in ostanejo tam nad eno uro. V dvorani raste napeto pričakovanje, ko se ob 8.45 zvečer vrnejo porotniki iz posvetovalnice. Prvomestnik prebere pravdo-rek porotnikov, ki odgovore na prvo vprašanje 9 glasov da. 3 ne, torej da! Porotniki z 8 glasovi proti 4 zanikajo, da bi .se nahajala
v 'duševni zmedenosti.
ska slika, predstavljajočo inavgu-raeijo prvega predsednika Združenih držav.
Uprava "Glas Naroda".
čifva tla normalno delujejo.
Pojdite v lekarno in kupite steklenico Nufja-Tone. Vživajte ga po navodilih za par dni ln če se ne počutite boljši, vrnite ostalo lekarnarju, ki vam bo vrnil denar. Xnga-Tone se vedno prodaje pod jamstvom, ako niste zadovoljni z rezultati, da .»e vam povrne denar. Zakaj? Ker izdelovalci vedo kaj bo isto storilo v takih slučajih in zato tudi zahtevajo od vseh trgovcev, da povrnejo denar, ako niste zadovoljni.
Priporočano, jmačeno in na prodaj v vseh lekarnah.	—Adv't.
ZASTAVE
SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE
IN HRVAŠKE REGALIJE, PREKORAMNICE, TRO-BOJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD
Sigurno 25% ceneje koi drugod. VICTOR NAVDTŠEK,
331 GREEVE ST, CONEMAUGH, PA.
KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE in BLAZNIKOVE PRATIKE
bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1.50.
Kakorhitro iih dobimo, bomo objavili v listu.
Najprej jili bomo poslali onim, ki so jili že naročili.
Blaznikova Pratika stane 25c.
Slovenic Publishing Company
82 Oortlandt Street : : New York, N. Y.
ROJAKI, NAROČITE
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1927.
Letos ima jako bogato in zanimivo vsebino.
Razen poučnih člankov in povesti vsebuje besedilo nove 4'Priseljeniške postave.
STANE 50 CENTOV
s poštnino vred.
Ker smo ga tiskali le omejeno število, naj ga vsak čimprej naroči, da ne bo brez njega.
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York
V kraju TVecneo. oddaljenem i kakih 2o milj (hI mesta Mehike, *»o uile pri {jrradbi avtomobilnk«* cc->»1^ najdene nove piramid'1 in dru-| gi /ftodovineki opomniki, ki nedvomj no izvirajo iz davne prošlosti Az-I tekov. Razkritje je v Zed i njen i L državah vzbudilo velik int»'ri\s. Že j .so »*» v T<«*'ueo odpravil«* znan -: at vene ekspedicije in od njih m: prieakujejo podrobne dragocene1 ugotovitve o plemen« Aztekov, Ki je že v i"o-*<ii Ferdinanda Corleza in davuo pred njim Malo na visoki kulturni stopnji ter razpolagalo /. tnoeno razvito arhitekturo in j akidpturo. l*mlen pa dospejo no-! v a .sporo«*'i la o Aztekih, se pogovorimo, kar j<- do-Iej znanega o;
IIJ III.
Centralno in južnoameriški na-! hidi. ki m» jih odkrili Evropejci n;i zae^tku novega veka (Kolumbovo odkritje Amerike I. 1492." v obče ni>o l)ili nikakršni "divji**! Indijanci, /ivel .so deloma v z- , redno vi-soki .stopnji .samonikle ei-j vilizaeije iti kulture. Spanci, in i kvizicija, jezuit je in evropska 44kul-| tiifit*' ftO inmienle ,>iurt prvotnim | (ras |K>d a rj< m Amerike in tudi po-; jrin v .so 11 njihovih kulturnih pri-' dobitev. Najbolj znana plemena ! nn d njim so bili Azteki v .sedanji j severovzhodni Mehiki. Majska plemena ua vzhodu in Inke približno j v sedanji peruanski republiki.
Zadnji a/t« .ski kralji .>o bili I Montezuma I., Ašajakatl. Ahvit-; zotl in Montezuma II. Pod njiho-! vo via lo .so (»odvzeli Azteki zrnato-! m >ne vojne pohode proti setl«*:-njim narodom. Dahkosežna je Lt-la stanovska difereneijaeija, ki se da deloma primerjati z evropej-.skiiu .srednjeveškim fevdalizmom; iztejra fevflaln<*pa plemstva je kralj izbiral tudi -svoje štiri "ministre'' in ostalo nižje uradništvo. Navadni ljudje pa so tvorili nekakšne "eehe": v vsakem cehu se je visoko razvita obrt [»odedovala od rodu do rodu. v»ak eeh je prebival v s vej eni delu mesta. Med. najuglednejše so spadal trgovci. ; I*ri nekaterih plemenih pa so umivali svečeniki skoraj tak ugled ka-j kor v naš«'iii srednjem veku lestvi ; eo stanov: kralji — plemstvo iti • sveeeniki — eeh i.
N'avzlie visoki .stopnji kulture najdemo v aztefckih verskih obre-dili grozotne elemente. 1 logovom j niso žrtvovali samo živali, temveč 1 tudi ljudi; mala vojaška država] se je svojih sovražnikov iznebila j na naj temelj it ejsi način, ako je, žrtvovala v jetnike bogovom. Xa | svetem kamnu je petoriea žreee-vih pomočnikov držala v darovanje določeno žrtev, žrec pa ji jej z nožem iz kremena, tlecpatl imenovanim. razklal prsi in iztrgal i7. njih sree. To vroče srce je dvignil proti solncu in s t »'m dokončal j žrtvovanje.
Vsako pomia I in jesen so se vr-J šili v glavnem mestu Azteku po-1 sebno slovesni obredi. Človeške žrtve, ki o jih pri teh prilikah i darovali, so dobesedno odrli. žrec }ki >e je oblekel v njihovo kožo.
Takšnih in sličnili za naše pojme grozovitih obredov nikakor ni* j sinemo pripisovati goli krvoločnosti Aztekov. Vse njihovo verstvo i
... . . . je bilo prepojeno z vražami in z'
mistično simboliko. S krvjo srea. j ki so ga dvigali proti solneu, soj hoteli okrepiti bosansko solnce samo, Oblačenje kože odrte žrtve' »sam pojasni drug praznik, praznik Toškatl v maju. ko je solnce stalo nad Mehiko ravno v Zen'tu; mladeniča, ki jim je skozi celo leto predstavljal l>oga Tezkatlli>oko. ho ta dan žrtvovali — in umrl je ta bog. ko se je solnce začelo nagibati v zaton.
Tudi žrtev, katere kožo je oblekel svečenik, je prestavljala božanske kvalitete, ki so s kožo vred j prešla v svečenika. BI ično .si jej treba razlagati kan?balske pojedina, ki -o ae vršile ob nekaterih | praznikih; tudi tu si je predstav-j ljal Aztek, da preidejo pri teh pojedinah ljudskega me*a bust nosil bogov. ki jih je pripisoval svoji žijtvi, vanj samega.
Templji *,o bili večinoma podobni piramida n. sezidanim v nekoliko stopnjah. V dvorišču pred piramido je posebne omembe vredna posoda <kavhšikali), v katero so stavili sree in kri žrtvovanih
GLAS XARODA, 8. DEC. 1926
r
DRUŽINA LOSOV.
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "QIas Naroda" priredil G. P.
Nadaljevanj«*.)
Hm, tja . . . inopočp lahko prikrijmo to pred njima. Za enkrat ne smeta ni«"e*ar vedeti o tem. Stric Herbert pa mora se veti a takoj izvedeti. Rekel iuu bom. da pričakujem od njega, tla se odreče |'od vsakim pogojem nevrednemu, ki mu je osramotil nase dobro, staro ime. Strie Herbert je tudi Losov in hvala l>ogu ponosen na iistost na*-ga imena. <kl|»ovedati se mora temu nevrednemu .
D«, da. le nikar ne prikrij Hvojega ogorčenja, ali čuješ? Stric lferb»-rt ur sme bili niti eno minuto v dvomu, da nimamo ini niee-'•ar skupnega s tem človekom. Tvoj brat je pregnal samega sebe i/ svojih krogov in sedaj naj živi izven njih. Meni nc zdi naravnost »•sramno, da ■«»■ h*»č»* vrniti semkaj. (V j«' žive! pet in dvajset let
*	iin v Ameriki, hi iahko Moril to še naprej. i'e bi imel le še iskrico
•	asi i v sebi. bi raj še ostal za nas vse mrtev in izgubljen, kot da se jmjavi jmm| takimi okoliščinami. Pojasni to tudi stricu Iierbertu.
-- Da, <la. prav imaš. dras;a Helena, to je strašno naravnost -trašno. V tej niH-i ne bom im»;rel zatisniti nobenega očesa. Stric Herbert mora biti 7 nami enega mnenja, mora uvideti, da ne more zapustiti takemu človeku nikake dedščine. Kazventega izgleda, <la si je ta človek s svojim umazanim poslom pridobil veliko premoženje. Ničesar ne potrebuje od siriea Herberta. Ne. strie Herbert mu ne bo ničesar zapustil, to je gotova stvar.
-— (iotovo. Kuno. Čeprav ima stric Herbert svoje muhe, je vendar pristen plemeni t aš. ki visoko ceni svoje ime. Lahko smo j»opol-noina mirni.
Tako sta pregnala oba zakonska svoj strah, da bi mogel postati pojav brata, ki je bil izgubi jen. nevaren njih izgledom na dedščino. Nekoliko potolažen je hotel Kuno Losov zapustiti svojo ženo. ko je bil prijavljen obisk.
—• liaron Lindek.
—	Naj vstopi. Ko boste privedli gospoda barona semkaj, prijavite obisk milostljivi gospodični. V svoji sobi je. — je ukazala gospa Losov služabniku.
Ko je sl«»dnji odšel, so s<- vrata zopet odprla.
Vstopil je baron Lindek.
Ilil je mož v prieetku tridesetih, elegantna, precej visoka postava. Njegov gladko obriti obraz je imel temnejšo barvo vsled učinkovanja solnčnili žarkov ter vetra. Imel je energične, simpatične poteze. Premeteno in ostro so zrle izrazite oči. kot da so vajene pojmiti življenje v vseh višinah in globinah.
Nosil je elegantno, a praktično jahalno obleko sive barve ter visoke škornje. V roki je držal čepico in bič.
'A uljudnim po k Ionom je stopil k gospej Losov, se priklonil pred njo ter ji poljubil roko. Cel njegov nastop je razodeval moža dobre vzgoje. Kreta! se je z dovršeno neprisiljenostjo. lastno ljudem. ki obvladujejo formo, ne da bi se pustili obvladovati od nje. Nato je pozdravil gospoda Losova ter rekel smehljaje:
—	Prosim za odpuščanje, da prihajam tak v vaš salon, milost-l.jiva gospa. Nisem pa mogel jahati mimo Losova, ne da bi se oglasil. 1'pam, tla ne motim.
—■ Ne. gotovo ne. Saj veste, gospod baroif, da ste nam vedno •dobrodošli. — je odvrnila gospa Lasov izvanredno ljubeznjivo ter mu odkazala prostor.
Vsi so sedli.
Baron se je priklonil v zahvalo.
—	Prihajam naravnost iz Lemkova, kjer sem imel opravka z gospodom Losov o m. — je pričel baron.
—	Ah. vi ste prodali stricu Iierbertu konje? Zadnjič mi je govoril o tem. — je rekel Kuno Losov, istotako zelo ljubeznjivo.
—	Nekako tako je. gospod Losov. V resnici sva konje le zamenjala.
Gospod Losov se je nekoliko nasmehnil. llil je to t enak, voden smehljaj, r katerem ni bilo niti duha, niti srca.
—	I pa m, da vas ni stric Herbert oeiganil pri trm. dragi baron. 1'ri konjski kupčiji jr kaj takega dovoljeno. In on se razume na svoje prednosti.
—	Gotovo, kot vsak zmožen gospodar, gospod Losov. Vaš gospod stric je brez dvoma eden najbolj sposobnih. Dosti sem se že naučil od njega ter občudujem starega gospoda, ki je pri svojih sedemdesetih letih še vedno tako svež in bistroviden.
—	I)a. lun. tja . . . stric Herbert je še čudovito dobro ohranjen za svoja leta. — je pritrdil Kuno Losov, ne posebno navdušeno.
liaron Lindek se je malce nasmehnil, kot da je uganil, kakšne občutke goji Kuno Losov vspričo svežnosti svojega striea. Znano je bilo. da je računal Losov z bogato dedščino, čeprav niso razpravljali ljudje o tem direktno, temveč le z namigavanji.
Gospa Losov pa je zrla medtem skrajno nemirno proti vratom.
—	Kje neki je ostala <Iita. — si je mislila pri tem.
Kot mati možitve zmožne hčerke je stavila nekaj upanj 11a barona Lindeka. Ta je bil neporočen ter lastnik majorata Lindek. ki je mejil 11a Lemkov in Losov.
Lindek ni bil sicer nikako knežje posestvo in dohodki niso bili večji kot oni Losova. a baron je bil kljub temu upoštevanja vredna partija.
Kazventega je utaknil baron večji del svojih dohodkov v obratovanje svojega posestva, vsled cesar bi bilo slednje v par letih gotovo bolj dobičkanosno kot je bilo sedaj. Tudi se je lahko domnevalo. da so bo sedaj oženil. P.il je dovolj star za to.
Gospa Losov je natihem vzdihnila.
Mladi moški, sposobni za žcnitev, so bili. kot vedno v družabnih, krogih, skrajno redno posejani, posebno pa taki. ki so zavzemali odlične ježe stališče. In Gita je imela malo izgledov, da se poroči. ker je lahko pričakovala doto le v slučaju smrti strica Herberta. Zelo prednostno bi bilo. da če bi dobila kakega moža kot je bil Lindek.
Najboljše bi bilo pač. Če bi se Gita dobro poročila še pred smrtjo strica Herberta. Kdo je mogel namreč konečno vedeti, kako bo testiral čudaški, nepreračunljivi stari gospod ? Sedaj so veljali še vedno za njegove dediče in vsled tega je treba skrbeti za to. da se preskrbi Gito pred njegovo smrtjo. Če se bo sedaj pojavil še ta brat njenega moža, bodo morebitni snubači še bolj čakali na odločitev, kako bo izpadel testament.
Vsakdo si je lahko mislil, da ne bo dobila Gita nobene dote od svojega očeta, čeprav si je Losov na vse mogoče načine prizadeval, da prikrije svoje večne denarne stiske.
Gospa Losov je nestrpno čakala na prihod Gite. Že davno ji je bilo znano* da se ona zelo zanima za barona Lindeka.
Konečno ro se odprla vrata in vstopila je G itn Losov smehljajočega se obraza.
SPOMENIK ZNANI PEVKI
MINJIY ailLt«, »MM A C.
Mrs. George Oakley Tot ten je napravila model za spomenik slavni švedski pevki Jenny Lind. Spomenik bo postavljen v ue\v-vorškem Central Parku.
j lila, da izprazni Kubo takoj in 1 pred Združenim državam Porto-irico in enega izmed Ladronskih [otokov. O usodi Filipinskih oto-! kov. ki so bili tedaj last Španske, .bi se govorilo kasneje v mirovni konferenci v Parizu. Med tem je bilo javno mnenje v Združenih j državah deloma za pridobitev Filipinov deloma pa proti
I»olj konservativni elementi so naglašali težkoče upravljanja tako daljnih posestev, nevarnost razvoja militarizma in imperija-lizma. Ali onih. ki so bili za pridobitev Filipin, je bilo vedno več. tako da je predsednik Mc-Kinlev mesec dni kasneje naznanil, da Združene države zahtevajo pravico do nakupa Filipinskih o-tokov. Cena je bila dogovorjena na dvanajst milijonov dolarjev. Na tak način so Filipine, obstoječe iz 70811 otokov, prešle pod zastavo Združenih držav. Kar/se tiče Kube. je bilo dogovorjeno, da se Španska odreče vsake nadvlade in da Združene države zasede-j jo otok. dokler ne bo sposoben za i samostalnost. Tri leta kasneje sn' : se Združene države umaknile in' J prepustile Kubo tamošnji republikanski vladi, potem ko je bila sprejeta ustava po vzorcu one Združenih držav. Filipine nimajo še samoupravo, da si je to vprašanje stalno na tapet n.
12. decembra 1001. — Prva brezžična brzojavka preko oceana. — Tega dne je Guglielmo Marconi, iznajditelj Marconijevega sistema ' brezžične telegrafije. odpreinil po brezžičnem brzojavu črko "S" od Cormvalla 11a Angleškem do Xe\v-
foundlanda v Ameriki. 2100 milj _.
daleč. Piil je to prvi znak po brez-	~
žičnem brzojavu preko oceana. ffrimcev. — Vožnja ladje "May-1(5. decembra 177:1. — Boston,tlmver />e eden izmed najbolj tea party. — Pod tem imenom slo -j Proslavljenih dogodkov v ameri-vi epizoda v revolucijonarni do-,ški z^dovini. Okoli leta 1(J20 so

**«tan»e oarniko* - Shipping H#*>«
11. decembra:
Majestic, Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen.
14. decembra:
Columbus Cherbourg, Bremen.
15 decembra:
Berengaria. Cherbourg; Iji Savoie. Havre; President Harding. Cherbourg. Bremen.
22. decembra:
Roch&mbe&u. Havre
27. decembra:
Paris, Havre; Olympic. Cherbourg; Dcutschland. Cherbourg. Hambur«.
29.	decembra:
Berlin, Cherbourg. Bremen; Pre* Roosevelt, Cherbourg. Bremen.
30.	decembra:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg.
1. Januarja:
Majestic, Cherbourg
6. januarja:
De Graaee. Havre; Hamburg. Cherbourg. Hamburg.
7 januarja:
Martha Washington. Trat. 8. januarja:
Berengaria. Cherbourg; Ktanc*. Havre; Bremen, Cherbourg. Bremen.
12 januarja:
Pre*. Harding. Cherbourg. Bremen.
15. januarja:
Paris, Havre; Aquitania, Cherbourg.
22. januarja:
Homeric. Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen,
25. januarja:
Pres. Wilson. Trat.
Havre; Tburingia
27. januarja:
Rochambeau. Hamburg.
>£9 januarja:
Majestic, Cherbourg: France. Havre; Muenchon. Cherbourg. Bremen,
Podedovala je aristokrat ieno vit kost svojega očeta in njegove brezbarvne, hladne oči. Imela je sicer redke, a zlato lesketajoče se lase. ki so obdajali o/ko glavo.
(Jita je bila prilično čedna" deklica z odlično reserviranimi kretnjami. Nosila je belo. z vezenjem okrašeno platneno obleko, koje namen je bil dati njeni Mihi postavi nekaj zaokroženosti.
Baron Lindek je vstal ter jo dvorljivo pozdravil, a z reservira-nostjo. ki je lastna možem dobre vzgoje, kadar nočejo vzuditi upanj lil kadar se jim dekleta takorekoč ponujajo. To se je tudi zgodilo od strani Gite na precej pozoren način. Tudi danes ga je pozdravila odločno bolj gorko in ljubeznjivo kot je pristojalo njeni hladni naravi.
liaron Lindek ji je zelo ugajal, na vsak način boljše kot vsi drugi mladi ljudje, s katerimi je prišla v stik. Prav nič bi se ne obotavljala izpolniti upanja svoje matere. Žalibog pa baron ni bil pripravljen storiti to takoj. Tega pa nista spoznali niti Gita. niti njena mati. Mada dama si je oči vidno prizadevala ugajati Lindeku in kar si človek želi. vrjame rad. Njegove konvencijonalne uljud-nosti sta smatrali obe za ugodno znamenje.
Da je.prišfl tako pogosto v Losov sta razlagali v svoj prid. To pa se je zgodilo radi tega. ker je moral baron Lindek. če je bolel po rftvni poti v Lemkov, priti mimo Losova. kjer se je moral seveda ustaviti.
S Herbertom Losovom na Lemkovu je baron Lindek dosti občeval. Herbert Losov je bil dober prijatelj Lindenkovega očeta in strica in sedaj je prenesel to prijateljstvo na mladega moža. Kljub veliki razliki v starosti sta se oba gospoda dobro razumela ter sestajala skoro vsaki dan.
liaron pa se ni dalj časa kot potrebno mudil v Losovu ter se je kmalu poslovil po prihodu Gite.
Ko je odšel, se je umaknil Kuno Losov zopet v svojo delavno sobo in mati ter hči sta ostali sami.
-— Kje pa si ostala toliko časa, Gita .' — je vprašala gospa Helena očitaje.
—	Kavno sem se preoblačila, mama. Hitela sem kot sem le mogla. — je odvrnila Gita. ki je zrla skozi okno za baronom.
—	Skoda, baron Lindek seveda lahko domneva, da nič ne daš za njegovo obiske.
—	Jaz res ne morem nič z a to, mama. Ali misliš, da se zanima zame ?
Gospa Helena je skomignila z ramama.
—	Tega seveda ne morem vedeti. Baron je skrajno korekten v svojem celem obnašanju. Sploh pa ne pridejo mladi gospodje sami na misel, da bi se poteza I i za kako mlado damo. Treba je premeteno uplivati nanje, da store to.
—- Na kak način, mama ?
—	S tem. da se jim pokaže, da se zanimajo zanje. Vse moške je treba prijeti pri njih hečiniurno;;ti. kajti vsi so necimurni. bolj nečimurni kot ženske. Treba je ubiti Lindeku prepričanje, da bi naiu sem dobrodošel kot zet. Predvsem mu je treba nuditi priliko, da se li približa ter se pogovori s teboj.
—	Gotovo, t o razumem. Zato pa manjka prilike. Midva nisva nikdar sama.
Gospa Losov se je nasmehnila.
—	Take prilike je treba namreč umetno ustvariti. Poglej, baron je pogosto v Lemkovu. pri stricu Iierbertu. Dalo bi se pač urediti tako. da bi se sestala ž njim tamkaj. Tudi ti si pogosto pri stricu. zakaj pa ne istočasno z baronom? Nato bi bilo skrajno lahko oditi ž njim z Lemkova. Ponavadi prihajal tjakaj in ti tudi. Na konju izgledaš zelo odlično ter si dobra jahalka.,Yse ostalo, dete moje. je nato tvoja stvar.
Lice Gite se je pordečilo in njene oči so pričele blesteti.
V JUGOSLAVIJO
Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu
D d Zagreba in nazaj: $198. do $210.
V Beograd in nazaj —
$198.50 dc $210.50 Veliki pamiki za vas,—
vključno Majestic "največji parni* na sv-tu". OSympic. Homeric. Belgen-iand, Lap'and. Pennland (prej Pitta-burgh), Zeeland, Arabic, itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter se vrnete v Združen« država s ameriškim vladnim dovoljenjem. Vpra-•ajte pooblaAčeae Agente al!
WHITE STAB LINI BED STAB LINE
1 BROADWAY_NEW YORK
S A M 0 6 D N I PREKO
z ogromnimi purniki na olje
SUFFREN — 15. dec.
PARIS — 27. decembra.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČ t
Kabine tretjega razreda z umivalniki
In tPkoio vodo za 2. 4. ali 6 oseb.
Francoska kuhinja in pijuta.
9rca©K J&ie
19 STATE ST .	NEW YORK
ali lukalni agentke
&a bolezni in bolečine
PAIN-EXPELLER
Tvore lika znamka rog. t pat. ur. Zdr. dr. &
Prijatelj v Potrebi
svobodni kmetj« rokodelci iz angle
(Dalje prihodnjič.)
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU
AMERIŠKA ZGODOVINA V DECEMBRU.
10. decembra lBOS. — Sklep pariškega mira. — Leta 191)5 so se domorodci na otoku Cuba, ogorčeni vsled ravnanja španske nadvlade. vstali v oborožen upor. Ljudstvo v Združenih držav je simpatiziralo z uporniki. Opeto-vani poskusi vplivati na špansko vlado, da bi izboljšale svojo upravo. so bili zaman. Končno se je zgodilo, da se je ameriška vojna ladja "Maine", ki se je nahajala v pristanišču Havana v svrlio za-
ščite tam nastanjenih ameriških državljanov, razpršila v zrak. Dne 10. aprila 1808 so Združene države napovedale vojno Španski.
litja. V juliju istega leta je španska vlada zaprosil Francijo, naj za njo posreduje za mir. Po zameni nekoliko diplomatičnih not je bil 12. avgusta podpisan protokol, s katerim je Španska privo-
bi, ko so ameriški kolonisti prote-lse, ^kateri stirali proti temu. da bi jih An-»(Yeomen) glija obdaeevala brez njihovega j škef* okra-ia Yorkshire, ki so po-| privoljenja. Angleška vlada je PreJ r»di verskega zatiranja po-j bila med drugim naložila pristoj-jbe"nili na Ilolandsko. začeli pri-, bino na uvoz čaja v Ameriko in ,n'avljati r izselitev v Ameriko i ogorčenje Amerikancev je bilo m so S1 v svrlio izprosili od an-, na višku. Ko so nekatere ladje an-' Pješkega kralja pravieo do kolo-j jrleske East India kompanije, na. »Racije. Ti begunci so same sebe' lože ne s čajem, prišle v boston-! »azivali "Pilgrims" (romarje), sko pristanišče, je bil sklican ljud-Vkrca,i S0s0 na ladjo "Mav-ski shod, v katerem so Rostonci fIowcr • Prvi(' so zagledali "inc-zahtevali od guvernerja Ilutchin-' riSko dne 9- novembra; bila sonj. naj takoj odredi ladjam. J to ,lizka< Peščena obal ob rti da se povrnejo tja, od koder so Cal)e	Xj'hov namen je bil j
prišle.	J naseliti se v pokrajini, čez katero,
Governer Hutchinson je odbil gospodovala South Virginia to zahtevo Xa to se je v noči 10. kompanija, "<*kje med rekama decembra zbrala skupina mešča- Hudscmi in Delaware, Ali usoda nov in preoblečeni kot Indijanci le hotela drugače. Kapitan ladje, in oboroženi s sekirami so nava- katori 1,11 ba-i° l>,a,"an od llo-lili na pomol in od tam v eno fe-pandcev. ki so trgovali ob reki med ladij, razbili 342 zabojev ča-j Hudson, j." izjavil, da vsled pro-ja in vrgli čaj v vodo. Na ta nasil-,t!v,lih vetrov mu ni mogoče pri-ni in slikoviti način so meščani, jadrati bolj proti jugu. Ivrižarili Bostona izjavili svoje prepričanje KO	«'asa gor in dol po za-
da "nalagati davke brez parla-!livu 111 ecl rt.T°	primorjem in
mentarnega zastopstva pomenja | raziskovali obal tu in tam. Sled-tiranstvo".	j so se --- decembra 1620
Ifi. decembra l!>07. — Izlet izkrcali na točki, ki so jo sma-ameriskeg'a brodovja okolo zem- tra,i primerno za naselitev. Rilo lje. — Dogodke brez primere v( to tam. kjer se danes nahajaj zsrodovini ameriške mornarice je niesto Plymouth. Mas? bilo odplutje ameriškega brodovja. obstoječega iz IG bojnih ladij, za vožnjo okolo sveta. Brodovje je od plulo dne 16. decembra 15*07 /. atlantske obali in se je brez vsa-! ke nezgode povrnilo dne 20. fe-J bruarja 1900. Rilo je to križar-j
jenje v velikem stilu in brodovje! ONIM, KI HOČEJO POSTATI je obiskalo vsa glavna pristanišča j na svetu. Pomembno je, da so| ameriške obali ves ta čas ostale j Service v New Yorku je izdala brez vsake zaščite.	priročno knjižico, ki je namenje-
17. decembra 1903. — Prvi n-lna onim> kateri žele Postati arne-
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da ogl?«u-jejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava *Glas Naroda'.
VSE NAROČNIKE,
katerim smo poslali opomine, o-pozarjamo, da bomo primorani vstaviti nadaljno pošiljanje lista, ako v kratkem ne obnove naročnine. « Upravništvo.
DRŽAVLJANI.
Foreign Language Information
spesni polet aeroplana. — Brata Wilbur in Orville Wright sta nekoč kot otroka dobila v dar majhen helikopter, ono znano igračo v obliki zmaja z vijakom na elastiko, ki sprožena vzleti po zraku. Ta igrača je vznetila njuno domišljijo in začela sta se baviti z vprašanjem, da-li bi se ne moglo ustvariti enak letalni stroj, ki bi bil v stanu nositi človeka. Ekspe-j rimentirala sta dolgo časa z zma-( ji in drsalnimi stroji in končno sta leta 1903 zgradila uspešni bi-' plan. s katerim sta dne 17. decem-! bra 1903 pri Kittvhawk na obali:
riški državljani. Knjižica je pisa-j na v lahko razumljivi angleščini \ ter vsebuje nakratko vse podatke; o državljanstvu. Stane 23 centov. V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, ^Ne^ York City.
Vojna je trajala razmeroma kratek čas in ni bilo mnogo krvopre- kNorth Caroline izvršila štiri u-j
'■-** *---— ----- spešne vzlete. Leta 1909 tekom (
Hudson-Fulton proslave v Ne\Vj Torku je Wilbur Wright zletel iz Governpr's Island gor pp Hudso-j nu do Grant's Tombs in se povrnil nazaj.
22. septembra. — Izkrcanje Pili
Prav vsakdo -
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "Glas Naroda'*.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati ▼ stari kraj. Je potrebno, da Je pon-Cen o potnih listih, prtifagi in drugih stvareh. Vsled na.Se dolgoletne IzkuSnJe Vam mi zamoreino dati najboljša pojasnita In priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke.
Tudi nedržavljanl za morejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ail permit is Washin^tona. bodisi ra eno leto ali 6 meseeev in se mora delati pro-SnJo vsaj en mesec pred odpotova-njem In to naravnost v Washington, D. C. na generalega naseLnl-gkega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. julljs, 1926 se nikomur več ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi v najbližnjl naselnl-Ski urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor kedo ▼ proSnjl zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor f.-ll dobiti sorodnike ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuSčenlh v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za amerigke državljane. ki žele dobiti sem lariie in otroke od 18. do 21. leta in pa za poljedelske delavce.
Amerlžkl džavljani pa zamorejo dobiti sem žene ln otroke do 18. lata brez da bi bili Stetl v kvoto, potrebno pa je delati proSnjo ▼ Washington.
Predno podvsamete kaki korak, pižite nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
92 CORTLANDT ST, NWSW YOBK
ADVERTISE in GLAS NARODA