Leto X. (»jutro« x xi» št. 282 a) Ejubljžfla, pgflfeželjek 2. decembra 1940 Upraviiisivo ..iulii ia.ua, rwičUi)cv& o — Telefon 3122 3123. 3124. S125 «126 Inaermn1 > - ia vsa« oonedeiieh ztutraj — Na* 4t1 prejemana Din 5.—. po raznašal-cih dostavljena Din 6.— mesečno. MariOoi irajsKi trg St- i. ieieioo St 2455 Celje. Strossmaverleva ul l Tel 65 RoKopisl se ne vraCalo. — Oeiasi pc tartfu u naročiti cb prazniku zadiiijen:a šivajo na kosteh njenih najboljših sinov, ki so ni pravico do živlfenia« svobode in neodvisnosti iS se grofe moli ln svoje pravice §3 moremo mirno posvetiti vsakdanjemu delu V tem svečanem trenutku, ko vsi Jugoslcveni, &um hovno ze&lnšeni ln čvrst,3 povezani v suefi dra-J domo* vini, dostef snstveno prestavljaj t. december leta 1Q13 dan' svc'gpo. ze{\njenfa pošMjam sv®j pozdrav vsem _ "f ^ la vse težave, s katerimi se mora boriti in da ho obvarovana pustošenja vojne ta njenih še tež*:h posledic. Življenjska sila našega naroda, ki se sedaj manifestira, nam daje nove dokaze« da miremo z zaupanjem gledati v svojo bodočnost. To država varujejo rodovi, ki so vredni svojih velikih prednikov. Zaradi tega se moremo mirno posvetiti svojemu vsakdanjemu delu zavedajoč se sveje moči ln svoje pravice. 'J.'vel kralj! živela Jugoslavija! Za gover Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, jc vladal po vsej državi ogrom- , no zanimanje. Govcr so prenašale vse tri srednjevalevne radijske postaje v Beogradu, Zagrebu in Ljub'jani in beograjska kraikova'ovna pestaja. Po stanovanjih. 1 ,'cr ima'o radijske aparate, so se zbirali iz cMih h-š Po javnih Vksli^ sc se rr.etle množice, da mrstnika ki i*« ra"ravi'a rrav na sW hcrn"ga Jn—^sl^vn* ra^lobl^i vfis. S trdno "mislijo seglasja je poslušal ves narod besede o naši resni volji, da obvarujemo državo vsega gorja. Z občutkom navdušenja in trdne s?mozave-sti pritrdil njegovim izrazem priznanja dostojanstveno doprinešenih žrtev in njegove svečane potrditve s krvjo odkupljenih pravic do življenja, svobode in neodvisnosti. Ves narod se bo 1udi odzval nje^rvemM v;sokemu pozivu, da se h'a',T,'krvno ii ^'rno po--vr'i svrVmu delu, zavedajoč se svoje moči in pravice. Svečana proslava JL» C u n A v, X* Utv.. p. Današnji narodni pra^uut zeuuijci^a jt- uJ piuu_»ir'ijt;a po v&ej uržavi na i,*-, o svetem uuc*n. bi se remo, ua je o.ia. tbtubu^t svociuiejsa uego »vuaj kou pu,,« cj. aiurua so uue piosia»e tu ia uuu siuviiuie^se pu zuiuuijoau, KaKur so Oiie prejaiija ictu, toda v srcu in uusa.i je l>u Iuimi \ uaruJ kraijevme o uuie imi pro-biavi oeseue, ju JjIi je umaovii i\j. v is. »i.ez naiu^iiuK litvic iia ves narod, o Kau.rai se lauKO upravičeno lete, ua t»o uut govoijone vsemu iiarouu Iz bi'ca. Po vsej oizavi so ui.e danes službe božje, ki so združile ves narod v moiitvi za Mtco kralja m domovino. Na Deuiiiju je bua svečana služba bezja, ki so se je udeležili Nj. Vel. kralj Peter, .Nj. vis. knez namesl-ruit s kneguijO Olgo ter knezom Aleksandrom, kneiievičem iNikoio in princeso Jcii-savo ter civilni in vojaški uom iS j. Vel. kralja. Prav tako je bila svečana služba božja v sabomi ccrkvi. Pred cerkvijo je bila postrojena častna četa pešadijsKega polka kraljeve garde z zastavo in godbo na čelu. Sluioi bežji sta prisostvovala kr. namestnika Jttadeiiko Stankovič in dr. Ivo Perovič. Od članov vlade so prisostvovali Dragiša Cvetkovič v spremstvu šela kabineta Bo-ška Nastasijeviča, zunanji minister Cincar Markovič, vojni minister armij^ki general Petar Pcsič, pravosodni minister Lazar Markovič, minister za socialno politiko in narodno zdravje Budisavljevič ter minister pri predsedstvu vlade Mihajio Konstanti-novič. Službe božje se je udeležil tudi ves diplomatski zbor. Prisotni so bili tudi ar-mijski general Milorad Petrovič, poveljnik Boograda Dušan Simovič, poveljnik letalstva Bogoljub ilič s člani generalitete, aktivnimi in rezervnimi oficirji. Službo božjo je opravil patrijarh Gavrilo, ob asistenci banatskega, dalmatinskega in karlov-škega episkopa. Po končani službi božji je patrijarh podelil blagoslov, dalmatinski episkop Irinej pa je imel priložnostni govor. Službe bež-'e so bile tudi v evangeliski cerkvi, v židovski sinagogi in v rimskokatoliški cerkvi. S?ko!ska proslava v Beograda Beograd, 1. dec. p. Vse jugo-slovensko skdlstvo je danes nad vse svečano proslavilo dan na"ega zedinjenja Po vsej državi so se Sokoli zbirali po svojih domovih delom)! že snoči, deloma danes dcpo'dne, da v okviru intimnih, a toliko pomembnejših pros'av dajo izraza svoji odločni volji, postaviti se na branik domovine, če bi jih pozvala Beograjsko sokolstvo je danes dopoldne v sprevodu po glavnih beograjskih ulicah prišlo iz svojega doma v Narodno gledališče. kjer je bila svečana akademija v prisotnosti odpos'ania Ni Ve1, kralja, patri-jarha. članov vlade komandanta Beograda, mnogo drugih generalov in civi'nih dostojanstvenikov Starešina župe Popovič je imel kratek slavnostni govor nakar so Sokoli izvajali izbran, sijajno uspel program. V Zemunu je jadralna skupina Kondor tamkajšnjega gasilskega dru tva svečano posvetna tri nova jadra'na leta'a. Tudi tej svečanosti so prisostvovali zastopnik kralja, dalje minister Pnntič, beograjski župan, letalski general Mirkovič in druge osebnosti. Minister za telesno vzgojo narodov je imel lep patriotski govor. Otvoritev novega kolodvora v Sksplja Skoplje, 1. dec. p. Skopi je je praznovalo danaSnjo obletnico zedinjenja z veliko svečanostjo, v okviru katere so slovesno otvo-rili novo železniško postajo. Ogromno poslopje je nedvomno med najlepšimi javnimi zgradbami v Dušanovi prestolnici. Svečanosti so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja, prometni minister inž. Bešlič, ban ln mnoge ugledne osebnosti. Natireflovanfa in odlikovanja v vojski Beograd, 1. dcc. p. Službeni vojni lift objavlja večji ukaz ^ napredovanju m odlikovanju aktivnih in •ezennih oficirjev. Med drugimi so napredovali v čin armij-skega generala: divizijski generali Drago-°fiav M kovič, Mi'an Radenkovič in Vladimir Cukavac. V čin div. generala so nanre-dcvali brigadni generali gcneraVvtabni Mihajio Sa'č;č, Jovo Kukavičič Avgust V-a-rič, Ljubomir Stefanovič. Dra tega broua Rapeian fregate inž. Venčeslav Dujšin. Od.'kovani so med drugimi z redom Ju-gosiovcnske krone 1. stopnje arnujski 2e->icra Du-an Siinonovič, Peter Kosič ir. Milorad Petrovič m z Jugoslovcnsko kr«.o prišli čestitat. Dr. Andrič je imel priložnostni govor v katerem je poudaril pomen današnjega praznika in je nato goste pogostil. v Rimu Rim, 1. decembra. AA. V Rimu so danes svečano proslavili dan zedinjenja. Po svečani službi božji v pravoslavni in katoliški cerkvi, je bil prirejen v prostorih jugoslovenskega poslaništva pri Kvirinalu sprejem. Službe božje se je udeležil jugoslovenski poslanik pri Kvirinalu, poslanik pri sv. stolici, kakor tudi Člani jugoslovenske kolonije. Popoldne je bil prirejen sprejem tudi pri jugoslovenskem poslaništvu pri sv. stolici. BolgarsM rlas ob fagoslo* venskesn prazniku Sofija, 1. dcc. A A. Bolgarski listi objavljajo članke o priliki prazmka narodnega zedinjen ia brhov. Hrvatov in Slovencev. List »Dnes« objavlja r.3 prvi strani članek pod naslovom »Praznik Jug"s'avije«, v katerem pravi: Bo'garsko javno mnenje, ki dobro pozna tesne n prijateljske vezi. ki so med obema državama z'asti od leta 1937, ko jc bil podpisan zgodovinski sporazum med Br'garijo in Jugoslavijo, nc more. da se ne bi ude'cžr!<. tega velikega praznika na"e zahodne sosede. Prijatelj-, n prestav*;a brez dvoma podlago za dobro bodočnost jateljstva. trudeč se, da skupno razumeta svoje prave nadV.n»e in težnje obeh držav, tvorijo možnost za medsrb' jno sodelovanje in vzpostavitev trajnega prijateljstva. Vprav zaradi tega se bo'garrka javnost o priliki jugor^ovenrkega narodnefa praznika pridružuje tradickma'nemu jugo^^ven-sko-boi'carskemu prijateljstvu in želi, da se sode'ovanjc med obema prest^'nicama razvija neprestano v duhu skupnega razumevanja. i9vi uezmmev v V lepo, sončno nedeljo ki je sledi'a snegu. so ponosno zavihra'e državne r.s'ave v proslavo praznika zedinjenja. Praznično razpo'oženje ;e da alo svoj pečat današnji nedelji. Po cerkvah razn h vero zpovedi ro bi1 a slovesna zahvalna opravila, ki so jim poleg številnega občinstva prisostvovali odlični predstavniki vo43ških in c vllnlh eblastev, urrdov, ustanov in organizacij. Zahvrlne molitve v sto'nlcl. pred katero je bila postrojena častna četa s polkovno zastavo in gedbo, ;'e opravil škof dr. To-maž č. Po šolsh so b le lepe šo'skc proslave s spominskimi govori ia p?tjem. v Narodnem domu pa so p:os?avlia!i današnji prazn k mariborski skavti, štr.-i ne sobotne proslave so bile krasen u -od k proslavi narodnega praznika. Cmcnl'1 je treba zlasti preslavo v polnem Sokolskem domu v Studencih. lc;er so uprizorili »Desetega brata« v Sornikovi priredbi in v režiji br. Korčlja. Vneto je sodelovala godba »Drave* ln pevci »En-k-stl«. Najlepša f .oslavna pri ecirev pa je fcl'a telovadna akademija matičnega Sckola v nabito polni dvorani Sokolskega doma, ki so se je ude'efili tudi številni od''čni predstavniki našega nacl-^nalnoga življenja ter ob'~s'ev 7. mestnim pove^nikom genera'om M. P a -r a c e m na čelu. Akademija, ki se je otvo-rra s pozdravom zastavi ln z državno himno. z"kl'učila pa s snemanjem zastave in vserlovrnsko himno ^Hej S ovanl«, ki jo je gromko odpela zbrana več tisoč glava množca. je spričo spretno scs^av!jene?a s'ik?vitega sporeda ter strumne, do^nane izvedbe ponovno utrdila sloves, ki ga už> vajo vsi odle'k'. m^fčneera Sokola v Mariboru. Vsi sodelujoči so bi'i deležni top^a priznan'a in navdušenega odobravanja, prav tako vojaška godba pod vodstvom kapelnika Jlranka, Danes dopoldne so bile številne proslave. Obrtniki so imeli svojo proslavo v Ljudski univerzi, tezenski, pobreški, radvanj-ski ln kamniški Sokol so Imeli svoje posebne proslave, ostala mariborska sokolska družtva pa so priredila svečano ln krasno uspelo pros'avo v dvorani Soko'skefra doma. ki jo je množica mariborskega sokolstva napolni'a do zadnjega k'tička. Uvodno besedo je spregovoril starosta mrUčnega Sokola dr. S. F o r n a z s r ič. nakar je spregovoril predsednik mariborske sre-rke orgarl aclje dobrovo'jcev g. Viktor G r č a r. Zbor je priredil velike ovacije naši vojski, zlasti ob pozdravu navzočne-mu zastopniku mentnega poveljnika p-d-polkovniltu M a s 1 a č u. Oba govornika, sta bi'a deležna za svoje tople besede navdušenega odobravanja. Nato je gledarš':a igralka gd. E. Kraljeva si'a jno dek"a-mlrala županCčevo »Dumo«. Po prečit? n ju savezne pcalanice ter zapr'sogi izredno šte-vil^e^a novca čl"nstva Sokola majice in Sckola Maribor I ie bila slovesna razdelitev d'p'om v znak priznanja za dy~eža-ne uopehe v razn:h panogah te!°sne kulture. Z vses'ovan?ko himno »T-Tej Slov?n:«, ki jo je navdušeno pe'a scko'ska mno"lca, je bil zaključen današnji krasni zbor maul-borskega sokolstva. Zvečer je bil v okusno okrašeni d"or?ni Soko^kega doma namesto odpovedanega slavnostnega plesa družabni večer mariborskega častniškega zbora, ki mu je prisostvoval polnoštevilno naš oficirski zb>r z mestnim poveljnikom generrlom Para-c e m na čelu, ra-^en tega številni od^^nl predstavnkl nršega nar.lcr a'nega življenja, predvsem sokolstva, rezervnih o"ic'r-jev, vomih dobrovcljcev. Maistrovih borcev ln drugih domoljubnih društev. Celjske slovesnost! Celje. 1. decembra Že v soboto zvečer so na celjskih poslopjih zap'ap:/alc državne zastave, pročelje mestnega poglavarstva pa jc bilo -slavnostno razsvetljeno. Sokolsko društvo Celje-Matica jc priredilo v mestnem gledališču s'avno?tno telovadno akademijo, ki jc dobre/ uspela. V nede'jo so bile zahvalne službe božje v epatijski, pravo^avni in evangeljski cerkvi ter v starokatoli ki kapeli. Službam božjim so prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih uradov, šo'. korporacij in dru"tev, rezervni oficirji. SckcC.i in S^kolice v ci-vilu z znak""^n. gasilci in mnogo drugega občinstva Ob 10.30 se ie v mestni telovadnici pričelo s'avrvos>tno zborovanje matičnega Sokolskega društva ob veliki udelež- bi društvenih pripadnikov. Orkester je zaigral dve koračn:ci. Nato je društveni starosta dr. Mi'ko Hra"ovec v lepem vzpodbudnem govoru podčrtal pomen 1. decembra in mogočnost narodne svobode, ki je porok naše lepše bodočnosti. Ob zaključku njegovega govora so zbcrovalci vzkliknili stare"ini jugcd'ovenskega sokolstva Nj. Vel. kralju Petru II., Jugoslaviji in sokolski organizaciji. Društveni o~kerter je zaigral državno himno. Naraščajn;k Milan Zemljič je učinkovito recitiral Aškerčevo »Mi vstajamo«. Orkester je zaigral potpuri narodnih pesmi, nato je naraščajn:k Leon Hvala deklamiral Gradnikovo »Zedinje-nje«. Sledila je zaobljuba novega članstva pred druš-tvenim praporom. Starosta je izročit nai slabo čitljiv diplome zmagovitim tekmovalcem. Ob zaključku so zapeli vsi »Pesem sokolskih legij« ob spremijevanju orkestra Hkrati e bilo v Sokolskem domu dobro obiskano slavnostno zborovanje Sokolskega društva I. Društven' starosta Franio Vrečko j? v lepem govoru onsal pomen dneva Sledila je zaobljuba novega članstva in pctie himne sokolskih legi). Ob 18 je krenila iz vojašnice kralja Pe tra vojaška baklada z godbo skoz' mesto Zbor Glasbene Matice, Celjsko pevsiko društvo ter pevski društvi »Oljka« in »Zvon« so ob sodelovanju solistov priredi-•i v gledališču slavnostn' koncert, ki je do scge) velik uspeh Hkrati so oficirji celj ske garnizije imeli dobro obiskan družabni večer v \!arodnem domu Proslava v Zagrebu Zagreb, 1. dec. o. Državni praznik zedinjenja je bil danes tudi v Zagrebu in po vseh hrvatskih krajih svečano proslav- ljen. Zagreb je bil v državnih in hrvatskih zastavah. V katedrali je bila dopoldne slovesna služba bežja, ki so se je udeležili ban dr. šubašič, armijskl general Nedeljkovič in druge ugledne osebnosti. Tudi v drugih cerkvah so bile svečane službe božje. Ob 11. dopoldne je bil svečan sprejem v banskih dvorih. V Bosanski Novi Gradiški so danes slovesno otvo-rili novi most preko Save. ki je bil zgrajen v poslednjih dveh letih. Most je dolg 24 m in je stal 25 milijonov din. Grki KražEo objavljalo, da so p o hrnfili borbah zavieSs Podgra&ec in s tem prebili drtsg© italijansko obrana bno črto — Italijansko poročilo omenja hude siapade* ki pa sa bili odbiti Atene, l. dec br. (UP.) Grška voj3ka je dosegla včeraj na sever nov: hodnem sektorju fronte nov pomemben uspeh. Po hudih borbah, v katerih so Italijani na vse načine skušali obdržati svoje pošto anke. j:m je uspelo v napadu na nož zavzeti močno utrjene pozici;e nasprotnika in vdreti v Podgradec, iz katerega so se Italijani naglo umaknili, Izkazalo se je sedaj cla sc> bile vesti razn:h privatnih agencij, ki so Se pred dnevi beležile padec tega strateško važnega kraja, netočne, stvarno pa se s tem razvoj dogodkov ni spremenil. Padec Podgradca je snoči potrdilo vrhovno poveljstvo grške vojake, ki pravi v svojem kormmikeiu: Naše of nz:vnp cjvracij" so se p^dne'1 rada!>eva!e. Po hudih bo-ih so naše čete na nvo^šh točkah str"e odpor sovražnik« ter pr"dr> globoko v sovražno orrmhe Na*e nredn{f čete so vkorakale v Po'gradeč. Sovražniku je hilo zaplenjenih fi topov, okro? 50 strojnic. več'P število havbic tn ptoto d ril "e "-a ro-no^rst^p^a vojnega r-rt-ri-ilo r:eih je bilo 15 oficirjev in nat* 2?ft vo'of-ov. inžR®"i odseku f-onte je bil 'zvr^e^ vrl"'; in va"en n^e^or. Na sred- i?7em =ekt rju ni hilo ni kakih posebnih dogodkov. S"vražm lcta'a «„•> vč"rii 7nova n-iv*la neka; to*k v zaledju lr<~n*e V l°*rlsk'h s^o^d h ie hi"n sest-e:jenih 8 italijanskih fcc-"bi:kov in lovcev. To siir-bsno potrjen' usp^h "rške voiske jp v A t m "h nov val na^di^e^la in jvn-iifpstp^ii p0 ulie^h in trsih so s° že zju^rai zbirale množice ki so prirejale sn^-i+an" ovaei-e ••o'skv k~alm in mimstr- sk°mu predse' ■*u generahi Met^^su I 's*-f na so s poročili iz 00's'už^pn'h virov §:■> iz.p^olnili gr?ko vojno poroč!lo in v n io nag'0'3 li. da so rr^ke evzon*kp č t" v n"<5'efl~,;fh n~č"h k'j -b n"ug'1d"e-n,!5 vremem in težkimi teve"skim nrili-k""o- k? «o oboi' nrej v nr^e<» b-o-Peem I,-:V-"t pa nanadnlcem v neka' i~esnfh na-P" '*!*-. r-i.. ...o iini.o v i sta modernih gorskiii u.. . lopuiskih postojank in rovov na vi-š. Ki segajo preko 15C0 m, je Dila za C1 • trd oi en Podnevi niti nad vse po-evzoni italijanskim strojniškim ki so bila na gesto posejana oo m obror..-:ih planine Kamije, niso 13 "a «J ** 9» t f c i - V tki. vj Sedaj je Italijanom na severnovzhodnem sektorju preostala le še tretja in poslednja obrambna črta vzdolž reke škumbe. na kateri bodo morali Grke za vsako ceno zadržati Italijani imajo sadaj v Alhanlii koncentriranih 500 CCO mož in se obe njihovi armiji da.n za dnem ojačujeta z novimi silami, ki prihaiajo preko Otrantske ožine pa tudi s severa po Jadranu v albansko oristanišča. Grki računajo z italijansko premočjo, ki je v tehrvčnem pogledu še mnogo večja kakor v pogledu človešve^a pomena za dovez čet in vojnih potrebščin na albansko fronto. gvšvpi — ijbofH^če an^l^^lce efenzive London, 1. dec br (Reuter.l Minister za Indijo Emery je imel danes govor po radiu, v katerem je razpravljal o italijan- sko-grškem konfliktu. Med drug m je dejal, da bo morda Grčija postala izhodišče angleške ofenzive proti Italiji in Nemčiji Anglija mora zaradi tega za sedaj ojačiti Grč.jo, da bo vzdržala pritisk osi Ko bodo Angleži premagali Italijane v Afriki, se bodo iahko v celoti in z vsemi svojimi silami posvetili borbi na evropskem kontinentu. To potrjuje tudi poslednji komunike angleškega letalstva v Grčiji, ki je bil izdan snoči v Atenah in ki piavi med drugim AngleSka leta!a ieo v noči na petek hude bombardirala Brindisi, glavno italijansko Inko ob južnem Jadranu, odkoder dovažit sovražnik čete in vojni material v Albanijo Na najpomembnejše obiekte v mestu je bilo odvrženih 12 ton eksplozivnih bomb, ki so posebno hudo poškodovale glavno železniško postajo. Izbruhnili so tudi požari v skladišču v pristanišču in velikih tankih pogonskih sredstev. Napad je popolnoma uspel kljub Intenzivnemu ognju protiletal ^kega topništva sovražnika. Vsa aneleška letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča v Grčiji. Ameriške dobave Grčiji VVashington. 1 dec AA DM« P -vez; i imenovanjem Yougna za tajnika v ameriškem finančnem ministrstvu .> »iikniSnuh krogih izjavljajo da bo =tališ"e 7ed-menih držav glede dobava Grc5v odv'«T°n?5e. h n&Ježk* poročila Kp~'ro 1 dec br P angleškega letalstva na Bli"-n!e'n vzho hi ig ob4a**?''o ko"v>,,r>sk° o v?""ai"n'ivi zivn;h aV";iah britanskega leta!s va v ka-torem taravi: V Zapadni puščavi so skup'ne naših oombnikov včerai hudo naoadle in bombardirale vojaške objekte v Sidi el Ba-raniju. taborišča italijanska voj ka v Bombi in letališče v el Miniju. Kairo. 1 dec br (Re.iter). Povelj-tvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu beleži v svojem današnjem službenem Določilu. da ie oddelek angleških motoriziranih sil na sudansko-eritre ski meii blizu Kasale napadel neki predaji itiliiao ki oddelek in mu p-izad^jal h'id° izsrube Na oodrcxju pri Metenma u je an^eško Protiletalsko tooništvo sestrelilo neko itali-ianslso patrolno leta'o Na drugi1-' frontah ni b:lo nikakih P"seba:h do-odkov. Graziani na inšpekciji Tripolis. 1. dec br (Štefani) Poveljnik italijanske vojske v kolonialnem -mperiju m guverner Libije general Graz'ani je prispel danes v Tripolis na inšpekcijo Imel je daljše sestanke z odgovornimi zastopniki vojske in civilnih ob'asti. ki jim je dal navodila za nadaljnje delovanje. Most med Gibraltarjem m Španijo La Lines, 1. decembra. A A. (DNB). V navzočnosti generalnega guverneja Gibraltarja ie bil chmes posvečen most čez Kanal. ki ie izkopan med Gibraltarjem tr špan?-'o Med sveč^ionfo so most varovali močni oddelki vojske ln policije. -gs iHm li do živega. Borbe na nož, ki so se 1 •• cd neči clo noči. so bile tem 1 r ;e tema ovirala pregled vsa-• -..is. : ck'o. to la prav ta grška tak-. je sijajno obn s:a že pri navalJ .co Ita-ijani so pol--g vsega raču-r cla jim bo mojčo vzdržati na črti pri ;.r!cu vsaj pr ko zime. saj je bilo • ■ 5vo levo kril glede na teren, ki aj:- an.; pri.:. ; -n za naglo in pro-uveljavljer•> i. '. •ve tehnične pre-«■ . prav zarr i ,v oddaljenosti od . a po~.' o: ' •;• •- n so sra zato od vtt ^a j :i:a obrambno najbolj < : 1'"i. I ...i..'c dru.re it '; -r?ke obrambne linije i: o ; i nada'.:.jc ,rško f- nzivo zelo velik r - a če jim uspe. nolr-it.iti se poleg Mokre planine še str-teško izredno važne 2200 m visoke Tnb'onir,e ki l^ži še nekoliko da'je proti severu, bi postal položaj v Al-boriiii za It°k-'"ne pr°karen ker bi Grki tr,!", oh vl o ri o i i nr^rr(ip rior^č^e vseh glav-r.ih albanskih r°k k! se stoi-aio med Valono Bero+om Eibasanom in Dračem v spodnji Jadran. 4i> w iiasleš&g Pctt&i*. h&mtona s«? ncmlfm letrla v scei sra nedeljo' stmhsvlto bcmb&r£it&$a Ssutiiam^toa Berlin, 1 dec br (Štefani ) Nemške letalske sile so v pretekli noči izvedle množe; tven napad na So thamp on Tako so ristema-ično nadaljevale ofenzvo proti AngH;i v smislu načrtov nemškega •-*rh av-nega po ekstva da e treba in\ azijo v Anglijo pripravit« s popolnim uničer.jr-m vseh anr ešk h '.nd istrijsk h in prometnih centrov pomorskih in leta skih opcriSč ter ^trat -ško naiy omembnejših to k Vekk Br-*anije Serithampton k; je priSei na vrsto v pretekli noči po ro-.-ent' yi Bi~-minghamu BriFto'u. Londonu in Ports-mou'hu je seda'1 poglavitna pon-o^na luks Londona od koder naj hi se zalagala angleška prestolnica z vsem potrvb^im kakor hitro bi odpovedale nj-^ne lastne pri-st n ške naprave in promot Nemšk bombniki ki so skoraj vso noč v oddelkih po 100 in več letal nap"dali luko so povzročili z bombami vs< h kalibrov ogromno razde an je Spet -e nekai 100 ton bomb trefč.lo na objekte ongle?ke oskrbe Ko so se davi poslednji nemfk bombniki vračali znad Southamptona preko Kanala so še na drugi strani prekva opazili požare, ki so izbruhnili na 20 ra.rhčnih krajih velike ang^ške luke Nemški letale} so danes pripovedovali da je bi'o vse mesto podobno enemu samemu ogromnemu pogorišču. London 1 dec br (Reuter) V or~t W noči so se nemški letalski nap*d. kakor beležita ministrstvi za letalstvo in notranje zadeve v svoiem današnjem iutraniom komunikeju koncentrirali na iužno -balo Angliie in njeno neposredno zal^die Posebno intenzivno ie bilo bombor "iraao neko Dristani?ko mesto Kako* ka"-eio druga ooročila ie bilo to Sorth moton Na mesto ie bilo vrženih mnogo 7->ž:galmh in eksplozivnih bomb vseh ve'ik sti. Izbruhnilo ie nekoMko požarov in tudi drugače ie bila "motna škoda preceišnia Zadetih in poškodovanih ie b;lo več trgovskih lokalov stanovaniskih hiš in dr gih objektov Število človeških žrtev zaenkrat še ni znano. Bombord;ranih ie bilo š° neka5 dmg;h krajev vendar v mnogo man;š m ^bs^gu. med niimi tudi London Tam ni bilo rano-CTo ?kode Včerai ie bHo nad Kanala in An?1?i-sestrelienlh skupno 5 nemških leta1 Tr: nemška leta^ so hiia o oriliM napada na poškodovani angleški rušilec »Javelin« ki se ie vračil iz b:t'-e z nem škimi torpednimi čolni in rušiLri v Draiiv in ie sedaj že nv varnem v ne'i ang š i iuki Verietno s- tcda; 1»ta!a obdnega O'--veli tva r>;«k'd~va'a nek "e^r'; n-r> k bombnik Dve n"m5k l^t^i s'a b"- s-strekeni r ;eta'.sk'h ?p p 'd h do k t -r h ie orišlo vče-a • doo ■• nad ivžn jv/n<_H-no angleško lota'sk obalo mtnmm Berlin. 1 dec br. fDNB» V hovno oo-ve jstvo spor ča; v orekem irskih v. da h operiraio'a oom-^na kri^arki ie v, fini svojega križarc?ra o> tooila 79 000 trn sovražnih trsov: k h lad'j Pri tem 'is > vštete izgube ki - nrt 1 - zora d5 min V noči na 30 november ie :/vrš lo n m-ško leta'stvo Dnnovn; velenopad na London Val za va oni so pr let 1. mait nemški letVa te' meta a bombe te/k^?: in oaitežio?a kalibra me i dr »-'m tir" na °awington. Ken-ington Bafte"s a Si1"1! oovari so razrv-ii^vak rresto in kaza'i cilj ",ar>ado:oei'm 1^'a om Tuds drn«-' voino va-'n; cilis k kor I^ivernoo1 B r 'n P^vmouth so b:l' 7 usnoh^m rap^d-ni Podnevi se ie omejeval' d""'ov ^j« ne~-škera 'etal«5fva na oboro?.en« iz- id^i^ke oolote Ugotovil' Dr tem da s v Plv-moiithu šo vodn^ v«'i'': r>o5?ri zl v tankih London bil p-i teh po etih o -onvno borrbordiran. Na obah Kanala ie oršlo do več^e zrač-op b;tke Pri oonov"em n^k^s" so rožnika da bi ovijal nemš'c! dov z na-cad1; an"lešk; br? čolni D-e-i Še'd" n^-i nemški Darn'k Sor^mMol^č • "'-^žne so nastoo;le nroM sovražnim rd:ni""m ter so dva brza čotna tako hud" nadela do je računati z njuno izgub*1 d "čim io bil tratil nnvila V ""•ač^ib h;tVah bl'o cocrtre ie"*^ " so-"^'nih letal. Štiri nemška letala pogrešajo. Včeraj podnevi le malo napaiov London, 1. dec. br. (UP.) Danes je bi o le malo nemških nnpadov na pos m zie angleške kraje. V Londonu je bilo nekaj letalskih alarmov Pri sp .padih na južno-vzhodno angleško obalo pa sta bi'i do 17. ure sestrel eni dve nem' k 'etvi. Ang'eš"-o letalstvo ni imelo izgub. Akcije angleških brzih čalisov London, 1. december, br. (Reuter). Ad-miraiiteta je danes popoldne objavila, da sta bila v poslednjih dveh dneh vzdolž nizozemske obale torpedirana in potopljena dva velika transportna parnika. V petek ponoči so angleški torpedni čolni torpe-dirali neko nemško 8C00-'onsko ladjo, Id se je potopila Davi je druga skupina motornih torpednih čolnov napadla 6000-ton-ski transportni parnik »Sysantoa«, ga tor-pcdirala in prav tako potopila. Parnik je bil napaden ob ustju Schelde. V obeh primerih so vsi torpedni čolni nepoškodovani vrnili na svoja oporišča. 12 Al London, 1. -J c. AA. (Reuter.) Izdano je bilo uradno poroči'o, ki pravi, da so angleška letala danes bombaid r la voj'ške objekte pri Lorianu, indu'tri ske n"prave pri Kolnu in doke pri Boulogni. Povsod so nastali požari in eksplozije. Prvi odgovor Aineriks na japonski vzhodnoazijski pakt — USA priznavajo samo čsxigkaj-škovo vlado Mashington, 1. dec. br (UP.) prez'dent Koosevp.lt je snoči s*)Oropil novinarjem. «"a je vlada Zedinjenih držav pristala na 101) milijonov dolarjev posojila za Kitajsko. Tukajšnji poli ičnj in voiaški krogi smatrajo, da je bil to nmPrKkl odgovor na najnovejšo pogodbo roPd Japonsko in vla-lo v Nankmgu. po katpri so bili Japoncem (iri/.nane predvsem na področju trsro- ine v vsej zasedeni Kitajski posebne prnviee. Kakršne so uživali drugi tujei doslej samo v nekaterih kitajskih pokrajinah. Med'e.m se je tu izvedelo da se je tudi mgleška vlada odločila odločneje podpreti .oado v Cungkingu Kakor znano, jp an-?le4ki zunanji minister lord Halifax pred-•'čeraišnjim sprpipi kPa^kega poslan ka v Londonu VVpllingtona Kooa in mu ob tej priliki zagotovil, da bo Velika Britanija ki priznava zgolj kitajsko nac:onalno vlado maršala čangkaiška. našla pota in sredstva. da Kitajce podpre v njihovi borb; za nacionalno neodvisnost in gospodarsko svobodo. Snoči je nadalje ameriški zveza1 urad za zunanja posojila objavil, da bodo Zedinjene države naročile na Kitajskem raznih surovin in drugeea blaga v znesku PO m:lro-nov dolarjev ter na ta nač n vladi generala čangkajška zagotovile poseben, temu znesku ustrezajoč kredit pri ameriških industrijskih podjetjih. Državni tajnik za zunanje zadeve Cer-dell Hull ie skoraj istočasno na oblč-^ni novinarski konferenci izjavil, da bodo Zedinjene države tudi v bodoče sloj ko prej priznava'e na Kitajskem le naciona'no vlado maršala Cangkajška. Prevrat v Paragva Predsednik republike je proglasil diktaturo, da bi stri odpor opozicije A»uncion. 1. dec. br. (UP.) V Paragvaju je bil izvršen državni prevrat. Predsednik republike je izdal davi proglas, v katerem pravi, da si je prisvojil vso oblast v d ži\i, rla bi mogel realizirati politična, gospo darska in socialna načela svojega velikega predhodnika Red in dMpl ia mora'a odslej postati osnova vsega javnega življenja v republiki. Proti sedanjemu režimu j"e op~zhija v zadn ;em času hudo narasla, ker je vedno bol: dobival značaj total tarnp vlade. Zadnje dni so se razširile govorice tla pripravila opoz cija upor. V tej /vezi je p ed-včpraj'nj'm podal ostavko pamgva>ki zunanji minis"er. Vsak čas bo ra7puS"en parloment in »pstavljena nova vlada. Izdani so bili že v pretpkli noči tu''j st~ogi varnostni ukrepi. Vojska :e hi'o f'a"es vs dan na ulicah, vendar mir nikjer ni bil narušen. S^sfsad s kemur^rsti New York. 1. dec. br. (UP.) V Mexicu je policija obkolila poslopje, v katerem je ■ /n. * r » imela komunistična stranka svoj sedež. Oddelki poličke se poslopje v napadu zavzeli. V poslopju je bilo okrog 75 komunistov, ki so se branili z orožjem. V spopadu je bil ubit neki policijski oficir, več stražnikov pa je bilo ranjenih. Aretiranih je bilo vseh 75 komunistov. Polic:jske ob'asti so ugotovile, da so komunist: pripravljali državni prevrat :r, <'a so ko\ali zaroto proti predsedniku, ki so ea nameravali ubiti. Novi prMs prevseS posle Mex?co City. 1. dec AA (DNB' je dosedanji predsedaik Carienas da] predsedstvo republike novemu sedniku Manuelu Avilli Predan "e svoie do'žncsti. ie Cardenas Id svo-o o-slednio izjavo v svojstvu predsednika in rekel da so bile volitve nove ?a nre's d-n:ka brez Dosredovania :nozem t;?a ir r!a ni b:! Dodp'san noben tain-: smrazam r ied Mehiko in kako dru^o d*žovo "lede cc-morsldh in letalsk:h eparišč. Davi nre- ed-redal Teh zsdlizjsrija v L*ubtfani j Hai? V ® 6 © V včerajšnjem teku po sciestu sta zmagal a Klen in Bru^an, oba Člana ir^imerja LJUBLJANA, X. dec. Ob krasnem vremenu je bd danes iz-vedeij t.e iriiiajati "'ieK ted.njenja«, ki ga Vouko ielo pr.iedi A^K Prunorje, v proslavo piazn^a našega nuciL/iiaiiiega i.edi-njenja. Tekmovanje je imelo posebno svečan enačaj Ker sia bila stari in cilj pred kraljevim spomenikom v Zvezdi, k„er se je itralo okrog 500 gledalcev, med katerimi so bili tud: zastopniki pokrovitelja teka g oana prosveini inšpektor Zunik. dalje za>topn.K komandanta divizije general g. L Stefanoviča častr-ega pred ednika. bri-gi dni general M Mašič in ing. R Skof kot i.-:opn;l: ljubljanskega župana dr. 'ešica. Točne, ob pol 11 so se atleti postavili pred spomenikom v polkrog, na kar je državni rekorder Bručan položil pod spo-men k krasen lovoriev venec z napisom: »Slovenki lahkoatleti svojemu zed-ni+e-liu« ter pozval prisotne, da zakličejo trikrat »Slava«. T »koj za tem slavnostnim delom je pozval star*er *ekače na start. Počil ie strel ir. pisana množica 22 atletov je stekla iz-r-red spomen kom na Kongresni trg ter za-v;la proti Grod šču. F^hm v c teSdi Tako. na kratki pr!bl'žno 3000 m dnlgi, k^kor tudi na dolgi, nrihližno 5000 m dol-g: nrogi je bila ogorčena borba za zmago Na krotki nrogj so bili pred pošto v ;sT.v,,5r,rn za ka+erim ie na+o sledila \-ppia slnm:na tpkorpv k' co +pV1; nrp-ppi skunai Na cili ie nrišel prvi k^Vor ep ip r>r:čiVo-!'slo F"-'pn ki ie svoi naskok Sp nnirof^l in ip niiftil to epboi 70 c-Vr.roi 100 m pf) m ie rni'"'1 ^^'1'iiš k' sta mu clodila Tor-m~n 'n Dobrajc, tema HTrprnn no doli-nro-lp^kii v clrurvni Tm-'n Ko^utPr, ProvpniV ip J tpj- RlpHni,'? šp no- slo^nii Š+''rip tpkaF' so na nrogi oH^oni- —u nlasirani nreVo pno m>: 1. T (primorip> 11-112 9. S+ainpr Vpl*»r Tonmrdia 11-°«5t S Dro- OrmVn /T>r > 19-00 4 PTlph^o fPfi i^-oo 5 To^ror Stavo 'Pri n-07 2. V«rpr'«-'r9»»l fr^ioni 1 1090 in 1 P^mic T">p*pr rppV^l^ 7 Trdino 12:09,2, 2. Jeglič Tone (Kamnik) 13:12,4. Juniorji: 1. Mikuš Adolf (Pr.) 11:37. — Sokoli: 1. Baš.n Miloš (Lj. Sokol) 13.(/o;2. — ZFO: 1. Jerman Franc (Dol pri Ljubljani) 11:55. 2. Kocutar Franc (Ljubljana, ruesto) 12:08. Na dol^l progi ki zahteva zelo veliko vzdrž jivosti, ker vodi preko ljubljanskega Gradu, je teklo 5 tekačev. Od vsega počeika se je postavil na čelo Benedičič, ki je tudi pritekel prvi na Grad, kak h 15 m pred Bruča-ncm. kater-mu so po 40 m sledili Glonar, Pere in Jerman Jože. To stanje se je iz-premenilo na cesti z Gradu navzdol, kjer je Bručan prehitel Benedičiča, ki ga je prehiter z?če'ek preveč utrudil in ie moral spustit1 na Pri vozu naprej še Glonar-ja. ki se je nato boril z Bručanom za prvo mesto a mu ga ni mogel odvzeti. Na cilj so torej prišli tekači dolge proge v sledečem vrstnem redu: 1. Bruran Jo:e (Pr'morfe> 19:42,4, 2. Glonar Jože fv;«oka še-a za tel. vzgojo) 19:52,8, 3. Benedičič Mirko (Skala, Jesenice) 20:37.8. 4 Terc Stane fSokoI. Hrastnik) 5. Jerman Ježe (ZFO, Dol pri Ljubljani). Zaključek sve*~nocti ie b;l ob 16. v restavraciji nri Slam ču ki°r ^e b;la tekmovalcem secirana zaku^kn Zmagovalca sta predela l:čna pokala, na kar so se vsi prisojni vpisali v po-rbno spominsko kni;rro. Zadnia nr;'red'+r,,T 'p'"?" ;e cpTonp cp ;e tpr^i kliub m napovedim ko^č^ta v 7°dnvoli~tvo. No-stonito ip IrliiiH p-or.ovp'!! tri ^^ ip oriMpVno'!^ ie V>rr_v "'""a. tako da ni b:1o n^ r. cpc-iti >p r.r r + \T -7T-n-71 q ln 4 -- ' - r. o-r^p— ni*i . 1 TI r. CT A'Z lri : r* r-i^l^- n an i^v^tn vt.^o.. no jrlpr^p na to. f^o ip čin nri *r>Ti noc-lrtnti t n rrii-1-: —_ nfJT^-Vn "Pri tpm ip Hi i<» -1T. fnr.^ nr^r-4-ol ni r) OOT-OTff Iri - Cl 1 1n*nrn crln^o no t.nrrnn r-. ^ Ho nnetn-^-^n n 1' np liir, t,'H' tn Ha co CT A rvnni). H'li tn nf-^A-i-'4.'."o mrn-rt ^o H^-rnlf TO * n i —rt nllnl^M n^^^-nn ---.„1 i- O nn np * l^nr nq io T^ t * T O^ott i f> ?o f ^ T '9 kadar treba propagirati šport na terenu. Zdenko Volašek, faktor litografije in pre-tiska v Blasnikovi tiskarni (1909—1922) sem dobil kmalu nato naslov gospoda Valaška, nakar sem v Zigonovi družbi potrkal na vrata njegovega domka. Gospod Valašek živi danes v pokoju. Po kratkem lormamem uvodu sva z dr Žigo-nom v okolju njegove slovanske domačnosti bila popolnoma sproščena in na vsa podrobna vprašanja je g. Vžlašek odgovarjal hitro in jasno. Najin poset je bil kratek, stvaren. Dr. Zigon je kar položil izvod Elasnikovega faksimiliranega Prešerna v mapi odprt na mizo: »Ali se spominjate kaj tega tiska, gospod Valašek?« In g. Valašek se je takoj ob prvem pogledu v mapo rahlo nasmehnil: »A, Faksira e1 Fotoiito.« Dr. Zigon: »S tem delom ste imeli še tudi Vi opravka?« G. Valašek odrezano: »Ne! Jaz sem , pršel v Blasnikovo tiskarno 1. januarja ! ■ Jf>9 « Jaz. »In takrat je bilo že vse natiskano?« G. Valašek je naglo potrdil: »Takrat je biio že vse natiskano«. Pogovor je bil s tem pri stvari, in g. Valašek je izpovedal da ve prav dobro, kako je bil Prešernov cenzurni rokopis — izvirnik Poezij iz leta 1846 — poslan na Dunaj tvrdki A n g e r e r & Goseh 1. Tam da so bili napravljeni fotoiehničnim potom v isti velikosti kot izvirnik natančni posnetki posamezmh strani rokopisa na prenosni papir (Umdruckpap:er). Vsak teh prenosmh papirjev je imel posnetek samo ene strani rokopisa. Anton Semrl: Se preden je prvi spev mujezina oznanil čas molitve, sva s tovarišem že hitela po širokih ulicah Pere, čez Galatski most, ki spaja preko Zlatega roga moderni del mesta s prastarim orientalskim Istanbulom, v katerem so pač največje zanimivosti, prestolnice bivših sultanov in mogočnih bizantinskih carjev. Most je dolg 450 m in leži na nekakšnih železnih ladjah, ob katerih so pritrjeni veliki pomoli; na eni strani za ladje, ki plovejo v notrajnost zaliva proti Eyubu. a na drugi strani za ladje, ki vzdržujejo promet preko Bospora v Uskiidar in še dalje proti Prinčevskim otokom. Pod mostom na pomolih so lesene prodajalnice s sadjem, cigaretami, časopisi; tu so tudi blagajne za vojne listke, čakalnice, informacijske pisarne in menjalnice. Nisva se dolgo mudila z opazovanjem, hitela sva dalje, tja proti -rhu, kjer so se v prvih sončnih žarkih zlato blesteli sloki mir.areti in ogromna kupola Aye Sofive. Se malo, skozi visoka vrata obzidja, ki obkrožuje serailski park, mimo prekrasnega Ahmedovega vodnjaka in obstala sva pred mogočno stavbo Aye Sofive. Kako majhna sva se čutila ob pogledu na ta prekrasni kolos! S strani jo obdajajo štirje visoki minareti. poč'vaiočo v nemem veličastju na kvadratnem podstavku. Ogromna, pozlačena kupola na štirih oporah je 32 m š:roka in se vf.peria blizu 70 m visoko Okoli n^e pa se tišči še 8 manjših kupol. Seveda ne manika vrhu glavne kupole Mestečeea polnmeceoa. odkar ie le*a 1453 po zavzetju Čarverada padla Turkom v roke in poštnin muslimanska molHnicn Nemo in spoštljivo sva io 7ria in premišljevala njeno burno preteklost. ?e za ce^arin Konc+.mt-p^ ie stala na tem me^tu redkvica MoHro^M Pn- Tnpip so io nonr^v'1' ;n Ho7;Hnva'H. (J^VIpr n1' i7V>niV>Tv]q N'ka. k-^oro ie vojskovodja Bclizar zadušil z ognjem in ¥eUkcga tasfa mečem. Pol Bizanca je takrat pogorelo in na desettisoče ljudi bilo pomorjenih, a nad pepelom pogorišča ie dal cesar Justinijan zgraditi leta 537. veličastno stavbo Sv. Modrosti, katero še danes občuduje ves svet. Stopila sva skozi visoka vrata, ki že sama dokazujejo veliko umetnost nekdanjih bizantinskih arhitektov. Presenetilo me je razbijanje in praskanje na vseh straneh — vsa cerkev je bila ena sama delavnica. Na visokih odrih in lestvah so stali mojstri in odkrivali znamenite freske in mozaike. Ko je cerkev postala turška mošeja, so vse stene rumeno-zelenkasto prebarvali, okrasili z raznimi arabeskami in deloma zagrnili z rdečimi zastori, a zdaj, ko so jo pred kratkim spremenili v antični muzej, odstranjujejo z vso previdnostjo belež in drugo barvo s s4en. Nekdaj so stale visoko gori pod svodom ogromne zelene deske, na katerih so se blestele sure. izpisane iz korana, zdaj pa stoje pozabljene v kotu, kajti hiša ni več muslimanska molilnica. Izpod marljivih rok delavcev so se porajali prekrasni mozaiki kerubov in svetnikov. Mnogi so zlati, a drugi imajo vdelane še raznobarvne kamenčke. Izredna je dovršenost teh mozaikov m fresk, zares, to je brezdvemno višek bizantinske umetnosti. Izpod obokov vise ogromni lestenci, ki se svetlikajo v prekrasnih mavričnih barvah, obsejani od snopov sončne luči, padajoče skozi visoka okna kupole. Sprehajala sva se po velikih prostorih, vedno nove in krasnejše slike so vstajale pred najinimi začudenimi pogledi. Tam, kjer je stal nekdaj glavni oltar, ves okrašen z biseri in dragimi kamni, je zdaj vklesana v steno duplina M^hrab. ki kaže vernikom smer proti Meki. kar pomeni za muslimane najsvetejši prostor mošeje. Res. da je bila nekdaj Ava Sofiva še mnogo leoša, ko se je vsa bleščala v z3a?u in srebru, da je cesar Justinijan ob pogledu nanio vzkliknil: ->Salcmon, jaz sem te prekosil!« vendar je še vedno ostala, kar je bila, največje delo bizantinske stavbene umetnosti. Z globokim vtisom v duši sva jo zapuščala, da si ogledava še stari Eski Serail, sultanov dvor. Ogromno bogastvo je nakopičeno v tem dvorcu. Meči, posuti z diamanti in biseri, prekrasne turške obleke, vezene z zlatom, turbani raznih sultanov, vsi obšiti z velikimi dragocenimi dragulji, izredno dragocena darila raznih evropskih vladarjev. V drugi dvorani so prekrasno vezene perzijske preproge, japonske vaze, a povsod se blestijo biseri, smaragdi, diamanti in drugo drago kamenje. V haremu, prostoru sultanovih žena, se vsa slika ponavlja; samo bogastvo in dragocenosti. Ko sva ' prispela iz dvorca, se nama je vse zdelo, ! kc da sva v sanjah blodila po pravljičnem j gradu. Ogledala sva si še antični muzej. Najzanimivejše so pač velike kamenite ra-kve, okrašene z umetniško izklesanimi reliefi. Najlepši je Aleksandrov sarkofag, na katerega so Turki lahko brezdvomno ponosni. Po kotih stoje kipi grških in rimskih bogov; zelo zanimiv je tudi oddelek trojanskih izkopanin. Iz muzeja se napotiva proti veličastni džamiji sultana Ah-meda s 6 minareti; imenujejo jo tudi Modra mošeja. Očarala naju je njena notranjščina. Bleščeče arabeske krasijo sinje modre stene, a ogromne kupole podpirajo stebri, popisani z izreki iz korana. Sigurno je Ahmedova mošeja najlepša stavba te vrste poleg znamenite džamije Kaabe v Meki. Tik pred Ahmedovo džamijo se razprosfra izredno obsežen trg | Atmcjdan, ki je bil za časa bizantinskega j cesarstva hipodrom, v katerem so prire- j jali cirkuške igre. Sezidan je bil slično kakor slavni circus maximus v Rimu in je imel prostora za blizu 100.000 gledalcev, j Se sedaj stoje sredi trga trije mogočni i spomeniki, ki so nekdaj krasili areno hi-; podroma. Ogledava si prvega: obelisk Teodozija Velikega. Ta cesar ga je dal j pripeliati iz Egipta, kier je nekoč krasil 1 temoelj v Hel'opo!isu. Z?ra^en ie iz s'vo-rdečega granita in je visok 30 metrov. Hieroglifi, s katerimi ie porisan, razkrivajo, da ga je leta 1600 pr. Kr. dal po- staviti faraon Tutmes II. Drugi spomenik je 6 metrov visoka Bronasta kača ali steber zlatega trinožnika, ki so ga nekoč postavili Grki v Delfih v spomin na slavno zmago pri Platejah. Predstavlja tri brezglave kače, zvite druga okoli druge. Tretji spomenik je obelisk Konstantina Porfiro-geneta in je visok 25 metrov. Sestavljen je iz več oglatih kamnov, vendar pa je brez slavne zgodovinske preteklosti. Omembe vreden je vodnjak cesarja Wil-helma II., ki ga je podaril leta 1898. sultanu Abdulu Hamidu II. Vodnjak krase turški in nemški napisi s sultanovim grbom in zlatimi začetnicami nemškega cesarja. Dokaj veliko kupolo, znotraj pokrito z zlatimi mozaiki, podpira osem marmornatih stebrov. Vodnjak je ena najlepših zanimivosti Istanbula in dela čast svojemu graditelju. Nedaleč od tod se vzpenja preko griča najdaljša carigrajska ulica Divan joli. Tod je nekdaj vodila sta-roslavna bizantinska Cesta zmage vračajoče se zmagovalce, kjer so jim prirejali navdušene ovacije. Nisva hodila še pol ure, ko ugledava ob cesti preko 40 metrov visoki zgodovinski Ožgani steber, ki ga je odnesel iz Rima cesar Konstantin in ga postavil v novo ustanovljenem Bizancu, na glavnem trgu Forum Constantini. Steber je izdelan iz porfirja, vrh katerega je stala nekoč so-ha ustanovitelja Carigrada. Povezan je z železnimi obroči, da se tako zavaruje pred uničujočim razjedanjem zoba časa. Pustila sva to žalostno sliko propadle bizantinske nlave in se napotila dalje proti Bvruk čaršiji (Veliki trg). Veliki bazar se lahko imenuje okraj zase in leži vrh griča med Zlatim rogom in Marmarskim moriem in tvori velikansko obzidano, vsekozi pokrito tržišče. Ulice se vijeio k~kor v labirintu in le velika okna dajeio nekoliko svetlobe v poltemo. Pomešala sva se v živahno vrvenje pestre množice. Tu se prodaia vse, kar se izvž* iz Or:en+a na zaoad. Evrona, Az'ia in Afrika tekmuieio med reboj. Rokodelci opravliaio svoj no*el kar na uli-rah. Prodaiolci kr'čo ponuiMo svr»1o robo, bvaHio svoio in era^io robo drugega. Okoli kupca se v trenutku strne obroč. Se- (Osebno naj k temu v pojasnilo pripomnim: Teh prenosnih papircev je torej bilo toliko, kolikor ima pač rokopis popisanih strani. Strani, ki nosijo kako mačko z rdečim barvilom ali ki so zaznamovane s svinčnikovo sivino, so bile posnete še ponovno v istem merilu za vsako barvo posebej. To se pravi: če je imel izvirnik poleg besedila v črnilu še kako rdečo ali sivo značko, so napravili dva prenosna papirca, enega za črnilni, drugega za rdeči ali pa sivi barvni tisk.) Tiskarna je prejela te posnetke in pričela s prenosom na litografske kamne. Površina ene kamnene plošče je bila 120X90 cm in je bilo prenesenih po osem posnetkov rokopisnih strani na en kamen. Čeprav je bilo podjetje staro, da je kljub temu imelo takrat vsega skupaj le tri tako velike litografske kamne. (Tu moram pojasniti, da so vsi trije kamni služili po grafie .em zakonu le enemu natisku naklade teh osem strani. In sicer se je na prvem kamnu tiskalo besedilo v barvi V ponedeljkovem »Jutru« sem v svojem zadnjem članku pripomnil, da bom izčrpno opisal svo, 2 izsledke, kako je nastala Blasnikova faksimilirana izdaja cenzurnega izvirnika Prešernove roke Iskanje za viri me je precej zamudilo, zato sem svojo napoved časovno nekoliko prekoračil. Izsledki se naslanjajo na strokovne izjave še živečih oseb. ki sem jih dosegel v tem času. Svoje poročilo bom skušal podati v poljudno strokovnem pripovedovanju tako, da bo utegnilo zanimati vsakogar, ki mu jc pri srcu lepa slovenska knjiga. 1 jonski knjigovez pa je uporabil ostanke usnja z malimi napakami in ovojni papir s secesijskimi ornamenti, ki je bil takrat pri nas še v modi in ga je zato imel naj-brže sam že pri rokah. — Prenosne papirje, ki so bili v ta namen izdelani na Dunaju, je pa g. Valašek kot tedanji vodja litografskega oddelka Blasnikove tiskarne hranil še nekaj let, dokler niso od starosti prepereli. Ko je g. Vžlašek zaključil svoje strokovno opisovanje faksimilnega dela, sem mu pripomnil, da litografija prenese ven-dor veliko naklado čistega in jasnega tiska, in da mi je nerazumljivo, kako da je pri tej za litografijo vendar majhni nakladi dovršeno in brezhibno tiskanih izvodov le tako majceno število kot je 80. Da pa je bilo moje vprašanje podprto še z dokazom, je dr. Zigon pokazal g. Vala-šku precej dober primerek Faksimila iz presežka naklade od števila 120 naprej. — G. Vžlašek se je naglo sklonil in z očmi pozorno sledil potezam mojega mezinca, ki sem ž njim označeval v polkrogih nejasna in motno tiskana mesta. Iz polpri-prtil trepalnic je živahno pogledoval z lista name in nazaj, nato kratko označil te izdelke za površno delo takratnega tiskarja in pri tem z nekim poudarkom rahlo izustil pripombo: da je Poklukarja »učiteljstvo zapustilo«. Torej je imelo to delo tudi svojo politično stran? Ta pripomba g. Všlaška mi da misliti marsikaj. Josip Poklukar, ki je z vsem svojim srcem bil osebno navezan na to edinstveno delo. je bil pač pri pičlem številu naroči? zagrenjen Vedel je sicer že naprej, da bc to njegovo delo. ki je vzklilo iz njegovega idealizma, v materialnem oziru pasivno, a da bo pa tako malo odziva na njegova vabila, kakor ga je pokazala sub-skripcija. tega pa ni pričakoval — kar se da soditi že po kratkem roku 20 dni. ki ga ie bil razpisal v razposlanih vabilih. Po vsem tem torej sodim, da je res tisti činitelj. ki ga je g. Všlašek mimogrede omenil v svoji kratki opazki (»ker ga je učiteljstvo zapustilo«), povzročil ono čudno vrzel med mejo 80 dobrih in pa ostalih nadaljnjih manjvrednih tiskov založnik Poklukar je bii zagrenjen in razočaran prepustil delo kar enemu svojih nastav-j ljeneev! Kliub vsemu temu, kar sem tu navedel, i pa mi kot grafiku še vedno ni povsem j I jasno in si ne najdem razlage, kako je to ; i mogoče, da je res prvovrstno tiskanih primerkov pri tej — za to grafično panogo — majhni nakladi Faksimila samo 80 Zato moram odkrito priznati, da sem bil še do nedavna uverjen, da je bil grafični postopek tega natiska Faksimila drugačen in ne fotoiito. Tu me je stalno zapeljevalo ravno vprašanje tega malega . števila dobro tiskanih primerkov Faksi- j J05IP POKLUKAR • 13. StPTtriBKft 1876 - t 19. MflJft '915 Izdajatelj Faksimila Prešernovih Poezij mila na neko stransko pot. In na tej stranski poti se me je rahlo, zato pa vedno pogosteje oklepala misel, da je to grafično dete rojeno iz enega najžlahtnejših grafičnih postopkov — iz svetlotiska (Lichtdruck). Svetlotisk prenese razmeroma majhno naklado, zato pa spadajo listi iz te tehnike pod žlahtne tiske in im^jo ra bibliofilskem trgu zelo visoko ceno. Navedem tu samo primer, da velja danes list prvovrstnega faksimilnega posnetka po izvirniku Fragonardove risbe (Alberti-nadruckl znane dunajske umetnostne založbe »Schroll« že lepo vsoto denarja. In še neka misel — in spomin — sta me stalno zavajala ob vsakokratnem pogledu faksimiliranih potez Prešernove roke. Ampak tu moram poseči daleč nazaj k svoji življenjski epizodi iz preteklih dni. Takrat je bilo. kar bom tu opisoval, zame dogodek, ki ga ne pozab;m nikdar, a tudi odgovora na svoje vprašujoče oči še nisem našel in čutim, da ga ne bom. kljub skrbnemu iskanju za to dragocen ost i o, ki jo imam zdaj tu — prav tu v mislih. Resnično, zgodba je zanimiva in zasluži posebno poglavje zase. E. JUSTIN, slikar -grafik. Faksimile z izvirno mapo, redek primerek prvih 80 izvodov Prav zanimivo je, da se je mnogokrat govorilo o nekih ploščah za faksimilirane strani Prešernovega cenzurnega izvirnika, da pa kljub vsem govoricam in domnevam še nihče do danes ni dal izjave, da je te plošče videi na lastne oči. In kadar je nanesla govorica o grafičnem nastanku faksimiliranega natiska, je bila ravno temeljna točka v&ano zavita v neko nejasnost. Na mene samega, ne samo kot ljubitelja lepe knjige, ampak tudi kot grafika je to lepo laksimiiirano in grancno tako okusno izdelano delo ostavljalo vedno nekak poseben čar. Prav zato sem se večkrat po-razgovarjal o tej izdaji z našim znanim bibliofilom dr. Slebingerjem. Ravno na podlagi svojega zadnjega članka »Kaj je z »novo odkrito« Prešernovo listino v Ameriki?« (ponedeljkovo »Jutro«, 28 oktoora 1940) sem se še nedavno pogovarjal z njim o Faksimilu, ki ie dal povoda že za toliko napisanih osebnih ugibanj, kako je delo nastalo in kakšen je bil potek in zaključek njegovega tiska. Ob pomenku dr. Slebin-ger naenkrat izlušči domnevo, da je še v letih vojne, kolikor se spominja, videl te kamnene plošče — precej veliko skladovnico — v neki temni sobi Blasnikove tiskarne. Te plošče so bili litografski kamni, ctrnjeni tako, da je videl le njih zadnjo, giobo stran. Tu in tam pa je tudi opazil gladko rumenkasto površino z nekimi črtami. Po velikosti da so mu ti kamni segali nekako do kolena. Kljub izjavi tiskar-niškega delavca, ki se je takrat nahajal v tamkajšnjem prostoru, »da so ti kamni še od Prešernovih časov« — mislil je na fak-similirano izdajo, — si ni natančno ogledal lica oziroma pisanega besedila teh li-to.vraiskih p.ošč. Ko sem ga pa vprašal o podrobnostih faksimilnega dela, mi je imenoval ime gospoda Valaška, ki da je bil v letih, ko se je izvrševal tisk Faksimila, vodja litografije pri Blasniku. Povprašal sem še dr. 2igona na podlagi njegovega izčrpnega »Kronološkega pregleda j o Prešernovem delu«, kjer omenja na str. j 67. ta Faksimile, ali je on pri Blasniku j videl kake plošče zanj, kar mi je pa za- j nikal. Zato me je posebno razveselilo, ko j izvirnika, to je: le črnilne nianse Prešernovega rokopisa. Drugi kamen je služil za tisk le on.h strani, ki imajo v izvirniku barvne odtenke rdečila, tretji kamen pa je bil pripravljen za tisk svinčnikove sivine.) Ko je bila pola (z osem stranmi) dotis-kana v vseh treh barvah, da so takoj nato te kamnene plošče z b r u s i 1 i in jih pripravili za prenos nadaljnjih osem posnetkov (strani) iz rokopisa. — Tako nama g. Valašek. Po teh podatkih bo zdaj vsakomur popolnoma razumljivo, zakaj se ni ohranila nobena popisana površ:na kamnenih plošč. Naklada te izdaje se je sukala, kolikor se g Valašek spominja, okoli 600. Pripomnil pa je dekliško ime takratne knjigovod-kinje, češ da bi ona gotovo vedeia povedati o tej nakladi še natančnejše število (Tu pripomnim osebno: število naklade 600 se mi zdi po mojih dosedanjih izsledkih malce previsoko, in upam. da ugotovim v najkrajšem času natančno naklado natiska Faksimi'a.i Ko je bil Faksimile dotiskan, da je opravil knjigovez svoie delo za ono malo naročnikov, ki so se bili subskribirali — vsa ostala naklada, ki je je bilo precej (tu je g. Valašek pokazal z roko velik kup) da je ostaia v poiah in da je ležala še dolgo potem v shrambi. Tu bi lahko imel kdo svoj ponusiett: če je bil Faksimile 1. januarja 1909 že dotiskan, kako to, da je prišel v javnost šele za Veliko noč aprila 1903? To se mi zdi pevsem razumljivo. Sodim, da je tiskar-nar Poklukar, ki je osebno pripovedoval ar. Zigonu, koliko vneme in ljubezni je j imel do tega tiska, pač iskal za Faksimile tudi lepo in dostojno zunanjost. In da je dal tej opremi še nacionalni poudarek, se ni zadovoljil s kakim šablonskim ovojnim papirjem, ampak je dal najbrie nalašč zato napraviti ono značilno risbo lipove vejice v modro-zlatem tisku. Ta ovojni papir je bil izdelan najbrže na Dunaju in po sedanjih opazovanjih le v omejeni na-kladi za onih najprvo subskribiranih 80' naročnikov. Sklepam nadalje pač lahko tudi še: ko so nenaročniki videli to lepo delo, si ga je marsikdo zaželel in tudi naročil; zato je potem Poklukar izbiral iz preostale naklade kar najbolje odtisnjene pole — ampak ovojnega papirja z lipovo vejico in brezhibnega usnja ni od določe-ntga števila imel več na razpolago. Ljub- Jutri 3. decembra poteče 140 let, kar se je rodil največji slovenski pesnik dr. France Prešeren Tudi zdravemu človeku lahko postanejo spremembe, ki so zvezane z gorsko turo, neprijetne, ce se ni nanje pripravil V vsakem našem udejstvovanju — če naj bo uspešno — morajo biti ustvarjeni najprej pogoji in to velja prav posebne tudi v alpinistilu. Vsaka visokogorska tura zahteva od nas polno mero vztrajnosti in odpornosti in samo ob sebi umevno je, da more biti tem zahtevam kos le popolnoma zdrav .človek. Vendar postanejo tudi zdravemu človeku spremembe običajnega načina življenja, ki so nujno zvezane z vsako gorsko turo, kaj neprijetne, če se nanje ni zadostno pripravil. Son-se isi zrak v gorah kiuajao je, --"^....ji,- i-.,- Nedograjeni paviljon kirurškega oddelka Cerkev Aye Sofiye v Carigradu Zlatim rogom. eVndar si je nisva mogla ogledati. Bila je zaprta. »Pa drugič«, sva sklenila, »saj nisva zadnji dan v Carigradu.« Mrak se je že spuščal nad velemestom, ko sva hitela preko Galatskega mosta na Tepebaši. kjer naju je čakala tako za-željena večerja in prijazna sobica. Po večerji sem sedel k oknu, strmeč nad lepoto večerne slike Carigrada. Mesto je bajno morja. Sonce je potonilo v valove Črnega morja. Na obzorje je priveslal mesec in sipal svoj bledi soj nad gladmo Zlatega roga. reko Bospora pa je zavel rahel ve- i trič, dvignil trume valov in mi prinesel na okno otožno pesem čolnarja, ki se je čudovito spajala s čarom orientske noči. i^SEHIRAJTE V »JUTRU"! Prijatelj z dežele mi je sporočil, da se je morala njegova ženka zaraui nevarne operacije zateči v kraj, kjer se taive reči delajo. Prosil me je, naj jo obiscem in mu poročam, kako je operacijo prestala. No, in sel sem v boinišnico, na kiiurgični oddelek, v veliko dvorano v prvem nadstropju, kjer sem jo našel v dolgi vrsti bolnic. Trudne oči so me z veseijem pozdravile in objeie tri raeče nagel^čke, s katerimi sem jo hotel maio razveseliti. Težko mi je povedaia, da je bilo zelo hudo, da pa boiečme, ki jih je prestala, niso nič v primeri s tern, kar mora prestajati v dvorani, kjer je toliko in težkih bolnic in pa neljubih gostov — stenic. Začudil sem se, da je to v bolnišnici spioh mogoče, pa me je podkrepila z dokazom. »Glej, na onde pooielji je snoči ležala bolnica, danes je odšla.. Pred dobro uro so usmiljenke položile na tla pod postelj rjuho, odnesle žimnice in začele iztepati mrežo. V kratkem je bila rjuha vsa raeča strašnega mrčesa. Zdaj bo postelja dobila novega gosta. Tri noči že ne spim zaradi teh nadležnih živalc, vso me oblezejo. Kaj bom storila, ko bom šla iz bolnišnice, se sprašujem, da ne bi prinesla domov te nadloge, še danes ne vem. Moja soseda je j dobila uši, strašno, ti rečem. Pa se sprašujem, kako je mogoče, da je za druge, dosti manj potrebne stvari vedno denar, za bolnišnico ga pa ni.« Pogled mi je šei od postelje do postelje in čudna slika se mi je kazala. Posteljno perilo do rjavega zaprano ali pa morda umazano. Odeje z napisom »-Oblastni odbor« razceirane in preluknjane, kakor da so že sto let v rabi. Pred posteljami na-smeteno, da je veselje. Res je bila ura obiskov in res je bilo v dvorani vse polno i obiskovalcev, toda včasih je kazala bolnišnica lice največje čistoče, danes pa se človek z gnusom odmakne dotiku raznih predmetov. Drugi dan sem spet skočil k bolnici, da jo povprašam po zdravju. Pogledam razpredelnico vročine in se naravnost ustrašim: rdeča črta se je dvignila strmo čez 39. Kaj je? »Ni bolezen kriva, da mi je stopila vročina«, mi je hitela zatrjevati. Pokazala je na prazno posteljo poleg sebe. Prejšnji dan je tam ležala drobna ženica, rumena ko vosek, spala je brez prestanka že tretji dan. Danes pa je tri ure umirala in to sredi velike dvorane, kjer je bilo več ko trideset bolnic zaradi tega do skrajnosti razburjenih. V bolnišnici danes ni posebnega prostora, kamor bi prenesli umirajoče, da ne bi bili na očeh bolnikov. Saj je razumljivo, da se vsakdo ob umiranju sočloveka razburja, jasno pa je tudi. da to ne more vplivati na ugoden potek zdravja. Pred leti je bila storjena obsežna akcija pod naslovom »Vsi v boj za novo bolnišnico!« Danes je, kakor reč izgleda, ostalo od te akcije le to, da ima neka trgovina s čevlji tam pri Čevljarskem mostu še tisti znameniti oklic v svoji — izložbi. To je menda tudi vse. Jesenice zidajo novo bolnišnico. Trbovlje so jo postavile, prestolnica bela Ljubljana pa čaka na čudež od — zgoraj. —ov— zveza Lf ssblf 3f aa-Ssograd ,-ikc vzameš v roko vozni red in študiraš kako bi prispel najhitreje s potniškim I vlakom v Beograd, vidiš, da ima vlak, | ki gre iz Ljubljane ob 18.20 direktno zve-| ?o ler si v Beogradu drugi dan ob 11. do-; po1 dne. Skoraj kakor brzovlak! Seveda pa ■ se pojavijo nepričakovane zapreke. V Ljub i jjar; malo čnsa čakamo prihodov z vseh smeri: Jesenic, Vrhnike, Kamnika. Na vse presenečenje nam pove železničar, da je vlak že odpeljal pred dobre četrt ure. Kdaj odpelje drugi vlak? Sele zjutraj okrog 8. Kaj zdaj vso noč v Zagrebu? Ali kar peš v Beograd, saj je časa res dovolj? Tako mora ubogi potnik, ki nima denarja 7.-j trzovlak. čakati vso noč v čakalnici, kj-»r ga ne pustijo spati, ali pa mora pla-čr ?i prenočišče. ki ga tudi nima v računu /a potovanje. Prav gotovo pa bi prispel vlak v Beo-gr.- d še o pravem času. ako bi počakal pol ur V, saj bi lahko pridobil zamudo na večnji Vlaki na ljubljanski postaji čaka- jo na vsak vlak tudi z lokalne proge, ker računajo s tem, dt; potniki ne čakajo, obenem pa nimajo nepotrebnih stroškov za prenočišče. Isto bi morala ukreniti zagrebška železniška direkcija, saj je še bolj važno železniško križišče. Obenem je to glavna proga Ljubljana—Beograd. Enaka neredne^t je, ako se odpeljete iz Beograda proti Ljubljani. Iz Eeograda odpelje v.ak cb 7.10. Sedele na vi /. n i.u-nom, da. prispete drugi dan ob pol dveh popoldr.e v Ljubljano. Spet se pripeljete v Zagreb s prav malenkostno zamudo in ne dobite več vlaka za Ljubljano. V vlaku so bili potniki nervozni in so se spraševali ali bodo dobili zvezo z Ljubljano. Sprašujejo sprevodnika, ki jim pa nekoliko robato odgovarja »Kadar bomo prišli, bomo pač prišli«. Seveda, potniki so spet razočarani in se jezijo. Ali ne bi mogel načelnik malo zadržati vlaka, ki pelje proti Zidanemu mostu? Saj vendar načelnik ve, kje je beograjski potniški vlak in da mora vsak čas prispeti na zagrebško postajališče. Obenem je bil obveščen z vsake posamezne postaje, da je vlak že odpeljal. Tako bi lahko preračunal, da mora biti v nekaj minutah v Zagrebu in temu primerno bi zadržal vlak. da bi imel zvezo. Na vse take malenkosti bi morali malo računati, take pa morajo potniki čakati spet vse dopoldne v Zagrebu. Z opoldanskim vlakom v Ljubljano ima pa zvezo drugi beograjski potniški vlak, ki gre ob pol dvanajstih ponoči iz Beograda Po takem je vlak. ki gre zvečer iz Beograda, odveč ker n;ma zveze na glavni progi in pride potnik ob istem času na svoje mesto z drugim po1n;šk;m vlakom. Obenem se pa še lahko mudi po svojih opravkih skoraj celih pet ur. Tisti, seveda, ki se vozijo z brzovlakom niso pri tem nič prizadeti, ker imajo povsod dobre zveze. Glede na tak potniški promet je potrebno opozoriti železniško direkcijo v Zagrebu, da ukrene vse potrebno ter malo zmanjša čakanje potnikov na zvezo z drugim vlakom, posebno še. ker ie to kraja premislimo. moramo ori-ti do r?wn na?mrntnppia postavljamo med oba srv->1a. tem holi r"stp napetost med operna, tem can-i nr>nri°ilipn ie odnos med fant' in dekleti Da ie nevarnost sktmnp vz^oip gnolov v zdraviti okolpootiVi mAn^ kaVnr pa w1 stroco loč°ni vz«rvti 1 p davno cp-iomal vz0-"iit°li Tpap Poni: *Mr,SQitp f^P-flpVVp rta zinnn-Sntp Panotost rrip^ snolnma Ka-iti dva ricčka mpd dvanaistl-rir.vnoprn? aH narobe. la*>ko ohromita (3ri,5iMrio pred nami^avanii in nrost.aSklm p-ovoHpnip™ to ravno v *aosaienosti — neka' in ookvariene?a. Dobro se še snominiam kako ttie ne koč na stopnicah z izrazom kakor d" m<~ je zasačn ori »nečistem« deianiu o5tp- 1 neki profesor k' me ie Hn>v1 v razoovor'-s fantom Utihnil ie ko cem mu noiasnila da ie to moi las t t" brat A kai bi b'lo hu deea. če bi se tud^ res bila na stopnirah roTorivori^li s so^l^em? Poz^p-e ko s^m hodUa v višio 7,i i o. je bilo postalo že boli navadno ^p so Okteta v gimnaziji. Smel^ smo o^tat* v razredu oostali smo vsi stareiSi in re<^e-?i in nastalo ie nrav lenn sozitie v raz^edv M-^lo so nam fantie oč'taP da ripvteta preveč z^sp a vobče smo =e ora< dobro razumeli, tem bolie č'm deli smo bil' skumi Z nekaterimi «em obr^n^a eti ke do danes. Na ta čas od pete do osme šole se bom vedno rada spominjala in zdi ^ i..., v.« prav *.aio. Ker aiuo oila dekleta v skupnem razredu s tanti. Nekam bolj re^ne smo bile. mislim, da smo se bolje učile — najbrže oni tudi — ker nas je bilo drug drugega sram ;in ker smo bile s fanti ves čas v rednem, zdravem stiku, nam spogledovanje in koketiranje ni mešalo glav. Vem še, kako smo v tistih letih nekako od zgoraj doli gledale »licejke maj nam oproste. mnogo let je že od ^edaj!>. češ šminkajo be in pudrajo m za tanti g'e iajo. Res ie bilo vtega ega pr nas manj. kajti vleče prepovedan sad in nam fantje niso bil nič posebnega in tajinstvenega. Nemara je zdaj drugače kakor :edaj. Ne verjamem pa. da bi se odnos med fanti n dekleti kai dosti spremenil Se zdaj se m: dostikral zgodi, kadar v Tivoliju vd m »parček«, ki se mu srednja šola od dal č pozna da si šim. ko pridem mimo ne kak zaljubljen šepe* 'emveč — vprnšanja iz zgodovine ali matematične probleme Saj niso mladi liudie tako pokvaneni. kakor iz svoje lastne pokvariene načelnosti m-t-li'o trn; ' Or■ sc tisti k svoip res n^kvT-eno mišljen-e prodirajo nazaj v ki "m ie 'ako 7 -l-enie še 'uie tn s trm de-'ajr krivico :n žaliio mlade ljudi Ja? v=aj >e 5p prav dobro sporrrniam glr-^oke uža-lie"o=j: odvratnosti in ogorčenja ki mi iih ip zbuialo slabo pr'krito al tud- naravnost n< rna np^oirn-h st\-areh 7e takrat ie n"n-se m- if globnkr vtisnil v ^pom;n oni ""n' francoski rek »Honnv soit otr mal y •^ense« — tistega bodi sram. ki slabo misli' Ali je s stališča učenja koedukaciia pri-Pori~č'';,"a ip drugo vprašanie ki se ?a ne mislim tu dotekati Z morainp^a :tat!?^a na ie vceka'-od stokrat bolje če cp omogoči mt"d'm 15udem recno 'nvrifkf «ož^tip < ioli kier imajo "--.kupne probleme k5 nimajo n:r opraviti s spelnostio kakor pa da se s strogo loč-tvtin in nadzorovanjem na^'1np pj-pnbr^p ni'bovo Tii:"":en;e tako da vid; v ""ekle v f^ntn op »oč'o^'piod i uredništvom Avgusta Frajtiča. Prvn «'e-v;1ka cp je predstavila z o^Včn-'mi ren^o-dukciiami del z ome^-ene raz^nve 7 iz-virn;m člankom T^onarda o fo- i v go7du. s peroč^om o za- --ob",-i intptma^ionaJki informati^-nitn i č'nnkom o orr^niz^otii bolfar-^o^ *o«o-; amctprst-.-a (v :n rnzT*?m ^"o- . b;?.em r--bor ie razvidno iz in-odnf i co/^p i:re<>,:štvn. boče Sa^.TT-o^a en*o-Frafiia« postnt-: vo ri-7--'b i.^^^V V-^t.nr -j,-■»: i7v>;r-.r-,ip -r>4o •""^-^—i-mPT^i Vrtr^-v- cp mrr n or nroV-^-io f^TtrUntpc sptob no bo r->"»vt- it^or no— ni rtop- KARMEN. Nežna duša, ki se le narahlo dotika tal realnega sveta, drugače pa živi v svojem svetu, v svetu sanj in želja. Imate razvit smisel za lepoto in umetnost. Odlikujeta vas skromnost in marljivost. JOLANTA. Vi se še razvijate, zato ni še nič ustaljenega v vašem značaju. Opaža pa se pri vas želja po izpopolnitvi in hrepenenje po lepoti. Zdaj imate še čas, da se utrdite na tej poti in da se otresete majhn h napak, ki bi sčasom utegnile zrasti in prepresti z bodičjem vašo lepo pot. HVALEŽEN 23. Vi ste zelo previdni v vsem svojem ravnanju in zelo oprezen v občevanju s svojo okolico, čeprav čutite potrebo, da bi se ji bolj približali. Vaša pre. e .k ?a r a-nost vas dela osamljenega in v tej osamljenosti se ne počutite dobro. Tudi nekoliko egoizma je v vas. ČRNOGLED 56. Nagel, nervozen človek, ki kaže znake resignacije in razrvanosti. Popravite si najprej svoje zdravje in vse drugo bo sledilo. L. Azkuin. I. razstava slovenrke umetniške fotografije v Hrastniku se je zaključila v nedeljo 24 novembra z lepim uspehom. Obiskalo jo je okrog 1000 oseb, to je prilično šestkrat toliko kakor zadnjo društveno razstavo Fotokluba Hrastnika 2e to kaže. kako močno se je razvila fotoamaterska misel v tem kraju. Bilo je tudi mnogo obiskovalcev iz zunanjih krajev Cez zimo si bedo hrastniški amaterji počasi uredili svoj dom in ga izkoristili za vsakovrstne večere, predavanja, tečaje in praktično fotografsko delo. Ni dvoma, da se bodo sadovi tiste velikopceznosti. s katero so si >c> tT-oV\n tnlrr vcHo -i-v-J »ipor^bn cegre -v ' :v "V io !><-.<-Tif»M i V -rvoln r^b*OT'r,io v 7 JV,,'..«:^.,. n^^nn".-; nTP/ime^nv r> nr ' c, ip rfontno no^oV -n^ ir4r 7-3 l^nl-r.r T-— O ' of nro-l T" 'p trn^^ : n-4'— 4- ~~> ,l-io*4 hi K? t-,«-' ^nmn T15 J-5-* •r-n«-« nnln -----lnF -o -r--- '!0 r"''"'--™ v n--'" m -nn'-,--V r>o --— o m^r—tr. dn r- —- —- -uri. ° C r-'--4i' — o+i hip J"i. ^i: 'a r>om ip '' a -^n bi bil- doma ;n 'pva c47—n pr "nn -------1;P-|? r»n h? C"rt ne f"»-'-r -— ••^č^in vfo<-iV> noVti v no^odo IHot V, r«n:nin 'Ii?. nlip r»o\rr5:ni nloc« Vri-'">- ' o—d -.O pnnno 7r-V do ri7ton: — P Tn 1 '-n- no4om io inmn 17 r>o<-odo q •I'"""'"? """i. cprra dn^ na n:->o na dnu ooso^p S 4pm "e otip v raz+onino v clrlpdn 'ati '"»"V), Pr' notnit^ri nooodp at; na op jo c-p na vpnd°r 1oi-,Vo z«odi da ostanp tr"k-«na kanlia olia na stpni nod oovrš'nn 4e_ nrpi^e vanio kad">r io mo Vzemimo da p^e za ra7vii"1P" 'pJ->j se bo na nippovi oovrs'ni v cVp^i -^li tanku stvori^ tpnVo otin^ta 'J-O7;oa "1- ^-riip tabko tudi f>P »P n->rvrip +pr r>o-vzroči m^rmoraciie. Polip ie tpdaj d^ so nam =teVen'oe z n,,nn;'1!"Ti' vp-inp n"1"? fn če npVaj tpkooine iz ni;>< vTampnoo da jih dopoln-'mo s čistimi steklenimi Vro^l.i-rami. PrP^avan^e »P'ari'r«a PVP4P« bo imel K. Korianč;č srp^'" dp-embra tudi v "r-st-niku pod okriljem tamkajšnjega foto-kluba. Fvlor]e Kadar prisluškujemo v tišini malo nazaj na potika vanje mladostnih spominov: otroci smo bili. življenje je bilo nad nami kakor nebo, jasno in polno zvezd, obenem pa temna zagonetna skrivnost. Leta so minila; koliko stvari, kol ko sanj in vernih iluzij je medtem un č lo življenje. Pozne j 3 šele in posebno ob preudarjanju tu-'ega bitja pridemo do spoznanja: kar je usoda na videz trdovratno odrekla našim žel am. to se jim je često izpoln=lo. Naj gre za svetovno slavno osebnost ali za malo-važnega Coveka: le redko, da so resničnosti fantazije kos izdajstvu stvarnosti. Naj-neizmernejši čudeži življenja čakajo vendarle na razodetje v človeški duši. Moia na "'srčne jša ž^lja od nekdaj je bilo morje Potovat sem na Jadran. kj?r sem ga prvič zagledal. Bilo je očarljivo. Do takrat nisem poznal strasti. Moja prava, moja ed na strast se je zbudila šale spričo morja. Moje srce je utr palo hitreje: morje, edino morje — tako sem občutil _ je bila moja prava lj".bezen. Na morskem breru je bilo polno ljudi: s hre-penečim pogledom sem gledal mimo njih na š'rno gladino, če me je kdo kaj vprašal, sem s3 prebud i iz daljnih vizii. Zame, mladega človeka, je b'lo morje doživetje, da sem spričo njega pozabil na ves svet. Non licet bovi . . . Dnevničar Križman je stal skrušen pred gospodom direktorjem Na oguljenem suknjiču je sameval samo še ei gumb. pritrjen z dolgo belo nitjo. Nezlikane hlače so se očitajoče svetile »Gospod direktor, prosim oproščenja, ampak jaz nisem prosil za čevlje, on sam mi jih je poslal na dom za sina, ki hodi v šolo ..« »Za sina? Križman. vi imate sina? Sina?« »To se pravi, gospod direktor, ne jaz, prosim gospod direktor, ona ona ima sina. Takega sinčka s črnimi lasmi, s črnimi kodrčki, da kodrčki. in v prvo gimnazijo hodi. odl;čnjak je — da... »Ona? Kdo je ona?« Iz tega vprašanja je zvenelo ogorčenje gosnoda direktorja. »Kdo je ona in čigav je ta sin? Vprašam vs Kr žman. čigav ie sin?« Križman ie zlezel v štiri gube Glavo je pobesil in strmel v oguljene čevlje ki iih je bil našel v zapuščini svojega rajnkega strica. »Ona? Gospod direktor, moja — moja — že — na. žena — gospodinja« G'as se mu je utrgal in noge so se mu zaš;bile. »Torej tako!« Glas gospoda direktor^ je postal cvleč »Žena" Pa-ha' ?ena? Gospodinja? To je popoln in kvalificiran konkubinat' Da. gospod dnevn'"čar kon-ku-bi-natH Podkupnine iemb'ete v ob^ki čevliev. v konkub'"riatu živite gnezdo ne-mor^ip in pohuišanla ste ustvarili v svojem domu. nezakonsVega otroka imate, nezakonsirppa otroka! Jaz vam bom že pokazal kodrčke in odličnjake! V javni službi c+p razumete?« »Go-go-gospod saj bi se poročil, toda moja plača — 800 din mesečno...« »Seveda — za vzdrževan ie metrece ie to premalo, imeti bi morali <5000 din. da bi lahko vzdrževali dve metresi in 'meli dva takšna kodrčVa kaj ne? Pojdite domov in č-!>-aitp na reš'tev!« Križman ie oddrsal *kru§en in un!čen ri-ri cp sto. »K^ko le rekel? FConkub'na+? Motre-sa? Dve metresi? In dva kodrčka? Torej čakati moram na rešitev! Kakšno rešitev? Uničili me bodo. odpustili zaradi nemoralnega življenja Ne —ne Moj kodrček ne sme ostati brez očeta Konkubmat! Beceda ie grda in nemoralna Me1 resa! Bog me varuj' Ali ■jem res tako slab?« Križman ie utonil v temni veži predmestne stanovanjske hiše. gospoda direktorja, je odprla vrata. »Klanjam se, gospa! Tele čeveljčke sem prinesel po naročilu gospoda direktorja.« »Čeveljčke? Saj to so ženski čeveljčki! Jaz jih nisem naročila.« Mož s službeno čepico na glavi, ki je prinesel čevlje, je začuden popravil. »Ne vi, gospa, ampak gospod d: rektor jih je naročil v naši delavnici. Ker pa ni- . . . quod llcet lovi. V razkošnem stanovanju gospoda direktorja je zabrnel zvonec Gospod d-rektor ie ravno posrebal dišečo črno kavo in se 'idobno /lekniJ v mehki naslonjač. »Justi Justi' Zvonilo je! Prosim te. po-glei. kdo je prišel.« Gospa Justi. voditeljica gospodinjstva sem več našel gospoda v pisarni, sem jih prinesel kar na dom .« >Ah trenutek prosim!« Gospa Justi. lepa gospodinja gospoda direktorja. je prijela čevlje s tremi prsti, jih visoko dvignila in odšla v sobo, kjer je brezskrbni gospod direktor počival po črni kavi. »Franci!« Nekaj grozečega je bilo v gla- Bsrfea med peščico špartancev ia ste perzijsko armado pri Termopilah Effl^i primer žrtve in domovinske ljubezni, kakršnega ni videl svet ne prej ne poslej Iz stare grške kulture: obraz Afrodite, boginje lepote Kserks je zbral za vojno okrog 100.000 mož, a njegovo brodovje je štelo 207 brzo-veselnic in nad 700 obalnih ladij. Z vso to — za tedanje čase ogromno — vojno silo, se je iz Male Azije pomikal po traško-macedonski obali in zavzel najprej Tesalijo, ki se je vdala in pristopila na njegovo stran. Iz te vojne je ostala bitka pri Termopilah kot svetel primer junaštva in ljub ezni do domovine, ki mu ni primera v zgodovini. Vrhovni poveljnik grške armade je bil špartanski kralj Leonida, ki je imel na razpolago 300 Špartancev, 1000 Periekov in 3000 Peloponezcev, njim pa se je pridružilo še nekaj manjših oddelkov iz Srednje Grčije. Grško brodovje, ki je štelo 180 po večini atenskih ladij in ki mu je poveljeval Špartanec Evribiad. je nekaj časa uspešno zadrževalo prodiranje perzijskih pomorskih bojnih sil. Leonida pa se je odločil, da s svojimi zadrži naval sovražnika na gorskem prelazu pri Termopilah, preko katerega je držala edina dobra cesta od severa proti Atiki in Pelo-ponezu. S silnem naporom in požrtvovalnostjo je peščica Grkov nekaj dni zadrže- ; vala Perzijce, katerim je nazadnje uspelo, najeti nekega izdajalca iz okolice, da jim je pokazal pet čez gorovje. Ko je Leonida to izvedel, je po kratkem posvetovanju z ostnl'mi poveljniki odpustil vse ztvezniške čefe, ki so tako želele, domov. Tebanci so r.ekaj časa še ostali ž njim. a ko so spo- > znali, d-1 je vsak odpor brez upa. so se i predali Perzijrem. Samo kakšnih 700 Te- i spiicev je poleg njegovih Špartancev do ! zsdnjega trenutka vzdržalo v srditem boju. v katerem so branilci Termopil izkrvaveli do kraja. O nj:hovi žrtvi na tem kraju pr č-t r^nis, ki so jim ga vklesali v skromno ploščo: Lakedemoncem oznani, popotnik, da tukaj ležimo, ker tako velel je domovine ukaz. Veličina Leonidovega junaštva je predvsem v tem, da se je premoči stavil po robu. čeprav ni bilo nikakega upanja na uspeh, a je hotel Grkom in vsemu svetu dokazati, da za obrambo svobode in domovine ni nobena žrtev prevelika. Po padcu Termopil so Pernici h rez večjega odpora zajedli v^o Grč:io do Istma. Še tisle je'eni pa je Temistol^eju. velke-mu. prekanjenemu vojskovodji A4encev. uspelo, da je vel ko, težko gibljivo perzijsko brodovje zvabil v ožino nri Salrm ni in ga popolnoma potolkel. Sledili sta grški zmagi pri Platejah in Mikali in začela se je nova doba zgodovine, v kameri so Grki prešli v ofenzivo proti Perzijcem. Pisma, ki n!so prihajala na naslov. V San I.Iiguelu v Argentini del mesta de!j časa n! debil nobene pošte. Preiskava, Ivi jo je uvedla poštna uprava, je ugotovila, da je pismenoša, ki je imel dostavljati pošto v te ulice, enostavno izgubil volio, da bi pisma dostavljal. Sobica, kjer je prebival, je bila že vsa natrpana raznih pošiljk in pisem, trko da je imel v njej le še po-steHo. Pismoncša je v svojo cbrarnbo izjavi!, da je inrn«-o bcPSe, če je vso kere-spendenco zadržal. kp-'ti pisma itak vsebujejo le neprijetne stvari in da se mu zdi, da je s tem naslovijencem napravil s'm o d^bro. KHub temu praktičnemu človekoljubju so nismonešo predali oblastvom ter ga napotili v blaznico. Se lanja grško-italijanska vojna je v Evo.,em do^-eaanjem poteku prinesla toliko presenečenj, da je po pravici pritegnila na^.e pozornost v^ega sve^a. Posebno zanimivo obeleži ji daje dejstvo, da sta se v krvavi tekmi srečala dva naroda, potomca dveh najstarejših, največjih kultur v Evropi, a usoda je hotela, da se boji med Grki in Italijani v svoji prvi odločilni fazi odigravajo v Aib.:.niji, na ozemlju prav tako enega najstarejših evropskih narodov, ki izvaja svoj rod od Ilirov, nevarnih, bojevitih sosedov starih Grkov in Ptimlja-nov. Gb siromašnem gospodarskem stanju, pomanjkanju napredka v tehničnih panogah, ki odločujejo srečo v moderni vojni, bi nezaintere ;iran opazovalec pač težko prisodil, da se bo grški narod, ki ima večino moči in slave že v daljni davnini za sabo. ■ . v . ■ ' 1 . - stavil premoči, ki jo zlasti po teh-n:čni strani predstavlja italijanska armada. po robu. Pred kakšnim poltretjim tisočletjem so mo J malim grškim narodom in veliko, mogočno Ferzijo izbruhnile sovražnosti, ki so zgovorno pokazale, koliko uspešnega odpora lahko nudi tudi v najbolj neenaki borbi majhen, a notranje močan narod proti sovražnikovi premoči. Povod grško-perzijskim vojnam je dala vstaja Jonijcev, enega izmed glavnih treh grških plemen, ki je iz Atike poselilo rcrloazijsko obalo in tam osnovalo zvezo dvanajsterih mest. Jomjci so v svoji novi domovini razvili živahno delavnost na gospodarskem in kulturnem področju. Iz Male Azije so v 8. in 7. stoletju pred Kr. započeli velikopotezno grško kolonizacijo po deželah na sredozemskih obalah, s katero so korak za korakom zaposedli ozemlja od Črnega morja pa tja do Južne Italije, Sicilije, Sardinije, Korzike in celo do Galije. Jonijci so okrog 650 iznašli tudi kovani denar iz tako zvanega elektrona, nekakšne mešanice zlata in srebra, s čimer so uvedli v zgodovino mednarodnega gospodarstva eno najbolj pomembnih ustanov. Ko je Joni j a padla pod oblast lidijskega kralja Kreza, je narod težko prenašal jarem, vendar njegov gospodarski procvit še ni utrpel velike škode. Vse drugačne razmere pa so nastopile, ko so si Jopijce 516 podvrgli Perzijci. Leta 500 ie prišlo do splošnega upora in maloazijskim rojakom so z balkanskega polotoka iz Aten in Eritreje prihiteli številni Grki na pomoč. Uporniki so že prodrli do Sard, kjer je stoloval perzijski kraljevi namestnik, a kmalu jih je sreča zapustila in perzijska vojska jih je potisnila nazaj do obale ter jih pri Efezu popolnoma potolkla. Da se maščuje za pomoč, ki so jo Jo-nijcem nudili Grki iz Aten in Eritre e, je perzijski kralj Darej I. 494 podvzel ši-rokopotezno zasnovano kazensko ekspedi-cijo proti njim. Njegova vojska, ki je su gospe Justi, tako grozečega, da je Franci dvignil svojo rušo glavo. »Franci! Za koga si naročil te čeveljčke?« Go?.pod d'rek'or je zakašljal. »Damski čeveljčki? To mora biti pomoli Kdo jih je prire~e! k mm?« »Sluga — po tvo4em naročilu!« »Po mo;em naročilu?« Gospod d rektor je planil k vra+om. ;>Kaj s+e znoreli? Kdo vam ie naročil te čevlie? Odnesite jih tja, kamor so naročeni r« =;+e vendar vi. gospod direVor...« Direktor ;e zaloputni] vrata pred ostr-mp'"m možem in se vnrl z razdvojenimi obču+ki v sono. Go*pq Justi ie o^ala še velno sre^i sobe, s podprtimi boki in švi-rfr-n. »Franci! Fr-no'« ^osre Ju^+i ce je dv'f°l v nijvišie »F-r-a-ranc! N!fem tvoja žem. prn.mk s^mo tvoia po-^po-di-nja — « V tem trenutku 4e ne^do odorl v co^pH^pm s*nnov.Tni\i rpd;o. ki ie nrsv- k"T pre"-*-] slnvrns+ni fovor pn^no-la 7U— y r;n pn<-ne ,Tllcti j-, v V-lz-v^p*'!-! f-.r*.»rrf d"n -p ir |.—- rl *->' Hi- rc l-i^ i »ti cT—r-iT-^r^^ dni-m-'?^'" nv"irn/il c.vrio n-nl'toy 17 pfrvpT^o ** r^ir,-* r^v*"* o v cnVin P pl-o Iilfrp o^eorn T"-r>-'1 ""'V^grjg OtrO- v ci.nVm ni^r^lnon) o^ft^oriiu. ^^^^^^ d:rektor milostno odpustil dnev- nJ ^f^r^^nnmil (-IT'«"' ^^'f.nTMA T*" r„.; —„ -»'-o v Grajsko prsT"'— -—" ?e da- nes vodi njegovo gospodinjstvo. Kobinois ! štela po računu zgodovinarjev 15 do 20.000 | mož, je pristala pri Maratonu na Atiki, a ko se je skušala izkrcati, jo je vojska Atencev in Plaiejcev, ki je štela kakih 10.000 mož in ki ji je poveljeval Miltiad, v silnem navalu porazila in i o prisilila k begu. Ponesrečeno Darejevo podjetje je 10 let pozneje (480) skušal njegov sin Kserks rehabilitirati z novim vojnim pohodom proti Grkom. Na svojo srečo so male grške državice že leto poprej sklenile tako zva-no Helensko zvezo, h kateri je pristopil ves Peloponez, otočje in velik del srednje Grčije in kateri je načelovala Šparta. Rože - zdravilo Navadna smreka (lat. picea excelsa) je do 50 metrov visoko arevo in ima ao 2 me„ra debelo, ravno deblo. Kratke skoro četverogiaie igle stoje v krogu okoli vej, ter so zgoraj gostejše. Cvete od maja do junija. Moški in ženski cveti so rdeče barve. Mnogo se uporabljajo spomladi natrgani mladi poganjki za pripravljanje kri čistilnega čaja. Nadalje služi kot izborno sredstvo (45—60 g svežih poganjkov na litra vode ter 30 g posušenih poganjkov I na 3/t litra vode, kar se pije 1—2 čaši dnevno) zoper lišaje, kožne izpuščaje, za-■ služenje pljuč in revmatizem. Zunanje se uporabljajo smrekove igle kot kopeli. Za celo kopel pr.haja v pošiev oparina lV2kg I smrekovih igel ali do 500 g izvlečka smre-: kovih igel. Temperatura kopeli, ki naj traja 10—20 minut, naj znaša 26—23 st. C. Ta kopel je izvrstno sredstvo za bledične ; in slabotne. Navadni šipek (lat. rosa canina) ali divja roža se nahaja povsod po grmovju in živih mejah. Mehko meso sadu je kisla-stega, malo zagoltnega okusa. Iz peček skuhamo prav dober čaj. Njegov plod imenujemo šlpečja ali šipkova jagoda. Navaden šipek je grm s kljukastimi bodlji-kami, pernatimi, zobčastimi listi in roža-stim, srčastolistnatim cvetjem. Kot čaj se uporablja ena jedilna žlica plodov brez pečka na eno skodelico vode, kar pijemo proti boleznim mehurja, proti pesku in obistn:m boleznim. Caj iz šipkovih jagod je nadalje izborno sredstvo proti vodenici in krvavemu seču. Proti dušljivemu kaš-lju se priporoča čaj iz 15—20 g šipkovih plodov, ki smo jim odstranili peške. Kuha se na V/s l;tra vode kakih 10 minut, doda se nekoliko kandisa, kar se precedi, do po'ovice prekuha in piie po Jedilnih žlicah. Prvenec (lat. asperula odorata) ali dišeči perla raste po senčnatih gozdovih. Je to četverooglato steblo, ki zraste do 25 cm viseko. Listov ima 6—8 v navidezn:h vretencih. Plod je sestavljen orešek, obdan s ščet.:nnmi. Cvete od m^ia do juniia. Posušen d;ši zelo prijetno. Kot čaj (25 g na en liter vode) se uporablja proti omotičnim napadom, migreni, histeriji. 7l»*er>'ci. vo-do^ici. za^taianiu snovi v trebušn'h organih, živčnim bole/Tvm in sečnemu ne^ku. Zum.nie se UDomblia kot obkla^ek iz svežega zmečkanega zelišča in se dnie na tvore. o+ekl're in rane na glavi ter nroti glavobolu. Iz e v mesecu maju pripravljena pijača čisti kri. Film o zelenem Psfcsri V Bratislavi odkrita zloraba. Kakor poročajo listi, so v Bratislavi zaprli Eduarda S.heringerja, tipografa v državni markar-nici, ki je skrivaj izdeloval slovaške fran-Kovne znamke za 10 ks in portovne znamke «tč- 1 ks s pomočjo originalnih plošč na državnem papirju in z državnimi barvami. Te falz;fikate je razpečeval s pomočjo trgovca A. Rudasa in njegovega trgovskega pomočnika, ki zdaj skupno odgovarjata s Scheringerjem. Preliskaval je tudi stare češkoslovaške znamke za 10 kč z lažnim Dretiskom »Slovensky Staat 1939«. Po izvršeni preiskavi so našli falzifikatov za vrednost preko 60.000 slovaških kron. Državljanska vojna pred dobrimi petimi leti je bila za Grke najboljša vojaška vaja za sedanje boje: uporna grška mornarica, ki se je takrat po kratki borbi predala vlaJnim četam Gozd na Pohorju Te dni so predvajali novo Eadjurovo ' filmsko reportažo Po zelenem Pohorju, o kateri smo že svoj čas poročali, pred uradno žirijo in film je prevzela banska uprava, da mu odpre pot daleč po naši ožji in širši domovini, pa če bo dana prilika, tudi preko meja, kjer naj priča o nedosežnih lepotah naše zamlie. Badjuio/ iilm o Po- , horju nudi brez dvoma najlepši dokaz o tem, da lahko filmska proizvodnja, če jo spremljajo iskrena ljubezen do stvari, smisel za lepoto in tehnično znanje, tudi pri nas doseže spoštovanja vredne uspehe, a javnega zan manja in podpore je vredna toliko bolj, ker je še!e v povojih in je treba premagati mnogo začeln h ovir. Ko je Badjura svoj čas pripravljal Triglavske strmine, je javnost v veliki meri s skepso spremljala delo, češ, da se ne izplača tolikšen trud za tako majhen efekt, kakor ga lahko domač film vzbudi pred občinstvom. A ko so Triglavske strmine poro-male po državi, so jih strokovnjaki in najširše občinstvo sprejeli s priznanjem in navdušenjem. Iskreno želimo, da bi bil tudi film o Pohorju deležen enako prodorne zmage na svoji poti v svet, avtorju pa želimo, da bi imel kmalu spet priliko, razveseliti nas s kakšnim novim filmskim delom. Splav na Dravi i.^jj. J ^jllil Tri bratie Geste, ki jih igrajo v Paramountovem filmu »Modra zvezda« Gary Cooper, Eay Milland in Robert Preston. Prvi je dovršen kavalir, požrtvovalen tovariš in brat, od ostal?h dveh je eden izboren vojak, drugi je zaljubljen... Prva dva padeta, ko sta izpolnila veliko, p'emcnito dejanje, tretji dobi ljubljeno deklico... Film bomo v kratkem videli v Ljubljani. Predzadnje hsla v slovenski ligi Štiri tekme — ifri image favoritov Ljubljana je po včerajšnji zmagi nad Olimpom še zmerom sigurno v vodstvu, na naslednjih dveh mestih pa sta ostala železničar in Amater LJUBLJAMA, 1. dec. Predzadnje kolo tekmovanja v slovenski ligi se izjemoma enkrat ni izneverilo splošnemu načelu, da prognoze za izide nogometnih tekem nikoli ne držijo. To pot so se naše napovedi uresničile prav do zadnjega, saj so v vseh štirih tekmah zmagali oni, ki smo jim zmago napovedovali že pred tremi dnevi. Posledica tega normalnega razvoja je taka. da je prvenstvena tabela v vrstnem redu ostala nespremenjena. pri tem pa sta se Ljubljana in Železničar precej odmaknila od naslednje skupine štirih, kjer je v ostalem Bratstvo z današnjo zmago po točkah dohitelo Kr?ni7ane. Nekatera poročila z današnrh teVem spet govorijo o nesportnih dogodkih in raznih nar>ad:h veralcev na igralce ali na sof'n:ke Teh pojavov je v zadniem rasu mno~o preveč in vse kaže. da bodo morali pri ne'"?»1!Vo o«tre.V pr'4P*rnfti vajeti, ker j;in bodo sicer kmalu gledalci in mor- da tudi neobhodno potrebni sodniki ušli z nogometnih igrišč. Kakor smo rekli, je tabela z današnjimi izpopolnitvami ostala v glavnem kakor je bila in sicer takale: Ljubljana Železničar Amater Kranj Bratstvo Mars Maribor Olimp 13 13 13 12 13 12 13 13 2 3 1 1 1 2 2 52:21 28:12 35:29 25:24 28:36 33:25 8 25:39 0 12 11:51 20 19 15 13 13 12 8 2 Tekmovanje se bo nadaljevalo in obenem končalo — razen tekme med Kranjem in Marsom — za vso letošnjo sezono prihodnjo nedeljo z naslednjimi srečanji: Bratstvo—Železničar na Jesenicah, Amater—Mars v Trbovljah. Maribor— Olimp v Mariboru in Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Z današnjih tekem smo prejeli naslednja poročila: p ^ n- "ne. ima še sive izBii e«l Maribora F® estri igo § : 3 (i : v korist Ljubljančanov LJUBLJANA, 1. dec. Na igrišču Ljubljane sta danes popoldne odigrali ligaško tekmo enajstorici Marsa in Maribora. Vreme je bilo solnčno, vendar precej hladr.o in vetrovno, kar je bil najbrže tudi vzrok, da je tekmi prisostvovalo le okrog 300 gledalcev. Igra je bila zelo živahna, prava borba za točke ler posebno zanimiva v prvem polčasu. pri vsem tem pa vendarle nekoliko preostra z obeh strani. V drugi polovici isre «o se duhovi še bolj razgreli in igra je ušla iz okvira športne borbe, nazadnje pa ie prišlo celo do dejanskih obračunov, med igralci, kar je med gledalci povzročilo precej nerazpoloženja. Ti ne^portni dogodki bodo imeli seveda svoj epilog za zeleno mizo in ne dvomimo, da bodo krivci prejeli zasluženo kazen. Odgovornim faktoriem pri SNZ polagamo na srce. naj pri teh uporabijo najstrožje merilo, ker ?r> pritožbe proti nediscipliniranim nogo-j-pgtiSem zmerom češče. ve kazni pa, kakor kaže, bre? pravega učinka. Mars je zmago po dobri igri v drugem polčasu sicer zaslužil, toda rezultat 5:3 je le previsok, ker so Mariborčani to pot poležali dosti več od domačih, vendar imajo v napadu prešibke moči, da bi bili us- FTars je nastooil v postavi: Pavlica. Gvard»ančič. Prijatelj. Pišek, Sočan, Hu-mar. Piskar, Slanina, Zigon, Perko, Do- berlet. V moštvu ie danes precei slabo zaigrala obramba. le Pavlica je b'l čisto na mestu. Med krilci ie bil prav dober Sočan. ki ''mel v H\im«»riu dobrega noroočni-ka P!šek ie le de1 orna zadovoliil. V na-p-rin ^ tjrdila Ziffon !n Perko. dobro p < n 7T">er. todo nannd ie nred golom nemogoč pa tudi domači vro+ar ie na mestu in t.oko co do konca polčasa ne zgodi nič V dHi-rpm delu 'gre Mars dobro izrabila ve+er. toda v 17. min. >r^e branilcema cpPnšeV 'n -'e ie V 18 min ostro ct+relio pionina in žoga ie med drogovi. 9-2 V 24. mm. ie usnpSen Pp^ko. ki 7. p1 avo posodi v mrežn 3-2 V 29. min iz pripre golom 9elin3ok vn-npt Izrav^a no More ip 7nnot v nanodn in v 31. min. PerVn zthSo no V 35 m'n. mora z igr;?čo fl-"ordianč:č 7-ors^i nrp-nc+reto c;tor+o V 27 mm. novzre?? TVoleP todo nomoeto StrpTa se fo-rtrlio Vi "o konča — noli^ia. no n<-,51ie T,-"''<-a — V gor^eroVio. ■^rvrrrv n^flio rormTni t'-rmr\ vTO+oriii v ro-iro \r min. postavi Z;gon z glavo konč- v rvr^pi^i—^t i« •.o-*-.—". i^»arsa omagala nad rezervo Jadrana z 1:0. vremenu in pred komaj 1000 gledalci. BEKlJN: DSC (Draždane) : IFC Niirn-berg 2:1 v podaljšku. Finalna tekma za pokal vodje nemškega športa v. Tschammer und Ostena. Premagano moštvo je štiri leta zaporedoma zmagovalo v tej konkurenci. 90.000 gledalcev. GENOVA: Italija : Madžarska 1:1 (1:0) Prvi gol so v tej meddržavni tekmi zabili Italijani po Trevisanu, izenačenje pa je dosegel ""todola po odmoru. Madžarsko moštvo je bilo ojačeno z nekaterimi bivšimi ru-munskimi igralci. Nad 40.000 gledalcev. Ponovna ligaška tekma med Hajdukom in Splitom za jesenski del tekmovanja v hrvatski ligi. ki je bila odrejena za včeraj ni mogla biti odigrana, ker madžarskega sodnika zaradi žametov in zastoja železniškega prometa na liški progi ni bilo v Split. Z domačim sodnikom se moštvi nista hoteli zadovoljiti. r&tsivo zmaguje h- ^ h 3 « Zi L^.trljana fe zmagala proti Olimpa za polovica sSafjšs kakor doma (o : s — '3 : S) CELJE, X. dec. Danes ie moštvo Ljubljane na Olimpo-vem igrišču nastopilo proti enajstorici Olimpa Tekmi je prisostvovalo samo 200 gleri"lcev. ki pa niso doživeli pričakovanega športnega užitka. Ljubljana je pred-vaiaia zelo dobro tehnično isro in je lepo k^mh-nirala. napad pa je bil pred nasprotnim solom premalo odločen. Naoa-daini trio ie bil prodoren, krili pa sta bili čpc+o nremalo precizni v podajanju in s*-rp|ioniu na gol. Krilska vrsta ie bila v cbrombi na m«'« in je tudi nr;dno ?.a-napad. Obramba ni ime^a nre+ež-ke^a dela in ga ie opravila brezhibno. 0'i-mpova en a i stori ea v tehničnem pogledu n->airnr ni bila dorasla nasnrn+ni-kn. ipraia na ie nredvcem požr^vovalno. Ztoc+i to 7a ožio obrambo, ki ie nre- pre*'l. še ver-ii nora z n*»nod in Vrii-Va v^~ta pa sta igrala precej podreieno vlo- go T.inbiiano tokoi v zacpH-ij krpnko nono-a ne morp snraviti žo«p v mrp*o Tež po?1-? v nrvm nolea^n žopo dvakrat v proSVo v 17 m:r"> na ^^e^^ar no šoto ak-ciii iz ro7^oiip 1 o rn no+rece m-mnovo mrp^o. Štiri minul'P no^npip poviša isti igralec po lepi kombinaciji iz 15 m da- zmaga Bratstvo : Kranj 3 s t (0:1) JESENICE, 1. dec. Na igrišču Bratstva je bila danes popoldne ligaška tekma med Bratstvom in SK Kranjem. Tradicionalni gorenjski derby je privabil na jeseniško igrišče kljub izredno mrzlemu vremenu zelo veliko število gledalcev, ki so bili z živahno igro obeh enajstoric zelo zadovoljni. Gostje so se pokazali kot dobro vigrano moštvo, toda žal se v prvem polčasu pokazali to napako, da igrajo vse preveč ostro. Domačini so se danes predstavili v nekoliko spremenjeni postavi. Moštvo je ugajalo samo v drugi polovici igre, ko je zaigralo res odlično, medtem ko je bilo prej vse preveč defenzivno in v napadu premalo odločno. Iz poteka igre bi bilo omeniti naslednje: Kranj začne takoj z ostrim tempom, krilci zalagajo napad z žogami, tako da ima domača obramba zelo veliko posla. Bratstvo se očividno ne znajde na trdemu terenu, njegov napad vse preveč kombinira in premalo strelja. V 20. min. je foul proti Br. Kr. strelja in žoga se odbije od prečke ter pade naravnost na nogo kranjske zveze, ki strelja v levi kot in doseže vodstvo za goste. Zdaj se domači nekoliko otresejo premoči gostov in ves čas zelo trudijo, da bi izenačili, toda do polčasa ostane pri starem. Po odmoru začne Br. s silnimi napadi in potisne nasprotnika čisto v obrambo. V 15 min. je kot proti Kr. Krasno pol visoko žogo Micelija presueže Marn z glavo Cn fioaškomu kaj podariti, mu poda^fmiHa tihmsiur dovi-šmjer na&Utncr ji&fcr! in izenači. Bratstvo pritiska zdaj še bolj. V tem delu se posebno uveljavlja mladi Miceli na desnem krilu, ki z odlično igro kar naprej navdušuje občinstvo. V 25. min .pošlje isti igralec spet krasen pred-ložek. ki ga Ropret z glavo podaljša v mrežo 2:1. za Br. Igra se prenaša s polja v polje. V 32. min. je spet v akciji Miceli ter lepo postreže Marna, ki podaljša žogo v mrežo. 3:1 za Br. Kranjčani se potem nekoliko otresejo domače premoči in res se jim posreči, da 5. minut pred koncem zabijejo še drugi gol in izboljšajo končno stanje na 3:2 v korist Bratstva. Zmago domačega moštva je občinstvo pozdravilo z velikim navdušenjem. Sodil je g. Deržaj iz Ljubljane. Slcb dan za hrvatski nogomet V dveh medmestnih tekmah so včeraj zmagali Srbi — skupno 8 : Z Trboveljski rudarji so nudili močan odpor in izgubili samo 1 : 2. MAiiiBOR, 1. dec. Predzadnja tekma v prvenstvenem tekmovanju SNZ, ki se je odigrala v Mariboru med SK Železničarjem in Amaterjem. ni privabila mnogo občinstva, kajti Mariborčani so videli Trboveljčane igrati že pred tremi tedni proti ISSK Mariboru in takrat niso posebno ugajali. Razen tega je smatrala mariborska športna javnost SK Zelezn čarja za visokega favorita Toda tistih 400 gledalcev, ki se je zbralo na stadionu ob Tržaški cesti, je bilo ugodno presenečenih, kajti prisostvoval; so tekmi, ki ;e bila ena najlepših v Mariboru Trhoveličanov od zadnjega na-stona v ?4ar;,noru rt': bilo prenoznati in giror v oozitivn^m smislu. Iffrali so tako o^l;čno da so primora.!1' svoiega nasprot-pikp rjo ie odprl v«e registre svoiega 7mnia S^er pa sia oba nasprotnika za-ipr-oifl c tok'm elanorn in požrtvovalnostjo rta «e ie fpVma vršila v peklenskem v <->hpV> ooičo=ih Zelezn-č-;r si je vidno prizadeval, da bi zmagal izdatneje Napad za napadom je volil oroti nasprotnemu golu kier pa cf h-'l m***? nr*d~e na straži in razbili j.T.^r.oi ,rc--><-r ^oT/ornoct Duša'°brombn:h „»,„.•: ^—1-orM! ip '7Vrrtni irrrolec C;,i r c h-'T pnvo/l k"pr ie b'"lo ne-vorno -p bil nrpH golom na desni Ijave na 2:0. Ljubljana je ves čas v premoči, po zaslugi Olimpove obrambe pa ne more dc odmora zvišati rezultata. V drugem polčasu se ponudi Ljubljani v začetku tik pred samim golom lepa prilika, ki je pa ne zna izkoristiti. V 4. min. dobi po hitrem prodoru Erber žogo in iz neposredne bližine doseže gol. V 8. min. izključi sodnik Olimpovega igralca Cater-ja. nato pa še Flisa. ki se je dejansko lotil sodnika. Kmalu nato še Korajžija sam zapusti igrišče, tako da igra Olimp zdaj samo še z 8 igralci Premoč Ljubliare je absolutna in igra se samo še na Olimpovi polovici. Olimp se umakne popolnoma v obrambo. V 17 min. postavi Jež na 4 0. v 30 min pa Pupo z neubranljivo bombo končni rezultat Ker so začeli Olimpovi igralci v drugem polčasu 2 ostro igro so gostje začeli igrati previdno, da bi se izognili poškodbam Zato tudi niso dosegli večiega rezultata. čeprav so ves ta čas skoraj stalno oblegali domači gol Gostje pa so s svojo igro vendarle razočarali ker je občestvo pričakovalo mnogo več. nego so pokazali zlasti v drugem polčasu. Sodil je g. Kopič iz Maribora. gostov je svojo nalogo izpolnila vsestransko. Napad je lepo pridobival na terenu in je tudi dobro kombiniral, toda kot strelci se napadalci niso posebno izkazali - Zmaga Železničarja je bila zaslužena. Domače moštvo je bilo izbalansirana celota in je imelo t0 prednost, da je razpolagalo z boljšim napadom, ki pa si je privoščil tudi to posebnost, da je zastrelial kar dve enajstmetrovki. Sicer je napad mnogo streljal, vendar ne točno, v ostalem je oa nasprotna obramba posredovala skoraj vedno pravočasno in preprečila še večjo škodo Železničarjev! krilci so večji del igre silili preveč v napad, kar je moštvu sicer prineslo terensko premoč. hkrati pa tudi ustvarilo nevarne položaje v lastnem kazenskem prostoru. Obramba domačega moštva je bila danes na višini in ni zaostajala za ostalimi formacijami. Tekma sama je bila sicer ostra, toda končala se je v redu. dasi so tu in tam nekateri igralci prekoračili meje dovolie- ne igre. Gostje so zaradi tega prejeli dve . - ... enajstmetrovki, ki pa sta - kakor rečeno \ ™m in Hermesom pa je bilo pn stanju — minili brez škode. Gole so zabili: v 5. min Pocajt. v 36. min. pa je leva zveza BEOGRAD, X. dec. Srbska liga je za letos končala s prvenstvenim tekmovanjem, za današnji državni praznik pa je imela naša prestolnica zelo zanimiv nogometni spored, namreč srečanje med mestnima reprezentancama Beograd in Zagreba. Pred glavno tekmo sta igrali junicrski reprezentanci obeh mest. Zaradi tega so si pričakovali ogromen obisk, toda na igrišču BSK se je zbralo le okrog 8000 gledalcev Vreme ni bilo ugodno nizka temperatura in moker sneg, ki je naletaval. sta marsikaterega ljubitelj? nogometne igre odvrnila od obiska današnjih prlmditev. Bilanca . današnjega dne je z?. Beograd zelo ugodna, saj znaša izkupiček z obeh tekem 8:2 za Beograd. Beograd jnn.: Zagreb j mu 5 s 1 (1 s 1) Prav zanimiva in lepa tekma, v kateri so se beograjski mladiči zlasti v tehničnem pogledu pokazali kot premočne in je njihova zmaga popolnoma zaslužena. Beograd: Zagreb 5:1 (1:1) Nato sta nastopila elavna akteria. Srednji krilec Beograda Brocič 1e sicer včeraj zaradi blesure odpovedal sodelovanje, danes pa je vendar nastopil. Zmaga Beo- grada po pokazani igri obeh moštev ni bila tako prepričevalna kakor kaze rezultat, vendar jt zmaga Beograjčanov zaslužena, toda rezultat 3:2 aii morda 2:1 bi gotovo bolj ustrezal. Beograjsko moštvo je imelo izredno srečo. Večkrat se je žoga že videla v mreži, toda šla je v prečko ali pa se je v zadnjem hipu znašel igralec, ki je bolj slučajno kakor s sposobnostjo rešil nevarno situacijo. Beograjsko moštvo je bilo sicer dobro sestavljeno, toda v posameznih delih igre le ni pokazalo onega, kar smo pričakovali. Zagrebčani se v začetku niso znašli, toda kasneje so zapustiil dober vtis. Zlasti napad z Wolflom, Lešnikom in Zivkovi-čem je pokazal veliko prodornost proti nasprotnikovemu golu. Kratek potek: V 10. min desno krilo Savič lepo centrira pred goL Božovič doseže z glavo. Izredno lep zadetek. 1:0 za Beograd. V 25. min. Wolfl po Brocičevi krivdi izenači. V drugem polčasu diktira sodnik zaradi roke enajstmetrovko proti Zagrebu. Strelja io Dubac in stanje je 2:1 za Beograd. V 20 min. dobi Božovič zopet lep center in zopet z giavo poviša na 3:1. Lešnik je ble-siran in zapusti igrišče. namesto njega vstopi Pogačnik. Beograjčani so sedaj v premoči, toda rezultata ne morejo povišati. Sodnik Petermanec iz Zagreba ni zadovoljil. Amaterjev izenačila. V 28. min. drugega ponaša je Turk postavil končni rezultat. Sodil je g. Krajnc iz Zagreba. Ostale nogometne tekme f .TTT5? JANA: Korotan : Mladika 2:1. Prijateliska tekma. NOVI SAD: Novi Sad : Subotica 4:2 ali m 'pvi c+rani oa tudi v kr'lcki vrsti , , se je uveljavil z uspehom. Krilska vrsta ' (2:1). Medmestna tekma ob slabem TABLE-TEN1S Priprave table-teniških igralcev za drž. prvenstvo Na dvodnevnem izbirnem turnirja je zmagala Mladika, ostali trije kandidati pa so Celje, Hermes, Korotan * LJUBLJANA, 1. dec. Včeraj in danes je bil v športnih prostorih SK Mladike na Kodeljevem velik izbirni table-teniški turnir za najboljša moštva med slovenskimi klubi, katerega so se udeležiil naslednji: Bratstvo z Jesenic, SK Celje ter ljubljanski Hermes, Korotan in Mladika. Prijavljena sta bila tudi Planina in Mura, ki pa se tekmovanja nista udeležila. Turnir se je pričel že v soboto in je ta večer trajal pozno v noč. Odigrani sta bili samo dve partiji, srečanje med Korota- 3:1 v korist Korotana zaradi pozne ure prekinjeno. Obnovljena partija se je danes končala z zmago Korotana 5:4. Korotan je v soboto razen tega gladko porazil tudi Bratstvo s 5:1, medtem ko se je dvoboj med Mladiko in Hermesom končal z zmago Mladike s 5:4. Danes je turnir trajal ves dan od 9. do večern'h ur Prva sta se srečala Mladika in Bratstvo, med katerima je zmagala Mladika s .V2. V naslpdnlem srečaniu sta nastopila Hermes in Bratstvo ter so Jeseničani izgubili z 1:5. Z enako razliko je zmagalo tudi moštvo Celja nad Bratstvom, ki je izgubilo tudi proti Korota-nu 1:5. V zadnjih igrah je Celje nastopilo proti Hermesu, ki je postavil samo dva igralca (Marinka in Djinovskega), tako da so brez velikih težav zmagali Celjani s 5:4. Korotan je odpravil Celje s 5:2. Mladika pa je premagala Korotan s 5:3. V zaključni igri sta se sestala Mladika in Celje, kjer so Mladikarji zmagali s 5:4. Naslov prvaka II. skupine, v kateri igrajo vsi slovenski klubi, si Je priborila Mladika, na naslednjih mestih pa so c enakim Številom točk Celje, Hermes in Korotan. med katerimi bodo Selc za zeleno mizo določili drugoplasfranega. Za turnir je vladalo precej zanimanja in je bilo ves čas v dvorani precej gledalcev. Sredi decembra bo v Zagrebu tek- movanje za državno prvenstvo moštev in za ta nastop se naši tableteniški igralci res vestno pripravljajo. Današnje igre so pokazale, da imajo med seboj nekaj prav dobrih moči. Organizacija je bila v rokah funkcionarjev SK Mladike, ki so se zelo potrudili, da je tekmovanje poteklo v splošno zadovoljstvo. Drugi dan mednarodnega table-tenisa v Zagrebu Zagreb, 11. dec. o. Snoči je bil v okviru trodnevnega mednarodnega tableteniškega t robo j a odigran drugi dvoboj, in sicer med reprezentancama Madžarske in Nemčije. Madžari so v tem srečanju zmagali tesno s 5:4. Za prireditev je vladalo ogromno zanimanje. Zvečer sta nastopili reprezentanci Hrvatske in Madžarske, vendar rezultat do ure, ko to pišemo, še ni znan. Cene govejih M In usnja Kraljevska banska uprava, referat za kontrolo cen, obrača pažnjo vsem interesentom, zlasti mesarjem, tovarnarjem in trgovcem, ki proizvajajo in prodajajo kože in usnje, da spadaj? surove kože in usnje od 4. okt letos pod kontioio cen. Zatu bi se pregrešili vsi tisti, ki bi prodajali kože in usnje brez odobritve dražje, kakor so jih prodajali 4. okt. letos, proti predpisom urtdbe o kcntro'i cen Kraljevska banska upra\a vlog za povišanje cen koža m in usnju n- reševala, ker se bodo določile te cene za vs< državo enotno in ker predvidoma ne bedo dosegle cen z dne 4. oktobra leto&. Pri tem polužaju bi odobravanje podražitve nad nivc z dne 4. oktobra prehod na bodeče maksimalne cene za kože in usnje le ottževalo. Pač pa bodo organi kontrole cen nadzo«-rovali gibanje cen ko« in usnja od dne te objave in bod(- post< pali po predpisih uredbe o kontroli cen proti vsakomur, k; bi te predmete dalje dražili. Ta kontrola se bo začela pn surovih kožah, ki so oenova za nadaljnje formiranje cen v tej stroki. Eksplozije v Zagrebu Zagreb, 1. dec. AA. Uprava zagrebške policije je izdala sledeče jKiročilo: Včeraj. 30 novembra 1940, so neznani storilci med 17.45 in 18. uro vrgli petarde v Zagrebu na Radičevem trgu št. 2, v Mo-sinskijevi ulici 53 in na Prilazu 11 ter na Strossmayerjevem trgu. Zaradi poka je popokalo nekaj oken. Politična amnestija v Siriji Carigrad, 1. dec. A A. (DNB) Iz Bejrutha javljajo, da so sirske oblasti izpustile na svobodo okoli 60 političnih krivcev, večinoma članov sirij«ake narodne stranke, ki so bili obsojeni na man j kakoT tri leta zapora. Voditelji sirijske narodne stranke so ostali še naprej v zapoiu Sirijska vlada je prepovedala vsem sirijskim državlja-nom vstop v armado tujih držav._ Zemunska viemenska nc.posed- Hladnejše vreme. Polagoma se bo zvedrilo v zahodnih in severnih krajih Na primorju bo buria in večinoma jasno Pretežno oblačno bo v csta'ih krajih, ponekod z dežjem in snegom. Mraz bo povsod razen na primorju. Francija sme imeti v Evropi samo 1oimkk> vojakov in posebno armado v kolonijah Bern, 1. dec. AA. (Štefani.) Po vesteh iz Vlchyja je bilo v zadnjih francosko-nem*k!h razgovorih govora o francoski vojski. V dobro obveščenih krogih ▼ Vlchy-ju se s tem v zvezi potrjuje, da sta državi osi odobri'1. da Francija vzdržuje v evropskem delu svojo voisko. ki bo S'ela 100.000 vojakov, v kolonijah pa še večjo. Dolžnost t kolonijalne vojske bo, da vrne avtor teto Francije v njenih posestvih v Afriki. Francoska vlada je o tem obvestila angleško vlado, tako da bo nosila Anglija vso odgovornost, če bi te kolonialne čete pri opravljanju dolžnosti prišle v spor z angleškimi četami. i proslava narodnega praznika Vsa Slovenija z Ljubljano na čelu je imela skrbno pripravljene prireditve Ljubljana, 1. decembra Vremenski spored preteklega tedna je bi! v letošnjem že itak precej zmešane m letu nenavadno pester. Zvrstili so se vsi registri. Imeli smo krasne dm, potem spet naenkrat meglo, da bi jo lahko rezali, iz nje se je izcimil dež, ponujal se je sneg, ki je posebno gosto pok:iI v.oldne zcblestel veliki bodrilm napis: »čuvaimo Jugoslavijo!« Ljubljana se je hitela krasiti z državnimi zastavami. Sledile so odlične večerne prireditve viteških organizacij Razpoloženje v vsej Ljub Ijani je bilo nenavadno živahno, čeprav je ponoči c krog voglov hudo zavijala burja. Nedelja se je zdramila čisto mladostna, od sonca obsijana. Ves dan skoraj m bilo oblačka na nebu. planine sc se nam docela pribVžale, c'oboko posute s snegom V p 'sojn'.h zavetjih je sonte toplo grelo, toda r.a odprtem je bur/a brila v obraz in preganjala ljudi z ulice Od ranega jutra do poznega večera je bilo po Ljubljani mnogo živahnega vrvenja Lokali so menda prav vsi bili nabito polni. prav tako gleda lišča m kinematografi O proslavah poročamo posebej Vsekakor je bil letošnji narodni praznik zedinjenja vsepovsod dosto/anstveno praznovan, na čelo vseh slovenskih krajev pa se je postavila bela Ljubljana Narodni praznik je bil v Ljubljani zaključen z novinarskim koncertom, ki je bil letos na izredni umetniški viš'ni o čemer so se poleg številnega občinstva, ki je napolnilo unio-sko dvorano, prepričali tudi tisočeri poslušalci ob radijskih apaiatih Pitc častna * Na narodni prazn:k se jp LjuHjana prebudila v jasnem sonči m jutru Po ulicah je že zgodat dop« 'dne vladal slovesno razpoložen ie Trobr.inu,* ie vihrala > slcher ne hiše Ulice so bile nenavaJm živahne zlasti sc je zbrala mno/ ca obr nf-tva okrog sto'nice, kjer je bila -b 1(1 ur slovesna služba božja Pred cerkvijo je bi'!a postav Ijena častna četa vojaV*v 4 čeladami, s polkovno zastavo in z godbo 40 polka. Slovesno cerkveno opravim je opravil škof dr Gregorij Rožman ob številni asistenci Prostrana stalnica ;e bila nabito parna. Ves prednji prostor sc zavzeli od-ličniki, brigadni general Stetanc vič, župan dr Adlcšič poleg v>ch osta^h predstavnikov državnih samoupravnih uradov ter kulturnih in gospodarskih združenj in kor-poracij Polnoštevilno so bili zbrani aktivni in rezervni oficirji. Po cerkvmm opravilu je sprejemal g. ban v banski palači čestitke. Ne manj slovesna je bila svečanost v pravoslavni cerkvi kjeT je eprav«' bogo služje protojere) Markovič i asistenco Tudi tu so se zbrali poleg najvišj.h predstav nikov oblastev s komandantom divizije na čelu vsi višji častnik' carniz^e ter ves oficirski zbor Pred pravoslavno cerkvijo je prav tako sprejela voia:ke in ovilne odlič-nike častna voja-'ka čeip 7 godbo Slovesni službi božji sta biii tud v >tnrokato1iški kapeli in v evangeljsk' ctrkv- Po posameznih zavodih so bile 'epe šolsice proslave. Na univerzi so počastili narečno zavedni visokošo'ci svoj veliki dan potem pa so položili pod vodstvom JNAD »Jugos'avije« krasen venec pred spomenik V teškega kralja. i* M / Jubljanskega Sokolstva SveesEe akademije ljubljanskih društev asi zaobljube ob veliki udeležbi Stokolstva £u narodne javnosti Ljub jana. 2. decembra Letošnji državni in sokolski praz.uk 1. dccvin^ra je ljubljansko s kolstvo pro-pro-^uviia naea sokoistvo že 2i let s sva-sli v teh časiii, ko-ikšne a pom.na ie za naš r.a. o J sokolska ideja ki z dra imi preživlja hude preizkušnja. Prvi dsccmbsr pr os. a vi. a na^a Soko.s vo ža 21 lit s svečanimi akademijami in se.aml ki so da-bile p-sobno lalos svoj g. b ki ponen. Smo v zadnjam letu sokoiske Petrove pet-letn.ca. na pragu le: a ko bo vzv.šeni starosta Nj. Vel. kra j Pctar L d pjlnil i8 loto in z:sed 1 prest jI sv ie >a viteškega očeta. Smo prad II. vsesokalskim z!eto'n v Baog.aJu. kamor bodo za Vidov din hite.e s Jolske legije. da se poldeniio svojemu najvišj.ma bratu in starosti V tem duhu so bile letošnje so'-o'ske proslave naših društev in čet. Z asti na letošnji državni in soko'ski praznik se ie oč*t ovala trda a velja in skupnost vseh pripadnkov se-kelske družine in oa narodna javnosti, ki se ie v polnem števi'u udeležila sokelkih proslav. Množica na sokolskih svečanr-st h je ponovno o-isegia. da bo čuva1 a poslednje naročila Vel kaga kralja Zadinltalja. Za uvod k slavnostnemu dnevu sta priredila Sokol I. na Tabo-u in Sokol II v Trrovam svečani ak d^mri. ki o njih por čamo na drugem m stu Na sam državni in rckolski praznik so bile v vsah ljubljanskih s;kolskih društvih el i vnosne scia ob veliki udeležb: sokolskih n-ri-padn kev in narodne javnosti Seie so bile Po drušivih ob 11. uri dopoldne. isM Sckcl CA T*^ p s.-,«-.«'' je 7bral veliko množico da ie bila telovadnica nap:in.jena do kraja Svečano razpoloženje ie povzdignilo odlično okrasje dvorane in redba Ob zv kih s ko cke koračnice so prikorakoli vsi telovadni oddelki s napori na čalu. med njima Aleksandrov praoor in prapor kraliice Mariie Zatem ie stopil pred množico staro ta br Janko Jazbec, ki ie o'v;ril svečani sokoi-ski zbor Po njegovem pozdravu ie nro-svc'ar br. inž. Pahani p-eč;ta] p^l^n;co Saveza SKJ. nakar sta bvafa Vaclav in Jurij M:k'ška ubrano zaigrala d e-u primarno skladbo na violini in klavirju kar ;e 7-budi'o navdušeno odobravanje Moč-no ie už~a1a recitacija b^ Draga Zupančiči »Prvi december« rak "T :e go_rba za-irrala > Iz bratskog zag-ljaia« Staros a br. Jan'-o Jazbec ia nato govoril o pomenu 1. d^oerrbra za sokoistvo in naš nar d mar! vihanrm cdobravon:em n^voanih. S^ad'^ ie prevedba dece v nar^šč^i in ie m1"d;no krasno nagovoril rod-a^elni1" br. Loi~e Vrh^^ec. Po tem s,-eč"nem d^ia-ni'i ia pa1ož^o čl^no^? ip članic v r~ke brata starosfe sokolsko zaobljubo Na o^ -u nato noia^^a k^as-"1 alegorična sl:,-a: »Čuvaite Jugoslaviio!« Nato ie ra-Vrhime" S"rerroT*o,"il co'"olski 0 pin-,11-, v r~sn:h ča- sih Zuo^^čič in Variian s'p nato "" ^'a dnevu p-;mai-no ^kl^dHo nuč ^ m o^ru pHka-an^ s'm-b^"'"->.-( ciika me-1 ig^aniem ctV-oi-.^-e T-iVrjrt^ »Hei S'r>"ani« pa^f^ so-koi-kih legi i. k; so io o^i vsi. je zaključila krasno u°pe1o pros'avo. Czhcl Lf^Mjasaa-šiška ie preslavil državni in sokolski praznik v svojem demu. Slavnostni zbor ie otvoril starosta br. inž. Stane Jesih ki ie imel pomemben govor o 1 dacembru Po n e-govem govoru ie pevski zb r šišenske Čitalnica pod vodstvom br Knaoiča zaoal tri dnevu p.imeme pesmi ob velikem pritrjevanju navzočnih Prosvetar br Ban-.č js preči*al savezno poslanico, potem pa je narašča i nik Berger zanosno recitiral »Domovini«. Sledila ie zaobliuba novih člane-v in članic, nakar ie b'la lepa svečanost zaključena s pesmijo »Le naprej brez miru...« L Ka Taboru je imel prav tako ob veliki udeležbi interno orcelavo sokolskega praznika 1 decembra Ob zvokih Paščanavega >-Sakol-skega pozdrava« so vkorakali v telovadnico z državno troboinico na čalu praporščaki. nakar ie b:la med igranjem državne himne izkazana ča~t d žavni zastavi. S^vno-^o seio ie otvori' sta-osta br inž. Lado Bavc k; ie o udari pomen 1 dacernb a za sckolstvo in i go 1 venski nared ^o prečitani oos'an;ci Savezi SKJ ja sledila re-itaciia Gan^ove »Prvi december«. ki ie naoravila na vse n^vočne globok vtiek Gan^iva ie b:la zatam pre-vec'ba dece v nar?5sai in v čl~n- ctvo' Daca ie prse^l* oa b sed^u od 19 maia 1935 na dečii prapor ves narašiai pa na naraščajski prapor Novo članstvo (nad 701 ie položilo P ed->isano zaoo ubo v roke staroste br inž Bevca Svečano zaprisego ie zak jučila sokVska himn^a »Hei S'ovani« ki so io peli vsi navzočni Starosta br inž Bevc ie nato spr g v ril zbranim o dolžnort:h in pravirab članstva. o nalogah sokolstva in sokolski Petrovi oetietn:ci. Po govoru brat-' staroste je vsa množica z?pala »Le naprei b"v miru«. nakar ie sledilo vp's vanie v knjigo zaobljube in društveno spominsko knjigo Sokol Ljubljana-Vlč je tudi letos ob veliki udeležbi proslavil državni praznik s s1avno?tno saio uprave v dvorani Sokolskega doma Oder 5e bil okusno okrašen z državnimi zastavami m kralievo sliko, pred katero so se o "stavili praporščaki z državno zastavo na če u k; so ii zbrani izkazaM čast med pe^em državne himne. Svečanost ie otvoril o sta br Pavle Borštnik nakar ie tain^k br Janez Hor; af p ečital poslanico Sa- e-za SKJ Potem ie govoril o pomenu našega naivečiaga p-a^nika starosta br Pavle Bcrštn:k ki ie zekliu"il s pozdravom mlademu kralju Petru II. kateremu so navzočni zaklicali »Zdravo« Sledila ie zaobliuba novega članstva in vpisovanie v spominsko kniigo Slovanska in soolska himna »Hei Slovani« ie zaključi'a sveč-i-no zborovanje Zvečer ob 20. ie bila v polni dvorani akademija ki ie vsestransko uspeha Mimo krasnih telovadnih tcčV sta povzdignila svečano razpoloženje solist br. Jancvrk' in pevsk; 'bor »Bor« ood vodstvom br Gučka Obč n^tvo ie nagradilo vse nast-oaioča z velikim od bra-vaniem Pomemben govor o l decembm ie imel prosvetar br Loi7«3 Marčun Aka-demiio vso oos^tili pi^ed^ta^^ik! vojašk;h fn oni1 nih oblastev in zastopniki bratskih društev. Ostale proslave, ki so iih imela društv S "ko' III Sokol IV.. Moste. Zgornja Šiška in St^pania • as so pokazal, da ie tudi na periferiji velike Liubliane sokolska misel trdno zacidrana in da so s ikolski pripadniki prež^i ene same misli in načela s sabora v Novem Sadu: »En krali. en narod eno sokolovo, ena držaji« Od te sv~i? naiviš;e zapovedi jugoslovensko sokclstvo ne bo krenilo. Tel&mina akademija na Ta&oru V proslavo državnega praznika narodnega zedinjenja je priredil Sokol na Taboru v soboto zvečer zelo dobro uspelo telovadno akademijo. Po običajnem obredu prihoda praporov in pozdrava naše državne zastave se je br. starosta inž. Bevc v kratkem nagovoru spomnil kralja Petra I. Osvoboditelja in Vite.kega kralja Aleksandra i. Zedinitelja- Pozval je navzočne Sokole in st tkalsko občin«tvo nai store vse da se v sikupnih naporih očuva svoboda našega naroda in neokrnjenost naše države kot dragocena dediščina preteklih pokolenj in stoletnih krvavih borb. Brat starosta je v imenu Sokola v vznesenih besedah pozdravil starešino Sekala kralja Petra II. in navzočni so se ob državni himni navdušene pridružili pozdravu Nato so v prijetni izmenjavi sledili nastopi članov in članic moškega in ženskega naraščaja Člani so v štirih nastopih pokazali izredno veščine v vaiah na bradlji, na drogu m v slikovitih prostih vajah. Članska petorica je predvajala lepo stilizi-rano mečevanje, sedmorica pa ie nastopila z brezhibno uvežbanimi prostimi vajami lahkoatletskega značaja Gledalci niso šte-dili s pohvalo ki so jo izvaiajoči zaslužili v polni meri Članice so nastof žmro viharien; ujet za skobec Da ie v Boh: n'u ženska ujela krali?. planin, tega prebivalstvo ne pc.nmi. Andersenove prav založbi »Sila« so izš'e te dm t meno vane pravi jice z mnogimi izrazitimi ilustraciiami Hin ka Smrek ar ia (med drugimi 8 prilog v avtotipiji z barv nim podtitkom Goi m o ie vsem znano, da so stare Andersenove pripovedke globoko zasnovane m ve 'emojstrsko napisane. da vplivajo i mogočno silo na srce ln um mladih m starih Kdoi m ve* z dušo ln telesom zapisan staremu, krvavemu hudiču Mamonu, se vse življenje ne loči od njih in jih prebira ponovno — še in še Smrekarja poznamo in vemo, da se je tudi to pot dobro odrezal in da se je do risarju sploh mogoče meje pisatelju približal. Oprema je v vsem solidna Izbrana, cena nizka Naklada knjige je iz sodobnih razlogov zelo omejena, zato priporočamo vsem hiter, odločen nakup Zagrebški Slovenci dobe knjigo pri St. Kugi i ju, beograjski pri Gezi Konu. Tej ceneni ljudski izdaji sledi za peta-mi bibliofilska izdaja, v platno vezana, medtem ko je ljudska trdo bioširsna Ta naklada je omeiena na tri s to oštevil jenih izvodov z 'astnoročnim podpisom Hinka Smrekarja Cena primeiku te 50 dinarjev in bo ta naklada gotovo takisto hitro razprodana Ta naklada pa v knjigarnah ne bo na razp>o':>go Naroča se ed