r êéboi. ia praioiküT. ¿ daily «c-P4 S*****7»' g^y, «od Holidays PROSVETA CLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE I! rain liki In upravnlškl prostori i 1657 South LawndaW At«. Off lea of Publication t 2657 South LawndaU Ar«. Telephon«, Rockwall 4004 Î nutter Jumtt 1«. IMC. «t Um pct-oiflo« »t Chica«». lUlaofa. a»4v Um Act of Cudrreu of lUrok «. lit*. CHICAGO. ILL.. I'ETER, 30. JUNIJA (JUNE SO^, 1939 SutmrripUon |6.00 Y«irly &TE V.—NUMBER 127 AccopUnea for mailing at ap^ial rote of pootog« provided for In ••otioo 1108, Act of Oct I. 1017, authoria«d on J«w 14. IMS. Velika Britanija apelira PH mir v Evropi V noti naglasa» da se vsi problemi lahko re-| 1 1 ^.pogajanji, zaeno pa pobija obdolžitve,\ Anglija povečala da hoče obkrožiti Nemčijo. Angleški držav- ° 9 r „¡k Churchill posvaril diktatorja Hitlerja. I pr0(Jnfcclj0 letal Naciji ojačili oboroženo silo v Gdansku k,don. 29. jun. — Angleška ^ je sinoči naslovila nov d nacijski Nemčiji, naj se ¡¿ne pogajati glede rešitve irnih evropskih problemov, ti je bil poslan v obliki od-vora na Hitlerjev govor, ki i je imel 28. aprila in v kate-di je dejal, da mora Gdansk poviio postati posest Nemči-Takrat je tudi preklical na-¡gtični pakt z Anglijo, ki je iklenjen 1. 1935 in kateri je lUvil razmerje 35-100 pomor-i sile med Nemčijo in Veliko itanijo. Angleški odgovor na Hitler-govor je bil uključen v noti, ero je Neville Henderson, [iežki poslanik v Berlinu, siti izročil nemškemu zunanje-l uradu. To se je zgodilo poli, ko je Winston Churchill, Mnik angleško admiralitefe petovni vojni, posvaril Hit-ja, naj «e pahne Evropo v ro vojno. On je tudi napove-, da bodo julij, avgust in itember meseci velike napeti. Churchill se strinja z daracijo francoskega premi-i Daladierja, ki jo je podal zaključenju zasedanja par-aenta, da stoji Francija pred večjo mednarodno krizo v njih dvajsetih letih, lota poudarja, da Velika tanija ne želi vojne, je mirna poravnava perečih blemov in utrditev prijatelj-b vezi z Nemčijo na podlagi ijemnega priznanja potreb ih držav. To pomeni, da rata obe upoštevati tudi pra-i drugih držav. Churchill je posvaril Hitler-v »vojem govoru, v katerem dejal: "Agresivne sile so na n, da pahnejo Evropo v nov iflikt. Vse zavisi od Hitler-Rad bi ga uveril, da sta an-narod in britski Imperij Awpela do točke, ko je nov nemogoč. Mi smo nešte-it odnehali v upanju, da ■ tem rešili Evropo pred trofo, ko je Hitler trgal ijene pogodbe in dane ob-■ On se silno moti, če mirt* «o bili naši umiki posle-' bojazni in degeneracije. !ika Britanija Tie bo stala ob " w mirno gledela nacijska ij». Vse priprave Nemčije v tvm momentu namen, «iti ftljsko na kolena, če » pristala na zahteve na-* v'ade. Velika BriUnija ¡Jljubila pomoč Poljski in to P bo držala. Naše potrpež-pti je konec." ,r,«n. 29. jun. — "Nemčija ** trditev Chamberlaino-da njen namen ni ob- ™ Nemčije," je bil urad-*"Vor nacijske vlade na *o noto. Ta je bila Ukoj 1 Hitlerju, ki se je po-umaknil v avojo vilo v "Hladenu, Bavarska, da ln njegovi diplomat je fttu- 1'oljnka, 29. jun. — g*« »lla v Gdansku je bila 1 novimi rekruti. Ti temveč izvežba-L "* / " prišli arm iz * p™»ij«. Sem priha-^ils javljajo mobili-»•«banje vojaštva. m^i •tajnimi puškami , " "«»«jem se vrši zu-kamor avtoritete v"u'pa civilistom. »* r|M|f da 4000 '•"trnkov in vojakov ji .^n.k v zadnjih 24 ' J*** je pripravljena ^ «vojtga ozemlja In TV*"»* BriUnija in opazovalci aituacije Fahy okrcal voditelje federacije Obramba federalnega delavakega odbora Tovarne obratujejo a polno paro London, 29. jun. — Mesečna produkcija bojnih letal, da se Anglija zavaruje proti možnosti konflikta v Evropi, je že prekosila produkcijo letal v Nemčiji, pravijo krogi; ki imajo tesne .stike z letalskim ministrstvom. Waahington, D. C. — Charles Va* izdelana letala pošiljajo v Fahy, pravni svetovalec federal- varna skladišča pod zemljo, nega delavskega odbora, je uda- Koliko letal producirajo an nI po voditeljih Ameriške de- L,eSke letftl8ke tovarne na me-avske federacije, ki kritizirajo 8ec> je ie tajnost. Tu pravijo, in napadajo odbor ter mu očiU- L^ je Anglija prekosila Nemčijo jo pristranost v prilog unijam v apruu. vlada potroši čez Kongresa industrijskih organi- deset m,iijonov dolarjev na te-zacij. Rekel je, da bi se morali den ^ ^„jo leUl. sramovati, ker napadajo odbor' brez vzroka, dasi vedo, da so uni- Nemci se bahajo, da produci- f it» nu m kil "IhTNo tisoč letal na mesec, toda je ADF veliko pridobile, odkar I ' . .... . ... . - , . delavski odbor izvaja Wagner je v zakon* "Predstavniki Ameriške delavske federacije, ki agitirajo za amendiranje Wagnerjevega za- mnogi trdijo, da jih izdelajo manj. Kakor Anglija tako je tudi Francija pospešila gradnjo bojnih letal. Obe hočeta popraviti, kar sta zamudili v zadnjih Zadnje vesti BERLIN. — Člani Hitlerjevega militariatiČnega in ekonomskega sveta eo se sestali na svoji seji, na kaferi razpravljajo o ekonomskih načrtih, katere bo Nemčija uveljavila v slučaju izbruha vojne. VARŠAVA. — Predsednik poljsfke republike Ignac Mosei-cki je izjavil, da bo Poljska s orožjem branila svoj koridor in izhod do Baltiškega morja. Po vsej deželi se vrfce demonstracije za vojno pripravljenost. LONDON. — Zunanji minister Halifax je v svojem govoru naglasi! potrebo enotnosti e: vropskih držav in naznanil, da je Velika BriUnija pripravljena sodelovati i Nemčijo, obenem pa je pouvaril Hitlerja, da se bo Velika Britanija uprla nacijski agresiji. PARIZ. — Tu prevladuje mnenje, da bo Velika Britanija pustila Poljsko na cedilu in ji svetovala, naj odstopi Gdanak Nemčiji, da odvrtie vojno. WASHINGTON. — Nižja kongresna zbornica je odglaao-vala, da provhslje glede embarga za izvoz ameriškega orožja v vojni zapletenim državam v nevtralnem zakonu ostane Ae nadalje v veljavi. uriionuirunje rra^rjev^n ^ oboroževanje v zraku sta kona, hočejo uničiti vaše to ljud- m in sta 0Jstal, daleč za_ sko zaupanje v delavski odbor", n*1. * {„ je rekel Fahy pred člani delav-N "^emčijo-ta Italijo skega odseka nižje kongresne Anglija gradi tudi letališča za zbornice. "Unije ADF se mora-1 bojna letala. Dalekosežne pn jo zahvaliti prav delavskemu od- P^ve za obrambo proti napodom boru, ki nepristransko izvaja is »raka so v teku Samo v Lon-Wagnerjev zakon, za sklenitev donu in okolici je bilo v zadnjih e..^ velikega števila pogodb z deloda- tednih grajenih trideset vojaš Njen jalci, ki so se odločno borili pro* ti organiziranju delavcev. j H^H William J. Cronin iz DitroiU, iKupitja med Nemčijo reprezentant Automobile Manu- L',! Kitajêko facturers Assn., tudi nastopil ^(HHm pred odsekom in izjavil, da mi- Honkong, 29^ jun -- Tu poru v industrijah ne bo, dokler h>čajo da ^ HiUerj^i agenge bodo voditelji manjšine lahkoUkleni kupčijo s Kitajsko, da podžigali stavke, ne da bi bili za Nemčija prodaja orožje in mute kaznovani. On je govoril o se- Uicijo KiUjski. Transakcija dečih sUvkah in priporočil odse- predsUvlja naročila nemškega ku, naj odobri amendmente k orožja v skupni v odnos« $25 Wagnerjevemu zakonu, da bodo 000,000. Pogajanja so se v rs i unij^PÎav tako odgovor J ^ ^ ^^ kršenje sklenjenih pogodb kot i V ^ ^ ^ ^^ ^ delodajalci. Kitajsko z orožjem, muni- Kongresnica Norton, načelni- |f| drugim bojnim materia-ca zborničnega delavskega lom v njeni bo^j proti Japon-seka, je izjavila, da se bo xasli- Ij. č v je Zttveznica šanje glede amendiranja Nemčije, nerjevega zakona nadaljevalo, čeprav nekateri člani zahtevajo. Ukojšnjo glasovanje o predlaga- 3eêtan** meam m^ M ni reviziji. \Mu8»ohnim m Hitlerjem Vojaška konferenca zaključena Zaačita anfcleakih in francoskih kolonij senatni odsek odkril tajno organizacijo Agent je mogočnih kor• poracij aktivni v Wa-shingtonu ZATIRANJE LINIJSKEGA GIBANJA Washington, D. C. — sodelujeta tudi Morganov bankirski trust in Irving Trust Co.% Vse te korporacije imajo a gen te v Washington!!, ki so ak tivni v kampanji, da kongres uniči Wagnerjev zakon, ki ga rantira delavcem pravico orga niziranja in kolektivnega poga janja, in drugo delavsko zakonodajo. Napadi n* Wagnerjev zakon so deloma posledica agita clje teh agentov. Poročilo senatnega odseka vsebuje evidenco o zatiranju u ni j skega kihanju. Korporacije, ki raz|H)lagajo z Imetjem v Singapore, 29. iun. — Konferenca med aAgteftitnhln francoskimi vojuškimi ter letalskimi častniki, ki je trajala pet dni, je bila zaključena. Častniki so na konferenci prišli do zaključ- _ ________ „ _________ . ka, da skupna oborožena sila lah» .vrednosti $13,000,000,000 in u- Rim, 19. jun. — Dobro pou čeni krogi pravijo, da sta se zadnji teden sestala Mussolini in Hitler v nekem mestu ob me ji Italije in Nemčije. O čem Pariz, 29. jun. — Francoski I sU razpravljala, ni znano, do-zunanji minister Georges Bon- mnevajo pa, da sta govorila o net je včeraj sprejel v svojem |milltarističnih in političnih za Ameriiki poslanik informiran o krizi v Gdansku uradu Williama C. BuIlitU, a-meriškega poslanika V Parizu, in ga informiral o gibanju nem škega vojaštva v Gdansku, ki je povečalo napetost med Poljsko in Nemčijo. Bullitt, ki se je pravkar vrnil v Francijo iz Amerike, je pozneje konferiral tudi • premierjem Daladierjem. Bonnett je imel tudi razgovor z angleškim poslanikom Phipp som glede pogajanj o sklenitvi vojaške in obrambne zveze s sovjetsko Rusijo. Amnestija političnih jetnikov v Ruteniji BudimpešU, Ogrska, 29. jun. — Admiral Horthy, ogrski regent, je pomilostil vse politične in vojaške jetnike v RuUniji (Podkarpatskl Rusiji). Ogrska je dobila Rutenijo po razkosanju češkoalovaške republike. O-krog 100 jetnikov bo izpuščenih iz zaporov. Idevah in razpletu ske krize. nove evrop ko odbije japonske napade z morja in zraka na angleške in francoske posesti v Južni Aziji. Zadnje seje se je udeležil tudi admiral Ragnar Colvln, načelnik avstralskega navalistične-ga odbora, ki je nekaj ur prej dospel v to angleško pomorsko bazo, ki jo nazivajo "Gibraltar Vzhoda". Po zaključenju konference so se vojaški in morna-rični častniki vrnili na svoje postaje v francoski indokini, Hongkongu, Burmi, Cejlonu, Indiji in KiUjski. Glavni faktor v nepremagljivosti Singapora je oddaljenost japonskih pomorskih baz od In-dokine, čeprav so .Japonci zasedli otok Hainan na nasprotni strani obrežja. Doslej še ni prišlo nobeno poročilo, ali bodo Japonci zgradili utrdbe na otoku. Francoski in angleški častniki so mnenja, da je Singapore najvarnejša baza za popravljanje bojnih ladij in leUl. Za ofen- poslujejo 1,300,000 delavcev v svojih tovarnah, so ustanovile posebni dklad za financiranje kampanje proti delavskim orgu-nizucijam. E. S. Cowdrick, ki ima svoj urad v New Yorku, je vodilna osebnost v organizaciji industrijskih magnatov. On daje navodila agentom v Washlngtonu in prejemu od njih poročila. Ko je federalni delavski department odredil preiskavo načrtov delavske reprezentacije pri kor-koracijah, je ugotovil, da je to le drugo ime za kompanijske unije. Cowdrick je v pismu, ki ga je poslal J. M. l^arkinu, direktorju Bethlehem Steel Corp., zapisal, "da načrt delavske reprezentacije je v nasprotju z idejo kolektivnega |>ogajanJa. SesUvljen je bil z namenom, da onemogoči Uka pogajanja." zivne o|s*racije ni priporočljiv, ker je oddaljen več ato milj od Japonske. v Gdansku pravijo, da nov in cident lahko ukreée iskro, ki bo vrgla Evropo v krvavi kon flikt Domače vesti Vesti ia Chicaga Chicago. — Nagloma je pretekli pondeljek v So. C^hicagu u-mrla Kate Tense, rojena Sutej in doma is Podgore pri Starem trgu. — Margareta Jakše, žena grocerista Jakšeta v So. Chi^a-gu, je pretekli pondeljek tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo. Clevelandüke vesti Cleveland, O. — K svoji materi je is TrsU dospel Albin Vi-detič, ki je zadnjih deset let delal v Parizu kot sobni slikar. Poleg slovenščine obvlada tudi francoščino in iUlljanščino. — Poroke: Louis Strniša in Mary Saša, Albert Erbežnlk In Josephine Locker. — Dne 27. t. m. je v bolnišnici preminil Leo Rotter, star ft& let in doma ia vasi Kriš v Vipavi. Bil je član društva 312 SNPJ in društva SDZ. Zapušča več sorodnikov tukaj In v starem kraju. V bolnišnici Sinai je bil operiran Andrej Artel. laaeljenftkl čeki New York, N. Y. — Tukajšnji generalni jugoslovanski konzul naznanja, da je narodna Jugoslovanska banka odredila, da se Is-seljenlški čeki, izdani v tuji valuti in poslani potom te banke osebam v Jugoslavijo, menjajo po svobodnem kurzu, ki je višji od državnega tečaja. S tem odlokom želi banka ustreči ŠUvil-nim rojakom, ki prihajajo na o-blsk v domovino. Izseljenci, ki potujejo skozi Italijo ali Nemčl-jo, morajo na mejah prijaviti o-blastem točno vsoto denarja, v gotovini ali* čekih, ki ga imajo pri sebi, kajti dovoljena Je le gotova vsota, ki se sme vzeti pri odhodu iz teh detel. V nasprotnem slučaju jim oblasti denar plenijo. Preiskava škandala v Louisiani Nagrada za aretacijo bi vie ga predaednika univerze Baton Rouge, U., 29. Jun. — Veleporota Je bila včeraj in-strulrana, naj raztegne preiskavo škandala, v kaUrem je zapleten dr. James M. Smith, bivši predsednik državne univerze. On Je resigniral in' pobegnil, ko je bil škandal odkrit. Smith je obdolžen, da Je pone-verll $100,000 Is državne blagajne, da pokrije Izgubo, ki jo je napravil s špekulacijami na čikaški žitni borzi. Preiakava ima ugotoviti, all so tudi druga osebe in uradniki, ki so Imeli zveze s Smlthom, zapleteni v škandal Policija Je poslala okrožnico vladam ameriških mest po vsej deželi z opisom Smiths. Istočasno Je goverrw-r Earl K. Long razpisal nagrado $2500, ki Jo bo dobil oni, kateri ovadi Smlthtt in omogoči aretacijo. Smith Je s svojo ženo v torek odpotoval z vlakom iz Memphi-sa, Temi., proti aeveru pod drugim Imenom. Kje se skriva, še ni znano. Policija ga je iakala v Chicagu, a ga ni našla. Nekateri domnevajo, da se Smith nahaja v bližini kanadske meje pri Detroltu. Iskanje ubežiiega bivšega predalnika državne univerze je zdaj koncentrirano ob kanadaki meji. Nemiki avtomobilisti ne smejo kaditi Berlin, 29, Jun. — Gen«ral Kurt DailMfe, načelnik držav ne polMJ«. J* i"**1 odredim, da nobena oseba ne »me kaditi, kadar vozi avtomobil, "Kdor ho-1 če kaditi, rte ame voziti avtomobila," se glasi odr<*dba. "Kaje-nje ogrnža življenje voznika In drugih, ki m vozijo z njim. Da-Itiege meni, da bo prepoved kajenja znižala število avtnih nesreč. 1 I amerika odbila zahtevo japon- ;hh avtoritet Bojne ladje bodo ščitile ameriške driavljane JAPONSKI NAPAD NA MONGOLIJO ftanghaj, 29, jun. — Amerika je ignorirala japonaki poziv in svarilo, da se morajo vse tuje adje umakniti is Fučova in Wen-čova. , kitajskih pristaniščnih mest. Japonsko svarilo je uklju-čeno v deklaraciji, da se pripravlja na ofenzivo, da dobi obe lu-ki pod svojo kontrolo. Večina kitajskih pristaniščnih mest je že v japonskih rokah. Clarenoe E. Gauss, ameriški generalni konzul v Sanghaju, je informiral japonake uradnike, da bodo oni odgovorni ia vso škodo, ki Jo bodo utrpeli ameriški državljani v japonskih vojnih o-peracijah. On je ponovil isjavo admirala K. E. Yarnella, poveljnika ameriške bojne mornarice v kitajskih vodah, da bodo bojne ladje odrinile v vsak kraj, kjer se bo pokazala potreba zaščite lastnine in tlvljenja ameriških državljanov. Angleži ln Francozi so včeraj zavzeli slično sUlišče glede Japonskih operacij v Fučovu in in Wenčovu, ki lošlU 600 milj južno od ftanghaja. Japonaki vojaški letalci so včeraj napadli i bombami vasi poleg Fučova. Moakva. 29. Jun. — Petnajst Japonskih vojaških leUleev J« včeraj bombardiralo mesta ln \mt v Zunanji Mongoliji. Letala so priletela tja ii Mandžurije, Ruska Časopisna agentura Tass poroča, da ao aovJeUko-mongol-ske topniške baterije streljale na japonska leUla In dve sU treščili ua tla. LeUlci so vrgli veliko število bomb na mongolske vasi ob Jezeru Bor, kjer Je meja med Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo, Undon, 20, Jun. — Premier Chamberlain Je včeraj izjavil v parlamentu, da ae bodo pričeli razgovori med predsUvnikl Anglije in Japonske v Tokiju gle-de poravnave konflikta, ki ga Je izzvala ja(Minska blokada koncesije v Tientslnu, Kltajsks. Dalje je rekel, da Japonska vztraja pri svoji zahtevi, da mora Velika Britanija kooperiratl s njo pri postavitvi novega reda na Kitajskem. O tej zahtevi se bo tudi vršila razprava na konferenci v Tokiju. Senat sprejel penzijski načrt Pokojnina starim ljudem zvišana Hpringfield, III., 29. jun. — Višja državna zlmrnlca je vča-raj aprejela zakonski načrt, da se pokojnina |K»trebnim osebam, ko dosežejo atarost 65 let, zviša na $10. Mukaimalna vsota je bils prej $»0. Načrt Je bil ¡sitem poslan v nižjo zbornico, kjer bo naletel na opozicijo pri republikancih. Ti so predložili osnutek, da maksimalna pokojnina $30 na m"««' oaUrte. Danes bo prišla na dnevni red resolucija, da dr-žavna z I sir nlca zaključi avoje zasedanje 24. julija. Delno obsedno stanje v Jeruzalemu Jaruzjilem, Palestina, 28. Jun. — Ker je neki Žid streljal in ranil nekegs Arabca ln poUm pobegnil s pomočjo drugih Židov, so angleške vojaške avtorlUU oklu ale delno ob*edno atanje v distrlktu, kjer je bil izvršen na-pad. « -— PBOSVBTX PHOSVETA THK ENUGHTBNMEMT GLASILO Uf LASTWWA SLOVBHÄ« SASODIIS rOUPUKMB JS0NOTS OmtSuifSltoM kf «W IM a* Zéná0m$ *rUrt Orrf» OMm—> la VmZ ®*U» Wu* Mn - M Ms.f f ta- lar U- Uní US Stetw («MH rMr. CbltMo u4 CUtfs 91M Mm*»' m »w, Ur I w • » " PRO«VBTA Mita S*. Uw^ At*, tw^, HISPIR or ras ríomno sqvl iz &em£ davkov uničuje demokracijo Dolga Je vrsta ameriških naprednih gospo-darskih strokovnjakov, ki «vara Ameriko, naj se prej čuva notranjih nevarnosti za demokracijo kakor zunanjih, fcunsnjs nevarnost za demokracijo Amerike sta fsilstičns in komunistična propaganda, ampak Ud vojn* nevarnost, ta siamska dvojčka dveh različnih imen, ne dosežeta svojega namena, če se Amerika pravočasno zdrami in odstrsni glevne pogoje ekonomskega In socislnegs nepokoj* ns svojih tleh. Eden teh glavnih pogojev nezadovoljnosti so davki. Davki se že od nekdaj smatrajo za j>0 no zlo, ki mora biti. Vlada potrebuje (tenftr za svojo upravo in dobiti ga more le iz dveh virov: od ljudi v obliki davkov a) j pa ei ga izposodi od privatnih denarnih zavodov. Na-vadno si vlsda pomaga z obojim. Zlo davkov — ki je v Ameriki v teku velike lo-ize silno naraslo - bi se Is nskako trpelo, če bi bilo to zlo pravično razdeljena nji v*e sloje ljudstva, Demokracija pred vsem za^ter va enake pravice in enake dotfnogti za vse ljudi, ampak ameriška poijjLiČns demokracija strašno greši v tem oziru in s tem si sam» koplje jamo, v katero lahko pade. V Združenih državah je danes že skoro vse tsksirsno, če ne direktno, je indirektno, ako ne ns U način, je pa na drugi način; davkov je dolga vrsta, ki se v mnogih primerih podvajajo In križajo. Na primer davek od dohod-I kov se v mnogih državah plačuje federalni Smrtna kosa , Johnstown, Pa. — Dne 16. junljsle v Conemaughu preminula m rs. Minka Fine in ker do sedsj ni o tem š* npbeden poročal, sem se namenil napisati par Vrstic o tej zaslužni ! ž$nakj »n nad vse zvesti članki laffr^j. Pokojna Minka — dekliško I ime Cerne — * ie ro<14k leta jl^Sj v Kranjski gori na Gorenjske». Bila je žensM fcred-no vesele narave in vedno zelo zavednega značaja. Ko je o-okrog leta 1P05 prispejs v te deželo, se je poročila s pokoj nim Josipom Bricloro, ki je btt svoječasno član porotnega odbora SNPJ. RodUl eo se jima trije otroci in sicer Tom, Josip in hčerka Zofija, kajere je kot skrbna mati vse odfpjiU po i pravih svobodnih načelih in ki sedaj žive deloma tu v Johns-townu In v Detroitu. Pokojna Minka je bila odšla v staro domovino s svojimi otroci tik pred svetovno vojno in I sicer v Ljubljano, kamor naj bi ji sledil njen soprog, da prevzame obširno posestvo »p, obrt, ki jo je lastovaj njegov oče, ampak usoda je ureukrem-la Ifugače^ Prtfla je svetovna vojna in podrla vse načrte. Ko jI je soprog tukaj nepričakovano umrl je bila potem izprta do pravic teh posestev. Preselila ki so pripomogli v urah tuge in žsloeti, da so za mogli svoji soprogi in mamici nuditi tako veličasten pogreb, kar jim je nekoliko v uteho. Naše sožalje! A. Vldrich. centrali in še posebej državi ter še posebej občini v obliki personalnega davka; kupčljski davek (sales tax) zadene vsakogar, dočlm Je davek od posestva ali hiše v teku krize že bankrotiral brez števila posestnikov. Ameriški sistemi davkov so strašno zmaillo, katero tepe baš one, ki se najtežje borijo za obstanek. Ix>kalnl davki so že od nekdaj predmet politične korupcije na račun večine onih, ki davke najtežje zmagujejo. Ta korupcija ne gre toliko za tem, da bi se posamezni lokalni oblastniki osebno okoriščali, dasi je dovolj tudi tega, kolikor za tem, da se davki znižavajo ali popolnoma oprosie onim, ki bi jih lahko plačevali — In ogromne vsote davka, Id so prikrajšane na enem Koncu, se potem na- I se je v svoj rojstni kraj Kranjsko goro, kjer je z malo trgovipo ip trdim delom preživljala sebe in otroke. V Ame-rjko se je vrnila po vojni, ker ji bila državljanka, kakor tudi otroci, je to lahko storila. Konv >#kWo z mladimi »inovi in .jčerkb so zmogli, da so se potrebno iziolali, npkar se je zo- »it poročila » svojim sedajmm ožem Loulsom Fincom, ki je silno potrt nafr Izgubo nje; razume se da nič manj tudi ne sinovi In hčerka. , Pokojna Mfnka je bija vedno izredno aktivna pri vseh skupinah, kjerkoli se je udejstvova-, V zadnjem jeklejrskem *traj m b ura.. — ^—r—- PP^^I ! svinja je branila teptane pravice sužfijev Jeklsrskih baronov. Kjerkoli je nastopil kak pevski zbor, je bila ona poleg, ter je izredno ljubila slovensko pesem. Pri društvih je vedno rada pomagal* vsepovsodi. Skratka: ženska z vsemi lepimi l**tnoetmf. ■■ ■■ Njen pogreb se je vršil dne 19. Junljs, se rszume, po civilno, Ns domu se je s par zbranimi besedami poslovil sobrat To in ono iz Sharona Sfceron, Pa. — Dne 17. junija sem prejel iz Montane razglednico s pozdravom. Fred mesecem dni sem poročal, da so se iz Barbertona, O., z avtom podali na trimesečne počitnice rar. in mrs. Rupert in rars. Železnike s hčerkama in dg bodo obiskali Chicago, Kansas, Colorado, Mon-tano, Californijo in ne vem kaj še. Zdaj me pozdravljajo iz Montane, kjer se nahajajo pri bratrancu Franku Grudnu, ki je moj sošolec. Frank je doma iz ifale vasi, po domaČe Lužarjev, fara Sentjurje pri Grosupljem. Z njim sva bila zadnjič skupaj v Chicagu 1. 1929 na /konvenciji SNPJ. Videl se mi je fajn in napreden dečko. Rupertu hvala za dopisnico in srečno rajžo ka-tor tudi povratek. Na 18. junija je bil očetovski dan. Od svojih hčera Frances, i!ary, Josephine, Rosie in Anto-nette, ki se že vse omožene, sem nepričakovano prejel lepo dari-o. Razume se, da mi je v teh pasjih dneh prav prišlo. Prav dobro sem se pohladil in tudi pulil sem jih. Hvala! Pa še drugikrat! kliniki, Garment Workers za avoje člane v New lože na veliko maso onih, ki jih teiko plačujejo, toda plačati jih morajo, kajti zanje ni nobene druge alternative. Največja krivica v davčnih sistemih Združenih držav so izjemščlne. Na stotlsoče posameznikov ali družb se zna izogniti velikemu delu davka ali vsemu davku pod nekaterimi pretvezami, če so dobro zapisani pri vladajoči lokalni politični kliki. Največja pretveza pa je — cerkev. V Združenih državah so posestva In Imetja cerkve prosta davkov. Za enkrat Je postransko, kako je cerkev dobila U privilegij, ki je skrajno nedemokratičen, dejstvo pa je, da cerkev danes |>oseduje skupno več milijard dolarjev materialne vrednosti v zemljiščih, po» slopjih in drugih premoženjih In vsa U ogromna premoženja so za občino In drŽavo mrtva, ne donašajo jI niti enega centa povračila, dasl jih morata ščititi kakor vsa ostala privatna podjetja. To pa še nI vse. Korumpirane občinske politične klike poskrbe, da je nešteto privatnih premoženj prištetih cerkvi In na U način oproščenih davka. Na primer visoke cerkvene osebe posedujejo imetja, ki so zapisana na ime cerkve in s tem prosta davkov; na vse načine goljufajo občino In državo pod pretvezo "verskih ali cerkvenih zavodov," samo da se oproste davščin. Razume se, da vse te izjemščine nadomestijo davkoplačevalci, ki nimajo nobenega vpliva in ne uživajo nobenega prijateljstva pri vladajočih političnih klikah To Je eden glavnih problemov, ki tepe Ameriko. Demokracije ne sme poznati nobenih privitaijev, nobenih izjem, če hoče biti pravična in poštena — tu pa vidimo, da se ameriška demokracija nearamno zlorablja baš pri davkih. Davki bi morali biti enako porazdeljeni — te se pravi pro|w»rčno z imetjem in dohodki (tosameznika in organizacij — da bodo za vse pravični, v resnici pa najtežje davčno breme pada na one, ki najmanj pre morejo. ifisUe i mtab Podboy, prt odprtem grobu pa Josip Culkar kot prededntk društva Friendly City 684 SN PJ, Čigar članic« je M«; »ada Ije sestra Mary Zabric v Imenu klub« Progresivnih slovcnk ter «podaj podpisani. Udelež-bs pri pogrebu Je bila naravnost ogromna, celo iz Clevelan-da »o prispeli, in vsi, ki so se udeleiiti tegs sprevoda, so se dobro zavedali, da je legla v zemljo ena Iz nsllh vrst, ki jo bomo pogrešali. Br. Loijl» Fine, sOprog pokojne, kskor tudi ostali iz njene družina, se zahvaljujejo vsem, Iz Elyja, Minn., se tukaj nahajati na dvotedenskih počitnicah Anne in Josephine Stebly, o-be mladi in priljubljeni dekleti, tako da bo nam dolgčas po njih, ko nas bosta zapustili. Gotovo jih sedaj tudi tam pogrešajo. V nedeljo dne 25. junija Je bi lo vreme kakor nalašč lepo. Ze zjutraj je kazalo, da nam bo ves dan naklonjen, brez dežja in da se lahko brez marele odpravimo in odpeljemo na praznovanje 35-letnice SNPJ v Clairton, Pa. In res sem že ob 7. zjutraj »vs^sl, potem pa čevlje na bisk, v žepu pa "niks" ali pa prav malo in hajd k Slovenskemu domu, da vidim, če so tudi drugi tako v redu ko jaz. Ko gre človek na tako dolgo rajžo, mora biti na vse pripravljen. Videl sem, da so fantje od društva Keystoners 765 SNPJ ie vsi v redu, kot soldstje: eden kot drugI v plavih hlačah z rumenimi portami, jopica rumena s plaviml rokavi, na prsih prišit napis društva, na levem rokavu pa znak SNPJ. Čakali so le še voznikov. Veste, ti Key-stonarji tekmujejo v žogometu za prvenstvo pri SNPJ. In dasi jih ta špas stane denarja, vzlic temu napredujejo v članstvu. kmalu odhod, sem jo pobra mov. Rečem boljši polovici, naj se hitro odpravi, ker se kmalu odpeljemo. Tudi sem izrazil u-panje, da ne bomo tako sami kakor kramar na semnju. Kmalu se začuje "ty)n-honk". Pogledam in vidim mladega Antona Garma z očetom in materjo. 4,No, kaj še niste v redu, ura je ž«? 9." Odvrnem, da bomo kmalu, samo še vrata zaklenemo in naročimo sosedu, naj pazi na naše češnje, fr* kajti mi gremo vsi — šest po številu — na dolgo rajžo. Midva z ženo in enim sinom se skobacamo v Garmovo vozilo, ostali trije pa v zetovo. Tako smo skomandiralb da nas je bilo po šest v vsakem avtu in hajd naprej. Dobre tri ure smo vozili čez hribe in doline, skozi majhna in velika mesta. Seveda največje je bilo Pitts-burgh. V Clairtop na praznova,-nje jednotinega dneva smo dospeli že ob 1. uri. Že od dsle$ sem videl, da smo bolj pri prvih. Iztožimo 8e iz vozil in grem0 v park, kakor ga imenujejo, dasi je bolj podoben očiščeni šum in brez blata. Letos smo inÜeli več sreče kot lani v Moon Runu, kjer smo hodili po blatu kot I-talijan v starem kraju, ko ga tlači z nogami za opeko. Seveda, ko bi bili bogovi Moonrunča-nom tako naklonjeni kakor so bili Clairtončanom, bi bilo tudi lani bolje. S prvim, ki sem se srečal v parku, je bil Frank Tigel s soprogo iz Monessena. Pozdravili smo se in Frank mi reče, da ne smem zameriti, ker je enkrat pisal v Prosveti, naj ne pišem o pivu in Zidanfckovih klobasah, pač pa kaj podučnega. (O tem sva se že prej pobotala, da je o-stalo prijateljstvo med nama.) Frank Tigel dela v veliki novi je-klami, v Erwin Worksu pri Clairtonu. Tožil je, kako tam priganjajo ljudi z majhno pla: čo. Olí ima dobro delo. Je za hišnika v uposlevalnem uradu, kjer ima priliko, da se nauči kaj boljšega. Rekel je, da ga silijo, da bi postal čuvaj ali kompamj-ski policaj, kar pa ga ne veseli in tudi pravila SNPJ so proti takemu delu. Ko smo se o tem pogovarjali, reče nama z Garmom, ako hočeva, si lahko ogledamo o-menjeno jeklarno. Frank naju je odpeljal k Erwin Worksu. Tovarno smo si ogledali le od zunaj, ker vstop v notranjščino n dovoljen. Na zunaj je res lepo izdelana. Stoji na hribu, da bo sovražnik težko prišel do nje. Ko smo se vračali, smo se u-stavili na prostoru, kjer so naši in drugi fantje SNPJ igrali žogomet. Zapazil sem br. Cesni-ka iz Strabana, ki je bil zelo zainteresiran v igro. Ko se pozdraviva, mi pravi, da bodo naši Sharončani izgubili, ker so domači tekmovalci od vraga in kar ukradejo "base". In je res bilo tako. Frankovo vozilo smo ponovno zasedli, ko igra ni bila še končana, in se vrnili v park. Se- daj je bilo že več ljudstva in je živahnejše postajalo. Z Garmom si s prepovedano robo poplakne-va grla, soproge so pa naju prisilile, da malo polončamo, kar ni >ilo več kot prav. Vedel sem, da mi netoij fali, toda se nisem mogel domisliti kaj. Ko sem se založil sem se tudi bolje počutil in. tudi hlsče mi niso več silile proti kolenom. Včasih je tudi dobro, da, se ienske posluša, posebno pa takrat, kadar kruli po želodcu. Greva nazaj k bari, kot je moška navada, ienske se pa pose-4ejo v senci. Tam je bilo polno znapcev in "halojev" vsevprek. Bjii so Petrovich, Terčelj, Koklič Smrekar in drugi. Smrekar se mi smeje i» pravi: "Danes se jih bo$ pa dosti nabral, da boš lahko pisfil v Prosveto." Cleve-landski Petrovich je potretal našo skupinŠ in odšel od bare. Garm mi pokaže mladega fanta iz Milwaukeeja, ki je bil delegat na zadnji konvenciji. Ta fant je bil Frank Bolka, ki je bil tudi govornik na, proslavi. Kričal je tako, da ga je lahko vsakdo slišal. Srečal sem se tudi s Fra-delom iz Latroba, toda to ni nič novega, kajti on zamudi le malo naprednih zabav. Z mrs. Nagel sva bila lani skupaj v Stra-banu, sedaj pa v Clairtonu. Lani je naju z Zidanškom vabila, naj prideva enkrat k njim, da nama bo dala grozdnega soka do poljubnosti. Sedaj pa je bolj "cagavo" spregovorila o dobri kapljici, kar mi je dalo misliti, da jo bo letos mogoče tam bolj malo* Mr. in mrs. Antončič iz Ali-quippe sta se tudi zabavala med velikp druščino. Ko zamišljeno poslušam program, me zet pocuka in pravi, da me hoče spoznati neka žena. Bila je mrs. Gorenc iz Imperiala. "Veste, najraje čitam vaše dopise, ker pišete vsakega nekaj in tako vse izvemo", mi pravi. Govorila sva nekaj časa o tem in onem, na kar je smuknila proč, ker je kot natakarica morala streči gostom. klubs farsuurjev. Večkrat sem sli&al tudi o Dolencu, toda ta je iz Libraryja, kjer ima trgovino in tudi izdeluje dobre mesene smodke, katere Zidanšek najbolj pohvali. Tudi s Tonetom Dolencem sva nekoliko spregovorila. Prav tako sva se spoznala tudi s Tonetom Klemenčičem iz Cheswicka. On je strasten lovec in ima tr lovske pse. V enajstih letih je ustrelil devet srnjakov. Vese e bil najinega spoznanja, kakor tudi jaz. Tudi z mrs. Pe-trovčič iz Carnegieja in njenim možem smo se pozdravili. Ona e tožila o nesreči, ki jo je lani zadela, ko jo je podrl neki avto n sdrobil nogo nad členkom taco, da še sedaj težko hodi, a ji gre nit bolje. Njen mož je bil zaposlen na priredbi in prodajal tlkete na vatle. Saj pravim, kdor Je za to, ga zmeraj pripravijo h kakšnemu delu. Oba Klemen-čičeva in še mnogo drugih mi je obljubilo, da na 1. julija obiščejo našo naselbino in prvo o-bletnico angleško poslujočega društva Keystoners. Bomo vide« . . Mnogo sem nabral pozdravov za Toneta Zidanftka in mislim, ko mu jih bom izročil, da mu bo mnogo odleglo. Nekateri so rekli. da ga bodo kar osebno obiskali. Torej Tone, le troštaj se jih. Zakaj so izpovedali? W. C. Krivitsky (Prevedel A. Gar^B List iz Hitlerjeve knjige H V tistem easy, v noči dne 30. junij. je zgodila Hitlerjeva krvava ¿¡«tka v ¿M lina je napravila vtis. Skrbno je Atudlr*! 9 ko tajno poročilo naših agentov v NemJJM so se nanafcla na dogodke doticne nJi **m Na 1. decembra 1^34 je bil v Unin^l umorjen Sergei Kirov v zelo čudnih oKH nah. Se tisti dan je Stalin izdal dekret ■ terim je modificiral kazenski zakonik \nM vrgel vse politične umore tajnim militanH nim obravnavam, ki se morajo izvršiu vM sctifr dneh brez pravice do zagovornika J ne obepdbe takoj izvesti, predMpikniB ske unije pa je vzel pravico do pomil„>J Smrt Kirova, moža, ki je bil Stalinu m ■ ti, da ni mogel podvreči boljševikov smfl obsodbi, je odprla vrata veliki čistki, uj Kirova je napravil preobrat v Stalinovi 3 ri in prinesel dobo javnih in tajnih obrarl članov stare boljŠeviŠke garde, dobo i/iMjvl Skoraj ni primera v zgodovini katerekoli■ žele, da bi umor kakšnega visokega fu J narja vodil do takega masakra kakor je nal po Kirovi smrti. ■ Misterij, v katerega je zavit ta umor.B tira od oktobra 1934, ko je bil v Leninpl aretiran po Kirovih čuvajih neki mlad kul nist po imenu Leonid Nikolajev. V n J aktovki so našli dnevnik (diary) in revol Ko je bil v Leningradu priveden pred poil nega načelnika tajne policije Zaporožeul bil aretiranec oproščen. Ta izredna pročefl je napotila Zaporožetsa, da se je takoj uM vil v Moskvo, da o zadevi poroča Yagodi kratnemu načelniku tajne policije. Na 1. decembra je isti Nikolajev ustrel ubil Kirova. Se tisto noč je sam Stalin v Leningrad, da osebno vodi preiskavo, slišal je Nikolsjeva in več njegovih tov» mladih komunistov, ki so bili zapleteni devi. V zgodovini Sovjetske unije se kaj takega zgodilo. Isti večer je zapustil Moskvo in se po Leningrad tudi načelnik tajne policije v da, da prevzame vodstvo preiskave, kot njegpva naloga. Ko se je ponoči peljal jim avtomobilom v neko predmestje, kj mislil zaslišati nekaj osumljencev, zapl« v Kirovo afero, se je v njegov avto zaleti ki trok. Načelnik Ogpu je bil v smrtni i nosti, toda je prišel živ iz razvalin. V ro skih krogih tajne policije je bilo mnogo ric o tej "nesreči". J Preiskava je kmalu pokazala, da je Ni jev napravil ta zločin z direktno vednost) čelnjkov tajne policije v Moskvi, toda ni' to smer izvršena nobena resna preiskav V Leningradu je bilo aretiranih in < nib v zapor od dveh do desetih let dvana, šokih uradnikov Ogpu, med njimi tud čelnik Medved. Medved je bil obsojen' leta zapora. To je bilo januarja leti Malo več ko dve leti pozneje sem videl veda v Moskvi, kjer je užival vso Oba, njega in njegovega pomočnika b žetsa, je oprostil Stalin pred potekom ks Obravnave .. Na zadnji izmed velikih "«dsjmiti ravnav", vršeča se marca meseca im teri je Yagoda nastopal kot eden Klavni povednikov", je prišlo pred sodišče UhJ šanje Nikolajeve prve aretacije in n zagonetne oprostitve. Toda toi telj V je vsakikrat takoj ustavi Yagodo, ko « obrazložiti predmet -Ni btlo Uko ^ da večkrat vzkliknil, ko je Višinski doi citiral iz tajne Yagodo ve iz^v^di. V objavljenih zapisnikih n nikjer mu sedico omenjena Stalinova vloga v «J preiskavo. Nobenega pojasnda ni* je Stalin zadovoljil « čudnim Medveda in ZaporožeU* ^ ^ kolajeva, ko je bil prijet z revolve^» bi in političnim dnevnikom, o čemer j« biti Stalin gotovo informiran. J Nikolajev dnevnik je * Kirovi aferi. Sovjetsko krat omenjalo, ko je b ^ ^ in njegovih 16 tovarišev vsi t» stične mladine, po Ujm ol^n H, or- mladine, po —- jhi nik so omenjali tuf v mm^ dru«. toda nikjer ni bila objavljena katero je bila zavita K^f^ terija in zmede^ (,tan taj* tovariši v uradih Lubianke cije prev.) so Pred dwetimiw (I* Prosvete, 30. junija. 1919) w-, „—- - | Domoče V umrla 38-letna Mary Mrzel zapustila «noža in 14 otrok. Delavske vesti. WeU*^ jt omejitev priseljevanja ^ Inozemske vesti. K* gnale komuniste «•««JÄ nemu miru je še vedno 24 u J ^ ^ Sovjetska Rusija. N ¡*'la " a* •1 je prva začel, trgovin^« f^ 1 sko Rusijo. Vss pevska društva, ki so nastopila na tej proslavi, so se do-1 hro postavila. Bila so iz West! Newtons. Strabana. Libraryja. I '» »« — j^Sl^lkii«-(Dalj« ns S. rtrsaL) » kot je zadnja de- tu , i rtf Ta grda zlorab ' hudo tepla. U^JfJSZ * H in ne bo vedno tako SO. JUNIJA PR OSV ET A ovice starega jrimorj» ^Poročili so se mehanik; Elviro Stefetovo. fiLlsv z Drago Kiju-, Trsfu, v Gorici pa Jo«;p Sipino Melihenovo. • „robovi. V Gorici so u-^stara Lucija Vuga! L ina Nemec, 29-letm France Vajentinfič. 58- jL ina Volk, 42-l.tna IjJeraec, 23-letni pnvatm >nec Miroslav Gabnjelčič, tAlojmij» Pahor. 70-fctna nuica Kranja Prinčič in 33-^¿ki posestnik Henrik W v Idriji je sredi okto-.¿lega leta obsodilo 38 » Mihaela Podobnika iz na Cerkljanskem na tfi zapora in 2000 lir denar-ker se je pričetkom ,g'a leta brez potnega li avil čez mejo. Ugotovi-X'je šel v sosednjo državo nposlitve. Pred dnevi se mik za kratek čas vrnil Otaleški karabinerji pa deli za njegov povratek ' aretirali. Odvedli so ga linske zapore. tolminskih gptah je bil arqr ,39 let stari France PuŠiČ i* [društva sporazumno z državnim komisarjem za pridružitev Avstrije k Nemčiji odredil, da so slovenska društva dovoljena. Društvom se naroča: 1. da uve-dtjo arijski paragraf; 2. da prevzamejo v pravila načelo imenovanja društvenih voditeljev (Fuehrerprinzip). Slovensko novno delnp in popolnoma v temi. I prosvetno zvezo pozivam, da na-,V sredo pa so preizkusili vse na- ka*e na račun komisarja za dru-prave in vso reševalno in gasil- št*va, organizacije in zveze kot ako službo za primere letalskih doklado za izgradnjo in upravni napadov. Inscenirali so tri letal- Prispevek skupno 1,000 mark." ake napade, pri katerih so nasta- K temu dodaja "Kor. Sloveli fiktivno požari v raznih tovar- nec," da, je Maj končnovelj^vno nah, pristaniških objektih in razčiščeno, da se sm^jo sl^n-drugih večjih poslopjih po me- ska va v 8mi8lu «vojih piratu ter je hib tudi več ljudi fik-vit sv#bodpo udejstvovati ifi s tivno zastrupljenih s plini. So- 8 v?jim premoženjem svobodno kleč po poročilih listov so vaje I razpolagati. Zveza je Pristojno uspela. Podobne vaje so imeli oMast svoječasno zaprosila, i)aj tudi v Puli, Tržiču, na Reki m V88» prosvetnem organizacijam drugod. ' slovenske narodne družine na KojttUlfm dovoli, enotna pravila. . Preložitev železniškega mostu. V enotnih pravilih s$. bg upodte-Skupina delavcev pod vodstvom valo tudi zgoraj navedeno naro-Železniških inženirjev je prelo- čilo društvenega komisarja, žila železniški most čez Vbgr- . Šček na 86. km železniške proge ^veaake materinske proslave Gorica-Podbrdo. Vogršček se št« vi lo društev se je ie steka v Sočo sredi med postaja- ocjzvajo pozivu Prosvetne zveze, ma Avče in Sv. Lucija. Malo naj pomladno delovno sezono za-pod njim dovršujejo velike vod- ključijo z materinsko pjroalayo. na zgradbe nove hidrocentrale Na binkoštni ponedeljek so va-pri Doblarjih. Zaradi njih je bi- bil* na tal^e proslave kar tri d*u-lo tudi treba most preložiti za- stv*: *kocijansko, šentvidako in hekaj metrov. Most z razpetinoSkofiiko. Kljub hudemu dežju 50 metrov tehta 260 ton. Zgra- so,ae ™jaki vabilom društev «g,, r ......» m v -- Glasovi iz naselbiu (Nadaljevanja s I. atraaL) Pittsburgha In Clairtona. Cl^ic-tonski župan pa je s svojim govorom napravil velik vtis na poslušalce, ko je spodbujal delavce, aaj se organizirajo v CIO, jim priporočal, naj pri volitvah pazijo, za koga glasujejo in naj pri tem ne poslušajo kompanij-skih navodil. "Ako ne greste na take seje in shode, kjer se od delavcev naučite, kaj je dobro, potem je bojje, da ne greste na volišče/' je deja) ta župan. "Paziti moramo na naše ameriške pravice. Mi delavci producira-mo vse in dolžnost je, da smo pošteno plačani, da imamo mi in jn^i otroci pošten kos kfuha. To i. Torej pa- = W."Alexander, član federalne «4aUniatracije za zaAčito farmar- opornike v donim minuten, r'- t^f- T | tako da železniški promet njti ni šentvldski pevci, Skocljanski i-Hbifprekinfen. gralci in škofijski tamburaši, ki ^ L so Želi še prav prisrčno prizna« ^______Hípva, jugosfoyenaka 'j« obmeTnim"miličnikom iz. I Ipmpžna, vojna latjja Kakor poroča "Gezzetti-1 i mitiž nje. Nekaj vesti iz Zilje da je nameraval zhežaU vi 3 j ¡já g0 aplQvili iz tr I Sredima^ so imeli v Smohor. Isvijo. Miličniki so ga od- žaSke iadj^eÍnice" Sv. Marka po Jft <*rožm tolminske zapore. vgeh modernih gradbenih nače-Pla.se Je vsa okolica. Natr- ive v Istri. Zakadi nali-lih zgrajeno ^tonsko laflo za *u ln v gostilnah se je govorilo nastale ponekod tudi vseslovensko vojnp mornarico. Ctl^SAvJtofcfc .večje in manjše poplave. Ladja, ki bo služila jpgosloven-i piransko okolico se je utr- «ki vojni mornarici v pomožne vor®V ® ..P E Burja in naliv sta že Lrhe, je dobila ponosno ime L^ttn^vTdeL^t: napravila veliko škodo po «Bjeli orao." Ladja je dolga «0| l60 í&n[oy ^kIet * Mih in nasadih, pa je Letrov, široka 8" Ob največji M* ^r^t^Z^l [Dragonja prestopila brego- obremenitvrse poglablja v, mor-1 J«; , BrSf\, se razlila po nižini ob Pi- L v vodo 2.75 m. Opremljena ^ ^ em zalivu in posebno okrog e z dv^a'Dieselovima motor- Tuf¿ Je bil°M°flbl^ni^ ■ Po dosedanjih ocenah ema po 2000 konjskih sil. Nje- y slovensko nošo pa se jim je |akoda v stotisoče. ^ da potniške lad e v tr- fi^fc ^ zaveda, da mora govoriti samo Ko je priplul v trža-■ W ^ Nit liidjl, ta M ziljako narečje, če uko motomik "San Giusto," Utajena kákor Mhta, ao nAt S¿ brtatna Zilianka , Ust družbe za obalno plov- luksuzni prostori m 2 do 14 y gos^darskeni in social- itria-Trieste," je bilo morje *ostov. z na - ^ £ beležimo napredek. no razburkano. Ko je ladja, HghK Lj udjeimajo delo in zaslužek, ibüa polna potnikov, prisU- lacgskimi in drugimi aparatu- l¿tepJuhov ^ ^rUev ni. Veči- \ ob pomolu, jo je val zanesel rami. I dobivft ^pore za otroke, «jinjo močjo ob pomol, ta-1 gvečani ¿plovitvi nove jugo- Regulacija Zilje napreduje, ijeprednji del ladje moe- Liovengke ia(jje, ki ji je kumo- Med Dolami in Napolami teče re-okvaril. Med potniki, ki so L^ ^pj^ga bivšega finačnega ka globoko v strugi in ne vidi pripravljali na izkrcanje, Lastra Milena Letica, so pri- Več preko bregov, kam bi jo udr-iinočni sunek povzročil pra-L0stvovali zastopniki jugosloven-k 0b deževju. Celo ob sedanjem -srečo. Okrog 20, kolikor Lke vlade jn jugoslovenskega ge- deževju ni bilo več poplav, treščilo po stopnj icah na- neralnega konzulata v Trstu, ah ob razne naprave na med njimi na£elnik oddelka fi- Drobiž , je bilo težje in lažje poško- nangnega ministrstva dr. Jova- y Vogrčah je ob nevihti zade-■ih. Reševalci so skoraj novi^ inž< Qtmar cizek, fregatni la gtrela posestnika Janeza Ro-|prepeljali v bolnišnico. kapetan Vukovič Podkapelski inU^ ko se je s parom volov in v tni padec z židne železnice, konzul Radojevič. Po svečano- družbi svojega sina vračal s po-ini Kobarida se je smrtno Isti je bil v íiotelu Savoia banket, hja domov. Ob udaru se je one-«¿¡I 32-letni Rudolf Speho- na katerem je poleg drugih go- 8Vestil tudi sin in celo živali so h Kobarida se je vračal voril tudi konzul Radojevič, ki mpulalft na tla, vendar pa je Spotoma se je od- je naglasil, da to ni bila posled- 8jnk0 kmalu prišel k zavesti in i domu. .fo 8i bo skrajšal pot. Nalnja ladja, ki so jo tržaške lad Postaji žične železnice se jedelnice zgradile za jugosloven ivezal na zaboj, ki so galsko mornarico. " m[x0 Pot*gnill čez dolino KmmQKFrA i 'H breg. Med potjo pa sel** RUIfU®I>BHA jermen, ki se je ž njim I Slovenskim društvom pritrdil na zaboj žične | dovoljen nadaljnji obuto j Spehonja je treščil v 1 Pfpad in ne ja ubil. priklical ljudi na pomoč. Kljub prizadevanju, da bi Rožiča obudili k življenju, se to sosedom hi posrečilo. Pokojnik je bil vedno zaveden Slovenec in vesten gospodar. Cesta preko Visokega Kleka ; Kakor poroča "Koroški Slove-1 je zopet odpeta. S tam so odpr-nec," je Slovenska prosvetna zve-1 te vse koroške cesta na severu in V Trstu so se poro- Ua prej1 Clnkir, .............,.\..V....m 7 a UtMili k**. CUm», IIHmIs k. K vi4m. «v .......................m* a »h, rauM^ issmh HMi au................. »•»» a UiM.1« Aw.. Ckimf. IdaW*> VurtA. «t- WMNkif»^ .................... «Ml a U»«ai* A»«.. (*at«M*. IMH«... «SuU«.................... Hat a A»^, cmmp. iDiMa I*Im M*Uh. (Ualla........................IMT S. Ut.W. A*«.. CHtf. U|tMta poaraKDasDNmii AMNJ VMrMi. .......................TN A»«., J.hn.io.«, T%. Ummk ttpWkfc ..........................a IMS St. MS»»*m. Wb. J*a* fmikmt. Jr . »ni étotiiaui »Mluratf^Hlk ...................Umu II?, Mr.k..., Pm. Canil»* 8*r«l«a. 4mal 4Utrami ...........IMT W. «»tk S«.. « U«»UimI. Okto J«M SlMMk. iNfil aUtrtMul ...................«U TUŠ »«.. U IUIU. III. ihih'fmiiii, mirti aauaui ^vr^^nik..................a,, m«. «»hwk«n, emu. uoarouAaas^i ouasai Malh pwMmlk ..................... .......«U, S HUI St. CUwUmé. OSI® ■l_c.nl i-t.v., J..........?..................... H»1 S. UwnéaU A v*. Chica«». lllln.U I» A Vflf....................................»•»' •• A»*,, (ÜW*. IIUiMto .ha V^rleh ................................... Ml? a UwhMW A».,. (>|l|i, IlUn.U 1 «hi» Oll« .......................................Ml a rra.p.fl A»».. (lar.«4aa H III.. III. DMIM I .........................................IMT a TtnmM\ A»«.. ChW.^, IIL |M«a Itatn iT 1 -n.............i,,,..........................tim a imuh a »a., btraia, IU. rošotni ons^a« M« Uarlah. pr^Mna...................................414 W. Ma» SI.. B»rin«ftoM. III. rr«»k BuM« ...........................»MU U»*«** A». VU**Uwi. OM. Satan šdfcr........................................................Ar«* rifeak VraUrlrh................................................ HI Twir St. I.«htm. h. iZrTriZi77;....................................................... »t. r* NADSOSNl 01 fnfk Salla, MllM M^r^Mk Zakaj sp se izpovedali? (Nadaljevanja s a. atrani.) Neki dan sem sprožil to zadevo direktno pjred Sloutskijem, načelnikom zunanje divizij« Og» pu. Vprašal sem ga, Če so blH >0. njegovem mnenju prizadeti v umoru Kirova uradniki lenln-gradske tajne policije. On mi je odgovoril: "Ta zadeva je tako sumljiva, kakor il je znano, da je na splošno bolje, da se nihče ne vtika vanjo. Bolje je držati roke proč kakor mogoče daleč." Kirova zadeva je bila za Stalina prav tako odločilna kakor je bil požig rajhŠtaga za Hi^ lerja. Rušiti to zagonetko: "Kdo je umoril Kirova?" je tež je kakor pa odgovoriti na vpra šanje: "Kdo je zažgal rajh štag?" Poleg Stalina so mogoče le še tri ali 4tlrl osebe, ki bi lah ko rešile mlsterij Kirovega u-mora. Eden od teh je Ye*ov, ki je bil pravkar odstranjen ivoje zadnje pozicije in ki je direktno na poti na smetišče Stalin bo sčasoma mogoče osta edini, ki so mu znana vsa dej stva Klrove afere. Sledeče dejstvo je neoporek ljivo: Umor Kirova je Izpoln" Stalinovo željo in dal priliko da je uvedel smrtno kazen za loljševlke. Namesto da bi b pretakal resnični mlsterij Kirovega umora, je Stalinu služila Kirova smrt kot pretveza za aretiranje večine najslavnejših voditeljev stare boljševlške garde, pričenši pri Kamenevu In Zastrupljevalci na debelo državna policija dala na rszpols go koroški deželni vladi. Uotil I je bil doslej last sester sv. Križa r« »roln.vi. V San Mariji pri Palmanovi v Fur-M nenadno umrl tamkajš-tajnik Jože Persič. P Marijo la Unga je bil premeščen iz Sempasa. * J« "taroat Hi let. Zapu-*^vilao nepreskrbljeno V Trstu pa sU umrla ¿* Kravanja v starosti 72 "ihai-l Gombač v starosti "»»na poMijiia v Intrl. V ^' julija 1937 do 1. juni-^ * pokrajinski odbor sa Posojila odobril 286 v kupnem zneaku 434.-¿ ti-h ji- bOo doslej r ' ^ |s,sojil v znesku ^»♦•rambi proti letalskim ' Priredili po vseh več-1 Julijske krajine. V ' lr»J»k- dva dni. V pr-aoti je bilo mesto po- .mu a UwMala A„, CMwa*. lUlnato ....M Waalrla» A»«., ram. Mínala l MM AnM* A »a« Ciavala»4. OSI» 1B- rja Amariiks Wjaa lalM »N f meats «tatova. Zinovlevu, kakor tudi za vj)elja vo smrtne kazni za boljševlko To mu je omogočilo, da Je lahko pričel s sitematjčnlm uničevanjem vseh, ki so z njim vre^ delili Iienlnov sloves in tradicije oktoberske revolucije in ki so držali zastavo, okrog katere h se lahko zbirale nezadovoljne n rebelne mase. Rečem, da v tistem času niso )ile le velike mase kmetov marveč tudi veČina armade, u ključivšl najvišji generali, ve čina komisarjev, 90% tovarn ških direktorjev, 00'/ strank nega aparata — vs| U element ho bili do večje ali manjše «ks trem ne stopnje proti Stalinov diktaturi. Treba nI bilo torej Izpljuvatl le malo strupe. Tre-ba Je bilo Izrezatl najbolj me-^ sene dele sovjetske struktuf*r Toda kako to storiti? t dlakr*-dltiranjem In obletenjem, s prl|>etjem znaka Izdajstva in Izstrelitvijo stare boljševlške garde In z aretacijo njenih pristašev. Pripne se naj Jim !»<• ftat "trocklzma, buharlnlzma. zinovievizma, sals>taže, unU'' valcev, zavajalcev (diver sionist), nemških agentov, japonskih agentov, britsklh + gen tov." Imenujte Jih Ifakor hočete, toda aretirajte kot m*U' lovatelja v glgantlČnl zaroti sk-hernegs vodilnega opozlclonsl ca proti HUlIaovI diktaturi w osebe — kar njeni zagovorniki imenujejo "strankino linij«/'. Vse to je bilo potrebno. In Stalin j« Imel dobro preizkus* n« ataro metod/» za doaago tega cilja — metodo cirkuških obravnav s dobro preizkušenimi Izpo-v.-dbami Takih otiravnav ja bi!« mnogo še pr»j, t«da v njih nll« naMiopnli kot žrtve In igrakl j^ljM-viški vodiUljl. L ' (Dalje prihodnjič). Več Im» ato žrtev saatru Uevanja — zaradi denar V Phlladelphlji, Pa., so odkrl-i veliko zaatrupljevalno afero. 0 njej piše sdaj ves svetovni tisk, kajti sločinl presegajo po krutosti in številu vsa dosedanja gangsterska početja v Združenih državah. Se najnevarnejši člkaškl gangsterjl, kj niso bi)i prav nedolžni, se zde kakor u« 1 SenČki proti organizatorjem te zastrupljevalne družbe. Dočim so gangsterjl morili od časa do Čaaa In se tudi njihove najnevarnejše organizacije niso mogle včasih "pohvaliti" niti z desetimi zločini, se je članom "Sindikata arzenlka" In "Kluba antlmona" posrečilo v kratkem času poslati na drug svet nič manj In nič več ko 200 ljudi. Odkar so odkrili to nenavadno afero, so prijeli še okrog »0 članov zločinske druibe, pričakujejo pa, da bo število članov naraslo na 100. Večina aretlrancev izhaja is tako imenovanega "philadelphij skega podzemlja'. Največ izmed njih Je tujcev — članov Italijanske kolonije. Eden Izmed organizatorjev družbe, neki Antonio, Je na primer povedal, da je on sam zastrupil 28 ljudi. Večkratni morilec Weidman — pred kratkim so ga v Parizu obglavili — se zdi proti temu Antonlu kakor zločinec druge ali tretje vrste. Pri zaslišanju je zastrupljeva-lec Antonio razkril sodnikom vs« skrivnosti svoje druži*. Zastrupljevalci so prišli do denarja čisto na preprost način Vendar so el morali za to ustanoviti pravo drušbo. Njihovo delovanje lahko razdelimo v tri dele. Pred vsem so morali poskr beti za to, da so se bogataši za varovali za življenje v kakln zavarovalnici, kajpajt za čim večje vsote. Drugo njihovo delo Je bilo tole: pregovoriti zavarovanega l*ogataše, da določi enega izmed llanov zastrupljevalne družbe za lastnika zavarovalnine po nje goyl smrti. - Naklad Je bilo \m treba u-bjtl zavarovanega bogataša na čim lepil In tem bolj ncaumUlv način. r Da SO vse te svoje nam^r* "" resničlll, so neobhodno potrebo-vali veliko organizirano družbo. Dobiti zaupanje bogatašev nI prav lahka stvar. A zastrupljevalci so bili v tem |>0«lu zares spretni: takoj ko so vseli ksk-šnega bogataša na piko, so ga kaj lahko prepričali, ds je dobro, če se čl m preje kar najviše zavaruje. Kajpak so dosti tež« pripravili bogata** v privolitev, da zavarovalnina v primeru njegove smrti pripade kakšnemu članu društva. To delo so navadno o-pravile tako Imenovane "poklic ne vdove". Njihova dolžnost J* bila, poročiti se z zavarovanim liogatešem In po njegovi smrti Izterjati zavarovalnino. Zdi se, da je bilo bogataša u amrtitl še najlaže. Posluževali no se najrazličnejših načinov, kakor na primer: zadavljenja, zadušitve ali "nesrečnega slu čaja"; zastrupljevanj» s a na-ni kom se Jt ps Izkazalo z« naj bolj zanesljivo. Kajpak je moralo zastruplje- valno društvo zbrati denar, da * z njim podkupilo dosti zdravnikov v Phlladelphlji kakor tu-i v New Yorku, da so po vsa-em zločinu podpisali potrdilo, da je pokojnik umrl naravne smrti. Ob vsakoletni skupš&ni tega društva je pa nekega dne prišlo do prepira. Nekaj članov je os« novajo "Sindikat arzenlka', nekaj pa "Klub antlmona", ker so menili, da Je antimon učinkovitejši strup ko arzenlk. • Prepir med novima družbama .e omogočil policiji odkriti vso afero in prijeti glavne krivce. iPrelakavo vodijo v petih državah. Trupla pokojnikov Izkopavajo in jih analizirajo, da bi ugotovili, koliko zločinov so zastrupljevalci Izvršili. Doslej so prijeli dvanajst 'poklicnih vdov'. Od teh jih je osem že priznalo ivoje zločine. Vsa svetovna javnost z največjim zanimanjem spremlja razvoj te nenavadne afere. Stitanik nemških nduMtrijccu v Berlinu Berlin, a». Jun. — Nemški in-duatrijol, ki Imajo zveze s Rusijo, so se sestali tu, da razpravljajo o načrtih glede povečanja prometa i Rusijo. Predstavniki uvoznih in izvoznih firm so tudi prišli sem, da razpravljajo o tem predmetu. V Berlinu še vedno upajo, da bosta Nemčija In sovjetska Rusija sklenili trgovinsko pogodim kljub naporom s strani Velike Britanije, da potegne Moskvo v vojaško ia obrambno zvezo. Japonska in Avtfralija podaljšali pakt Tokio, 20. jun. — Dve tretjini volne, ki Jo bo Japonaka uvozila prihodnje leto, bosta prišli iz Avstralije. Tako se glasi naznanilo zunanjega urada, v katerem je rečeno, da sta Jaisinska In Avstralija podaljšali sedanjo trgovinsko pogodbo. Avstralija ta» v zameno za volno dobivala svilo od Japonske na podlagi pogodbe. . a. Kooperacija ntmhho-italijanske UtaUke šile Berlin, 2«. Jun. — Uradni komunike naznanja dosego sporazuma glede kooperacije nemške in italijanske letalske sile. Sporazum J« bil dosežen na konferenci med maršalom Goe-rlngorn, nemškim letalskim ministrom, in generalom Valle-Jem, italijanskim letalskim |>od-ministrom. Holandska joči svojo oboroieno eilo llague, llolandska, 21). Jun.— V državni zbornici je bil včeraj sprejet dodstni proračun za povečanje obrambne sile. Ta določa |M>trt)Šltev $17,400,000 V Um letu m ojačanj« armade in letalske sli«. • -— 4 Angleški parlament »prejel davčni načrt I^ondon, 20 Jurt. — Parlament j« odobril vladsl načrt glede obdavčenja vojnih industrij. Ta določa dodatno obdavšenje pro-f 11 < # v do so odstotkov na vsa vladna naročila, ki znašajo 1260,000 več......... m M Idii lin man se ji je Domen poizkušal približati. Ko je minil mesec, se niti spomnil ni, da bi službo odpovedal.! Ne, ne, Jere ni hotel kar tako zapustiti. . In potem je pričel vedno bolj laziti za njo. Ona se ga je ogibala. Ko je opazil, da hodi k botri Speli, je šel enkrat tudi sam k starki in jo vprašal, kako da se je Jera tako izpremenila in da ga več ne mara. Spela je skomignila z ramami: "Kakor si si postlal, tako pa počivaj! Dobila sem ji že drugo službo in kmalu pojde. Otroka bom pa oddala jaz kam v rejo. Bom že gledala, da ne boš nikoli videl ne nje ne deteta. To je moja skrb." Zdaj je kar bruhnilo iz njega: "Ne bodite vendar taki! Alt ste se vsi zakleli zoper mene? Poglejte! Po materi sem podedoval kos travnika. Nekaj denarja imam. Jera ima nekaj dote. Bajto bi si postavila in nekaj sveta dokupila. Pričel bom delati pri železnici, ki jo prično spomladi graditi. Kaj ko bi se z Jero vzela?" "Ne vem, če bo kaj kruha iz te moke?" je podvomila botra. "Z dekletom nisi znal ravnati. Zdaj se je pa izpametovala. Tudi se že nekdo drug zanima za- VRHNJA PLAST njo, čeprav ve, diTTl J* ne obsoja in nje, kakor ti, I*H ma,;a Pr* ^ H ¿a Pomagajte mi, da - J ravna Hvaleč ■J^i .Domen okoli C najrajši veselo zavrih mu pa odvrne: ^ ''Govorila bom i nU.. tako siten. Pa pridi v popoldan k meni» ¿J bom pridržati. MorrU? a omehčati. pa da « * kaj otrebezljal!" "Kako, saj me fe porld In v nedeljo sta * ,1 la pri botri. Jera h\Z marala kar nič slutil botro je bila huda in z|J hotela. Nazadnje se ji krepki Domen, ki je stal t znojen in si ni vedel p« vendar zasmilil in priv0 da se vzameta. Pri Domnovih je vendj spodar mož sam, kajti pr pameten človek je in j« njim srečna. Kadar obira mlada g nja jabolka, se pač vedi mni tiste nesrečne jesea je hotela končati življenj beče polaga lepe, rdeče v košaro, kakor bi bilo i ko jabolko rdeče živo u JACK LOSDON Stara piratska peaem Pijmo bratci, kviiku čašel Kdo viharjev bi aa bal? Pot ja smage, sreče nate — kaj nam mar deveti val T w Strahopetcem tu nI mesta — kdor junak ja — hajdi k nami Gladka, ravna nam je ceeta, kjer se pleni, val smo tam. Na valovih vsi smo eno, krepko je nas sdruiil boj; ej, usoda, v morsko peno siezi hitro — vrag s tabo, Strahopetcem tu nI mesta — kdor junsk ja — hajdi k nsml Gladka, ravna nam ja cesta, kjer se pleni, vsi smo tam. Morje nudi nam zaklade, strah in grosa sta odveč; bratci, tu vam ni pregrada, ¿e le oster val je meč. Strahopetcem tu ni mesta — 9 kdor junak je — hnjdi k nami Gladka, ravna nnm je ceeta, kjer se pleni, vsi smo tam. Dedov naiih domovina, milo morje, rodni kraj — k zmagi pot si nsm edina, tujcem peklo — nam si rsj! Strshopetcem tu nI meata -kdor Junak Je — hajdi k r Gladka, ravna nam Je eaata, kjer se pleni, vsi smo tam. Proč s temo ns tem obsorju, kjer Ja veter gospodari — tam na burnem sinjem morju srneje strshu se vihsr. 'Mislim, da Je kopel pripravljena za vaa, gospod ki in lupila krompir. Zagledala je Jero in že je pokazala svoje prazne dleane: "No, vendar te je prineslo! Čudno se mi je zdeloxda te sploh ni blizu. Menda imaš smolo s tistim svojim Domnom, vsaj slišala sem nekaj takega." "Botra! Nesrečna sem, premotil me je." 'Tako? In zdaj se šele spomniš name? O, ti prešmentan de-klič ti! Ali veš, da je po toči zvoniti prepozno?" "Botra! Tako rada bi imela otroka, a sramote se bojim. Lahko bi bilo vse drugače. Vedno mi je obetal, da se vzamevg. Zdaj se mi pa smeje." "Poglej tiče! Moški skrbi za rod in je gospodar. In prav tako je z ljudmi! Možje so gospodarji. A ti morajo biti res pravi ljudje! Ce mož ni pravi mož, ni vreden svoje gospodarske časti! Veliko zakonov poznam, kjer je žena pravi čas spoznala, da ima šlevo za moža. Ker je bila močna, je vzela sama vajeti v roke in šlo je, kar bi sicer vse propadlo. To ti zato pripovedujem, ker poznam vse Domnove ljudi. Ti ga nisi prav prijela. To je močen fant, a podjarmiti ga je treba. Pač niso vsi moški enaki. Njegov oče je bil pravi nepridiprav, ki je ženo samo mučil, ker se mu ni znala postaviti po robu. In to je tisto! Zakaj nisi prej prišla? Take tiče je treba pošteno prijeti Zdaj bo težje. Dvomim, če mu je še kaj za tebe. No poizkusi pa vendarle! Povsod se ga ogibaj! Opaziti mora, da ga sploh ne maral in da se ne oziraš več po njem. Pokaži mu zaničevanje, 6e ga imaš še tako rada! Tisto, kar človek lahko doseže, najrajši prezre! To je že stara stori ja!" Jera je morala botri obljubiti, da bo kmalu spet prišla in ji sporočila, če bo kaj dosegla. Pomirjena se je napotila domov. Ko je drugi dan gnal Domen konja napajat, mu je prišla Jera nasproti. Ko ga je zagledala, se mu je v velikem ovinku ognila in ga niti pogledala ni. Prej se mu je vedno izkušala približati in ga pregovoriti. Zdaj ee Je na nepričakovano izpremenila. To ga je opozorilo nanjo. V nedeljo je govorila od maše1 grede s sosedovim Janezom, kil je le nekoč škilil za njo. Tudi to je opazil Domen in kar nekaj prav mu ni bilo. Pa je «amahnil z roko: "Naj počenja. l*r hoče, U prismoda J" Vendar je spoznal, da mu ni, vseeno. Ko sta bila popoldne pri julini sama. jo Je nekaj ogovarjal. ona ga je pa samo prezirljivo pogledala in mu niti odgovorila ni. Nehote se Je pričel ispraševa- ti: "Kaj je t njo in kaj Je g menoj. da sploh še mialim nanjo?"! Jera pa je ostala trdna. Za-' Ali naj prizna gospodinji? Skrb ji je legla na srce. Bala se je trenutka, ko bodo gospodarjevi sami opazili in bo morala z besedo na dan. Na vrtu so dozorela jabolka. "Jera, na drevo pojdi jabolka trgat!" ji je ukazala gospodinja. In Jera je pristavila lestvo in splezala na jablan. Med trganjem jabolk je ves čas premišljevala: "Kaj naj storim? Kako naj ravnam? Jablan rodi svoj sad. Človek ga je vesel. Pokrepča se z jabolkom in hvaležen je drevesu, ki ga je rodilo. Domača žival rodi mladičke. Ljudje se jih vzradoste in pomagajo materi! Jaz pa, človek, ženska si-rotna, ne vem kaj storiti." Počasi je segala po živordeče sadeže, a njene misli so se vrstile kakor blisk In nemirno butale ob atene njenega srca ter jo vznemirjale. Stopila je na debelo vejo sredi drevesne krošnje. Vsa je bila zakrita med zelenjem in sadjem. Ko je tako gledala okoli sebe in obirala jabolka, se je hipoma spomnila: "Se više splezam. Na tenko vejo stopim, da se bo prelomila pod menoj. Jaz bom pa padla na tla, kjer bom obležala mrtva." Spet je segla po jabolku in ga pogledala. Bilo je veliko, tem-nordeče. Spomnila se je: "Drevo se bo streslo pod mojo težo. Z menoj se bodo usula na tla jabolka, ki bodo obležala okoli mene in v moji krvi. Dozorela sem» kakor ta jablan, a sadu ne srcem dati, ker bom prekleta, č4 ga dam. Službo bom izgubila, z otrokom bom morala sama po svetu. Kam naj zata-vam? Kaj naj storim? Da, da, samo še sitrt me bo rešila!" Jeri je pri srcu mučno, da bi zakričala. Urneje sega po jabolkih in jih hlastno meče v košara "Ali ni prav tako s človekom?" se spomni. "Ali ni tale Domen tako odtrgal mojega srca? Mirno je bilo, veselo in zdravo. Pa je segel in ga odtrgal. Ni ga vsel, da bi okušal njegov slaj, treščil ga je v blato in ga stepal. Zdaj se pa še norčuje." Stopila je še za vejo više, ki se Je močno zazibala pod njeno telo. Nič več ni trgala jabolk. 8kozi vejevje se je ozrla 1 po vaai, kakor bi se poslavljala. Pa se je nasmehnila v daljavi na griču t garjo oblita slamnata streha Spehne koče, ki je bila vaška padarlea In so ji vsi pripisovali veliko modrost. Utopljencu Je dobra vsaka vejica. Jera ae Je le spomnila: "Ne smem se ubiti 1 Se k Spali stopim. Moja birmanska botra je. Ze zdavnaj Je nisem videla, ker nekam boleha. Morda mi bo pomagala." Kar nepričakovano jI Je odleglo. Spet Je segla po jabolku Ih mislila na Domna In na Spelo Ko je bila košara še tretjič polna, je odšla Jera z dreveea. • Spela je sedela na nitki pruč Po 'dolgoletnih' izkušnjah in preizkušnjah ji Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več I kakor Se tako gostobesedna reklama. - Strahopetcem to ni mesta — kdor Junsk je — hajdi k nsml Gladka, ravna nam Ja cesta, kjer se pleni, vsi smo tam. Multlmilijonar, clubman, kralj nafte, Itd., itd., lastnik ogromnih podedovanih podjetij, tipični yanki naših dni — Francis Morgan ni niti slutil, da ga misli Usoda nekega krasnega jutra pozne jeseni 1. 1914 nenadoma iztrgati iz življenja sodobnega kulturnega New Yorka In zanesti v vrtinec predhistorične tragedije, polne srednjevelke romantike. Usoda nam samo dovoli, da te prilagodimo njenim muham, odloča in obrača pa sama. To Je povsem razumljivo, zakaj ljudem se o njenih nakanah navadno niti ne sanja. Tako je bilo tudi z našim junakom, ki, kot rečeno, tudi nI slutil, da se nekje nekaj pripravlja. Francis Morgan ae je pravkar zbudil, dati je bilo že dokaj pozno, — toda dolgočasni bridge se Je zavlekel, — zavleklo se je tudi spanje, in zato so mu prinesli pozni zajtrk v knjižnico, ki jo je le njegov oče opremil z vsemi tehničnimi potrebščinami tako, da je sin lahko delal in vodil v nji ogromna podjetja. — Cujte, Parker! — je dejal Francis Morgan staremu komorniku, ki ga je podedoval od očeta: — ali ste kdaj opazili, da je bil moj oče zadnja leta debel? Dobro izšolani sluga te je spoštljivo priklonil, premeril krasno postavo mladega gospoda od nog do glave in odgovoril: — Ne, sirel — Vaš častivredni oče, sire, je bil suh do zadnje ure, visok v prsih in širok v plečih — toda vedno suh v sredini, sire. — Ko ao ga po smrti umivali, ga je marsikdo zavidal za Io|m> postavo. Nobeno delo ga ni moglo tako utruditi, da bi ne telovadil v postelji. Vsako jutro pol ure. To je bila vera vašega očeta, sire. — Da, postave nI bil napačne, — je dejal mladi Morgan zamišljeno ter ogledoval brzo. javno zvezo z borzo in telefone v knjižnici svojega očeta. — Prav pravite, sire, — se je oglasil ko-mornik, —- kljub debelim kostem je imel rea kraano, gibčno in ariatokratako poatavo . . . ... vi ste Jo podedovali, sire . . . samo da je vaša še popolnejša. Mladi Morgan, ki Je podedoval od očeta ne le postavo, nego tudi milijone, je sedel v širokem naslanjaču t iztegnjenimi nogami, kakor lepo rejen lev, ki mu Je kletka pretesna. — V jutranjem listu je vzbudil njegovo potornost obdelana nad vsa pregledno, Ubhra receptov Je Mrpoa. TO M NAJPOPOLNEJŠE DELO, KI OA IMAMO NA TEM PODROČJU. Oprema knjigo Jo rasfcskm. Neštete je slik v besedilo. M pa k aovlk bnrvanth tabel, U JA Jo naslikal Drsgetts Htse*..... Vsaka gospodinja, ki t« seveda tvoje odgovornoiti s zdravo in pravilno prehrano družine, ti mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč prioM umetnosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrt no v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinji k hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbraniad jedili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in ts5iteljiea t SLOVENSKA KUHARICA čet odi Jo osmi natisk knjige v vseh pogledih ne nsm vMhhate» pok tudi tehnično popolnejši ed vseh dosedaajlh Isdsj. Js «ms NM (Pettaine plsismenU sedaj znižana. Naročite pri t VdJa KNJIGARNI: SLOVENIC PUBLISHING (M 216 West 18th Street New York, jU GOSPODINJI IN DEKLETA, TO JE KNJIGA SA VASI ti ako bi se ti bila pustila, da bi me bil pošteno objel okoli paau. Ampak pri meni si naletel na pravo, od strani aem te, in aem nisi bil pripravljen, ko sem te zasukala in si le ležal na tleh!" Domen, tistega govorjenja le poslušal nI. Grdo je dekleta pogledal In odšel v hlev. Pa ae je res nad Jero znoail, in še kako t Počaai se Ji Je splazil v srce, da še sama nI vedela, kdaj se je zagledala vanj. Dobro ji je znal pihati na dušo. Kar čudila se Je. tako lepo jI je govoril, dokler Je nI popolnoma umret i I. Ona je trpela. Bala te Je tn trepetala, saj je vedela, da nI več asma. Hlapec se Je pa norčeval: "Vidiš, pa sem le močnejši! Pošteno tem se znoail nad teboj T Pogledala ga je in kar razumeti ga ni mogla. On je pa omenil: "U glej me! Ali rnltliš, da beš res pometala t Domnom kakor s kakšno cunjo. 8 prvim odpovem slulbo. TI pa delaj, kar hočeš I Bab ne maram, najmanj pa le tebeT Zasukal se Je in odšel. Odslej Je hodile Jera vaa Strniši je na po hiši. Kaj naj stori? (•ustav StrnlAs Jera je močna In silna. Nikogar se ne boji, še hlapca Domna Je nekoč treščila ob tla. Fant je od sramu sardel in se taklel, da se bo nadnjo znosil. Domen je bil nekam vase zakrknjen človek, njegove male, sive oči niso prav nič dobrega obetale. Jera se mu je pa smejala. Sunila ga je v bok in mu rekla: "8aj te je vrgla tvoja nerodnost! Tak velikan me boš ven-tiar položil na tla kakor igralo,