Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta t gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman vcljd: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 grld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljii, tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. Štev. SO. V Ljubljani, v soboto 7. aprila 1888. Letnik XVI. Narodnostni prepir v Avstriji. Leta 1848 pričel se je v Avstriji v večji meri nesrečni prepir za narodne pravice, ki slabi državo, vzbuja sovraštvo in veljavnim možem crpi duševne moči. Vse je klicalo v onem nemirnem letu: Pravico in prostost! Narodi so upali, da v pravici iu prostosti najdejo pravi lek ranam, ki jih je absolutizem vsekal državi in njenim narodom. Nemci so do tedaj bili voditelji v državi, a tudi oni so pri-sezali leta 1848 na zastavo, ki je nosila vabljivi besedi: pravico in prostost. Gotovo pa ne bomo vznemirili najobčutljivejšega čitatelja, ako trdimo, da so se ravno Nemci najprvo izneverili onemu obožava-nemu geslu. Politični idejalizem so zamenili s politiko egoizma ter pravico in prostost podredili narodnim koristim. Pod Bachom, Schmerlingom, Auerspergom I. in Auerspergom II. so bile nemške koristi vodilo notranji politiki. Se danes nemške stranke v državnem zboru zastopajo ta enostranska, državi nikakor koristna načela. Narodnostno vprašanje je v prvi vrsti načelno vprašanje, ki zahteva pravičnost kot podlago državi, v kateri ne smejo biti eni narodi Spartanci, drugi pa helotje, marveč vsi enakopravni državljani. Despotične države hočejo absolutno vladati ne le telesa, temveč tudi duše, razum in jezik. Avstrijska država pa je leta 1848 in 1867 pripoznala narodnostne pravice kot postulat prave prostosti, da se vsi narodi vzgojujejo v svojem jeziku. In ta enakopravnost ni na škodo državi; škoduje le onemu narodu, ki svoje koristi proglaša kot državne. Eden takih mož, ki je pozabil svoje idejale iz leta 1848, je dr. Adoif F i s c h h o f. On je zaklical dne 14. marca 1848 kakor nekdaj mutatis mutandis lord Byron: „Ta dan sem se vzbudil in proslavil". Sicer ni še popolnoma ugasnila v njem iskra političnega idejalizma, vendar se več ali manj klanja „duhu časa" in zahteva pravico in prostost na korist državi in nemškemu narodu. Nedavno se je ta mož zopet oglasil ter trdil, da je potreben nemški državni jezik. Ako pa on trdi, „da se Nemci ne bojujejo za prazno besedo, temveč za pravico, državno korist", smejo to trditi tudi drugi narodi. LISTEK. Otci in sinovi. Čudom se bodete čudili, gospod vrednik, današnjemu naslovu. Menili bodete, da Vam prinašam uvod novemu izvirnemu romanu, ki bi pa vsaj po svojem čelu ne bil originalen. Saj tudi Vi, kakor jaz, večnodolgi podlistek najstarejšega dnevnika prenašate z ono potrpljivostjo, katero so nam priporočali nekdaj z besedo Horacijevo: „Aequam memento rebus iu arduis ..." Ali kakor hrepenim oveko-večiti peresa svojega spretnost v nesmrtnem opisu današnjih krajevnih in časovnih razmer, vendar me „puhla napolizobraženost" neprestano tira k spoznanju svojega „napuha". In prav zato treba bode razpršiti oholo želje iu prepustiti je spominu neizpolnjenih nad. A vendar morda najdem prijatelja, ki bode raztresene ude, žile in mišice zbral v harmonično celoto, ter jih okrašene z nepopisnim čuv-stvovanjem podal svojim rojakom kot neveoljivi spomenik sreče in nesreče Slovencev v 19. veku. Za to Tudi ti se ne bojujejo proti prazni besedi, temveč proti stvari, ker nočejo prenašati gospodstva drugega naroda. Dr. Fischhof sicer piše, Nemci naj bodo voditelji ne gospodovalci drugim narodom. Ali to vo-diteljstvo je nam že znano kot neomejeno gospod-stvo. Oe žele Nemci biti drugim avstrijskim narodom voditelji, ni jim treba te nalogo zavarovati s postavo ; pribore naj si jo z moralnimi prednostmi. Sploh je žalostno znamenje sedanjega časa, da ljudje vse pričakujejo le od postave in prezirajo pravico, prostost, razum in krščansko ljubezen. Po postavah imamo že enake pravice glede narodnosti. Preostaje le to, da se narodi sporazumijo in sprijaznijo. O narodnostnem prepiru v Avstriji je objavil daljši spis Jules P r e u x, tajnik odboru inozemskega postavoznanstva. On je nabral statistične podatke glede narodnostnega vprašanja v avstrijskih deželah in pravi na podlagi teh podatkov: „Avstrija ni nemška dežela, kakor tudi ne Ogerska madjarska." Člen XIX. drž. tem. postav je vzel nemškemu jeziku prejšnjo prednost pred drugimi jeziki. Naravno je, da mora vsak javni uradnik znati v besedi in pisavi jezik onih državljanov, ki žive v njegovem upravnem okrožji. „Te resnice, ki se vsakemu zdi naravna, Nemci niso vedno priznavali; avstrijski Nemec je rad uradnik, rad vlada in gospoduje; žaljen je njegov ponos, ako se mora učiti jezika onih „narodičev", ki bi se morali povzdigniti do visočine nemške omike." Preux dokazuje, da se mnogo naredeb in postav ne strinja s členom XIX. drž. tem. postav, in da je tu treba še mnogih pre-memb. O Auerspergovi dobi ne govori pohvalno, „ker je tedaj enakopravnost bila prazna beseda." Od ministerstva Taaffejevega pričakuje Preus preosnove avstrijske države, da bodo enakopravni vsi narodi brez določenega državnega jezika. Avstrija bo ostala država sui generis, a ne nemška, država, koje vlada se mora ravnati po geslu: „Justitia erga omnes nationes est fundamentum Austriae." Zanimljiva je sodba Preuxova o znanem Schar-schmidovem jezikovnem predlogu. On pravi: Po pravici hvalijo s svojega stališča nemški časniki ta predlog; mi pa sodimo drugače o njem, ker na nas ne vplivajo krajevne razmere. Ta postavni načrt ne monumentalno delo bode pa trebalo raziskavanj po vseh slojevih sloveuskega razumništva. No, za neko vrsto ljudi, ki so dobro nakidani s črno barvo, je svoje predale odprl najstarejši naš dnevnik. On jih bode s svojim črnilom pred svetom vsaj toliko „očrnil", da jih bo slednjič kot take vsak lahko spoznal, če tudi morda niso tako črni v resnici, pa bodo vsaj tem bolj počrnjeni. Na pesniško sliko „otcev in sinov" nadel jih bode nekaj kot „staffage", nekaj kot „temno ozadje". Ali zato me ni briga; kakor rečeno, za to poskrbe sigurno v začrnjevanji spretnejša peresa. Za zgodovino zadnjih dveh mesecev pa bode Vaš list, gospod vrednik, stekel si neveuljivih zaslug. Ne le, da nam poroča vestno o „položaji" evropskem, tudi v sedanjosti pereče šolsko vprašanje zastopano je hvalevredno; istotako so zavračanja preperelih ugovorov tehtna in „oči razkalja-joča", kar je dobro znamenje. Toda reč, stalo ali stališče, treba pojasniti od vseh strani. Osobito v romanu mora se stvar podati kolikor moč pikantno, da se čitatelj ne dolgočasi. Želčč torej, da se prizor „Iex Liechtenstein" nariše povse verodostojno — in temu prizoru bode v napominanem romanu „otci razjasni pojma državnega jezika, marveč našteje v dvajsetih paragrafih vse slučaje, v kojih mora biti nemščina državni jezik. In kaj naj rečemo o učeni hierarhiji sedmerega jezikovnega stopnjevanja: Državni jezik, uradni jezik, deželni jezik, v deželi navadni jezik, v okraji navadni jezik, občevalni jezik in materini jezik? Vsi ti jeziki imajo svoje območje. Dalje je vendar nekaj nenavadnega, ako šolska oblast nenemški občini vsili nemško šolo. člen 16. vse prekliče, kar priznajo prejšnji. Vedno se lahko reče, rumunski, ruski, slovenski in tudi češki jezik niso dovolj razviti in nimajo potrebne pravoslovne terminologije. In če primerjamo 22. člen z belgijsko postavo z dne 20. sept. 1884, vprašati smemo, kje je prava svobodomiseljnost? Scharschmidov jezikovni načrt je torej popolnoma nasproten členu XIX. državnih temeljnih postav. Italijani v Afriki. Evropskim narodom postaja domovina pretesna in iščejo boljših krajev na vseh svetovnih straneh. Tudi Italijani preže vedno po gorkem afrikanskem obrežji. Zaseh so Masavo (Massauah), da tam ustanove svojo naselbino. Lansko leto pa so Abisinci potolkli pri Saatiju in Dogaliju italijansko armado. Strašen bil je poboj. Hrabro so se bili italijanski vojaki, a nikdo ni ušel, ker je bila abisinska armada mnogo močnejša. Italijanska vlada je tedaj že sklenila, da osveti ta poboj in opere madeža italijansko orožje. General Gene dobil je nalogo, da kaznuje Abisince. V Neapolji se je lansko leto vkrcala eks-pedicijska vojska ter so odpeljala v Masavo, da osveti Dogali. Po Italiji je vse govorilo: „osveta, maščevanje za Dogali", celo taki, ki so bili vedno nasprotniki naselbinski politiki. Minevali so dnovi, meseci, toda o zmagi so molčala poročila z bojišča. San Marzano, ki je nato prevzel poveljništvo, zašel je z vojaki Saati, skrajno mejo ob Abisinji, ter napravil utvrdbe. Med tem pa sta abisinski neguš in njegov vojskovodja Ras Alula nabirala armado proti italijanskim vsiljencem. Nedavno pa se je razširil in sinovi" odmenjeno sigurno celo ne prekratko poglavje — hočem nastopno podati fragmentarično nekaj črtic, da si bodoči romanopisec zamaši ž njimi kako posamično verzel. Evo 1 Sedeli so pri okrogli mizi. Objela jih je glasna radost, v navdušenih govorih slavili so svobode in samostojnosti jasne žarke. Živeli so takrat v najnovejšem veku; stari in novi vek so zavrgli iz nevednosti, srednjega tendencijozno ... Ni čuda, da so se glasno zavzemali za tedanji, najnovejši vek. In vstane med njimi govornik ter ognjevito udriha po nemškem knezu in žarno hvalisa slovensko svobodomiseljnost. A mi — končii patetično — mi pa ostanemo, kakor smo bili: zavedni Slovenci, konservativni, ter ne pustimo, da se nam to vzame, kar imamo . . . Kmalu na to oznani električna struna ta ukrep glavnemu mestu ... In vendar je minjeval po Slovenskem še vedno dan za dnevom, in solnce je sijalo, kader ni bilo zagrneno v „črne" oblake . . . ... in govorili so o najnovejših dogodkih, ki so jim z vso silo pretresali srce in obisti. Nežnih gospodičin jasen krog bil je danes teman, govor-' jenje čez navado tiho in redko. A ni čuda. Ti moj glas, da abisinska armada stoji pred Saatijem. Abi-sinski kralj je z glavno armado petindvajset kilometrov od Italijanov ter jih skuša zvabiti izza nasipov na odprto polje. Italijanom preti nevarnost, da Abisinci pretrgajo zvezo vojske, to je, da zasedejo prostor med skrajno italijansko trdnjavico Saatijem, kjer je general San Marzano, in glavno silo, ter oblegajo trdnjavo. Italijani pa se tolažijo, da bi bilo obleganje brezvspešno, ker je San Marzano dobro preskrbljen z živežem. Sovražuika si torej stojita nasproti in eden od drugega pričakujeta odločilnega koraka. Bilo je mej tem le nekaj malih prask brez pomena in nasledkov. Abisinski kralj Ivan je poslal parlamentarca v italijanski tabor s pismom za kralja Umberta, v kojem mu Neguš ponuja mir. Tako so pisali listi, toda ta ponudba miru je skoraj gotovo abisinska zadnja beseda — ultimatum. San Marzano je brzojavil to ponudbo italijanski vladi, in ta je naznanila pogoje miru. Ti pogoji niso znani, »Agencija Štefani" pa javlja, da kralj Ivan noče sprejeti italijanskih pogojev miru. Mogoče je torej, da še pride do odločilnih bojev ob Eudečem morji. Italijanski narod je že pri mnogih prilikah pokazal nevoljo, da vlada slabi državne moči vsled naselbinske politike. Javno je že zahteval na shodih, naj vlada z močno armado hitro konča, boj z Abisinci, ali pa prepusti vroče masavsko obrežje njegovi osodi. Tudi italijanski časniki ne goje optimizma glede ekspedicije. »Diritto" n. pr. piše, da bo kralj Ivan v najugodnejšem slučaji ponudil mir, pa s tem pogojem, da Italijani zapuste zasedene kraje. Že lansko leto je pisal kralj Ivan: Ako želite mir, zapustite Saati in Dogali, ker to so moja mesta, drugače pridem iu vas preženem. Tako bo storil tudi sedaj, pravi „ Diritto"; a Italijani ne morejo sprejeti takega miru. Abisinci morajo prepustiti Italijanom za naselbino potrebno zemljišče, plačati vojne stroške in z vso svojo armado izkazati čast italijanski zastavi. S kratka: Neguš bi moral priznati italijansko pokroviteljstvo. „Dirito" končuje: »Čast narodne vojske je torej v rokah San Marzana. A v njegovih rokah je tudi osoda ministerstva." Tako pišejo tudi drugi italijanski listi. Iz tega moremo sklepati, da javno mnenje zahteva od ministerstva odgovornost za nevspeh ekspedicije, ki pa je skoraj gotov. »Osservatore Romano" piše: »Vzemimo, kakor upamo, da'sklenemo mir z Abisinijo, kaj pa naj stori Italija, da si zagotovi mir? Po našem mnenji sta le dva sredstvi: ali se zadovoljiti z moralnim pobojem in zapustiti nesrečno afrikansko naselbino, ali pa poslati tje doli nove čete in nove topove." Pred kratkim je Neguš naznanil San Marzanu, da ne bo nikdar prostovoljno odstopil najmanjšega zemljišča, ker mu to prepoveduje njegova vera. V Abisiniji so bili kralji že odstavljeni, ker so prelomili to prepoved. »Opinione" odgovarja na to: Italijani nočejo zemljišča, temveč le poletni tabor in pa strašnega Rasa Alulo. Abisinci gotovo ne bodo ustregli tej želji. Neguš bo stvar zavlačeval do poletja. On vsled tega ne trpi škode, pač pa je Italijanom mnogo ležeče na tem, da hitro končajo nevarni boj. Bog! Kako trpka bodočnost se jim odkriva! Oj, jenjaj, vendar jenjaj, ti neusmiljeni govornik, mučiti rahločuteča srca s tako groznimi slikami! Naj se ti vendar smilijo ta slaba bitja, ne prodiraj jim z bodalom svojega jezika mehkočutečih src! ... Ta mož je bil res neusmiljen. Govori in govoriči in dobro vedoc kako nepopisna bol je pobožnim devicam prepregla srce, kakor da jih hoče do cela uničiti, z mogočnim akordom zaključi svoj govor, kličoč: »In prišel bo čas, in prišel bo tisti žalostni dan, dan toge in vzdihovanja, ko bodem solznim očesom zvonil, da se bo culo čez hrib in plan . . . A ve pa, nežne tovarišice, bodete sanjarsko zročnačrno zemljo župnega vrta, z belimi ročicami trgale bohotni plevel in pometale razorani tlak zaprašene cerkve." Nemožno bi bilo popisati senzacijo, katero so učinile zadnje besede nad drobnimi poslušalkami. K sreči prišel je, kakor slučajno, gospod zdravnik ter pomagal s svojimi sredstvi plahim, tresočim se golobicam iz zadrege. Zgovoren, kakor je vedno, tolažil jih je, češ, morda pa ne bo tako hudo, saj so še usmiljeni ljudje na svetu ... in sploh se še ne vč, če kedaj do tega pride . . . Politični pregled. V Ljubljani, 7. aprila. Notranje dežele. Cesar je sprejel dne 2. t. m. v slovesni av-dijenei pruskega generala princa Henrika VII.Reussa, ki mu je izročil pismo, v kojem ga potrjuje nemški cesar Friderik kot izvanrednega in pooblaščenega veleposlanika na dunajskem cesarskem dvoru. Prestolonaslednik Rudolf se je včeraj povrnil iz Opatije na Dunaj. Poleg avstrijskih romarskih vlakov, ki so odšli minole dni v Rim, odpeljal se bo tudi še tekom tega meseca vlak s Tirolskega, koji bo vodil nadškof v Briksui, msgr. Valussi. — Iz Ogerske sta odpotovala v Rim tudi veliko-varadinski škof, msgr. dr. Schlauch, in grško-katoliški škof v Mun-kaču, msgr. Passtellyi. Vojni minister bo zahteval, kakor zatrjuje »N. \V. T.", od delegacij povišanje ordinarija za 480.000 gold. in pomuožitev stalne vojne za 2200 mož; tudi bo predlagal, da se naroči 85 novih topov. i i -i Mestu Congradu na Ogerskem preti mejna nevarnost. Reka Tisa je predrla nasip ter se vali voda proti mestu, koje zidovje bo dosegla tekom dveh dni, ako ne bo prišla hitra pomoč. Cesta v Segedin je popolnoma preplavljena. Minister za promet je odposlal tjekaj bataljon vojakov, s kojih pomočjo upajo zamašiti luknjo v nasipu. Tnanje držav©. Brzojavka iz Rima zatrjuje, da bo podelil papež Leon XIII. pri prihodnjem konzistoriji nekaterim kardinalsko dostojanstvo. Med temi se imenujejo trije prelati kurije, msgr. Machi, Santori in d' Anni-bale, in pa eden izmed zunanjih prelatov. — Sveti Oče je že svoje dni podaril zavodu propagande eden milijon lir. Kakor piše »Moniteur de Rome", poklonil je Nj. Svetost povodom svoje petdesetletnice propagandi z nova 500.000. Ta blagi čin Leona XIII. kaže nam neprestano versko skrb papeževo in v resnici politiško in civilizatorno idejo. Ako je sploh kakov zavod, ki zasluži, da se podpira, gotovo je to napominani seminarij. Z naselbinsko-politiškim gibanjem, ki se z vsakim dnem bolj razširja po vseh državah, pridobili so veliko večjo važnost tudi naši katoliški misijoni. To sprevidijo tudi vse trezne vlade. Francija, Anglija iu Nemčija potrosijo vsako leto velikanske svote za svoje inozemske narodne misijone. V Italiji izvršujejo ta nalog zasebua društva, ker vlada zanemarja to svojo dolžnost vsled zlob-nosti zoper vse, kar je v zvezi s papežem in vero. Nobeden pa bolje ne spoznava nujne potrebe, da se podpirajo ti misijoni, ki neizmerno veliko koristijo ne samo katoličanstvu, marveč posebno tudi še razširjanju kulture. Ko je italijanska vlada storila prvi silni korak zoper zovod propagande, skrbel je sveti Oče, da popravi to pregreho svojega sovražnika, ter je ukazal, da se vzdržuje ta vir apostolskega apo-stolata iz njegovih skromnih zasebnih sredstev. Njegovo najnovejše darilo pol milijona lir ne bo has-nilo samo verski stvari, marveč tudi naselbinski politiki, in za to mu mora biti hvaležna cela Evropa. Srbska skupščina je izvolila svoje odseke, ki se bodo posvetovali o vladnih predlogah. To je vse, kar se čuje iz Srbije. Potihnili so celo glasovi o razprtijah v radikalnem taboru. Za koliko časa, se be kmalu pokazalo. — Francoski poslanik v Belem-gradu je z okrožnico francoskim trgovinskim in obrtnim zbornicam opozoril industrijske kroge v Franciji na otvorjenje železniške proge mej Vranjo iu Solunom, vsled koje se bo moglo uvažanje francoskega blaga, ki je dosedaj iznašalo v Makedoniji 10 milijonov in v Srbiji samo jeden milijon, povišati tudi v Srbiji. Francija bo mogla po morski poti mej Marseljem iu Solunom vspešno tekmovati z Avstrijo, in posebno s svilo, platnom, vezeninami, »Ne, nikdar ne sme priti do tega", rekla je najpogumnejša med njimi, in hlastno poseže po poli papirja, ki je na pol popisana ležala na mizi. In z mehko ročico pritisnila je nežno svoje ime na potrpežljivi papir tiho vzdihujoč: nikdar se ne prodam v »črno" sužnost, nikdar, nikdar . . . Isto-tako storile so še nekatere druge tovarišice . . . Velikan Triglav pa je izpod belega pokrivala mirno gledal te dogodke, in Sava je prav po tisti strugi tekla po dolini radovljiškega okraja, sijalo je solnce, in bilo je temno noč in dan . . . Pa naj bode dovolj za danes. Le to Vara še obljubim, da bodem iskal vestno pisatelja napomi-nanega romana. Škoda pač, če bi naši potomci ne izvedeli, kakošni so jim bili nekdaj »otci iu sinovi". In ko ga dobim, Vam takoj poročim. Morda se Vam le posreči vjeti ga v predale svoje pod črto; in to Vam pač smem zagotavljati, da ne bo tako suh in dolgočasen, nego »Otci in sinovi", ki že predolgo dolgočasijo slovenski svet. K. suknom, pohištvom, dragocenostmi in likerji. Poslanik tudi priporoča, naj se ustanovi v Niši'francoski trgovinski in obrtni muzej. Poročila iz Bolgarije pravijo, da je nalezljiva bolezen, zaradi koje je baje Turčija postavila vojaški kordon ob vzhodnorumelijski meji, le puhel izgovor. To pa ni edini dogodek, ki vznemirja sofijske vladne kroge. Stojanova »Svoboda" je dosedaj trdovratno tajila, da je mej bolgarskim narodom opaziti kako gibanje, ki bi bilo sovražno princu Ko-burškerau. Tem bolj označilno je tedaj, da tudi na-pominano glasilo naenkrat odkritosrčno priznava, da se vedno bolj razširja Koburžanu neprijazno mišljenje mej Bolgari, ki pa ni naperjeno samo zoper princa, marveč tudi zoper vse sedanje vladue mogotce v Sotiji. — Sodišču, ki bo obravnavalo zadevo zoper majorja Popova, predsedoval bo polkovnik Nikolajev. — Zadnje dni razdelil se je na tajen način mej vojake oklic, na kojem je podpisan »odbor z dne 9. avgusta." V njem se priporoča vojakom, naj odpovedo pokorščino vladi in knezu, ker sta sovražna Rusiji. Vlada baje ni ukrenila nobenih protinaredb, ker se zanaša na zvestobo armade. Nemški cesar je predvčerajšnjim po kratkem sprehodu poslušal predavanje vojnega ministra in načelnikov vojaškega kabineta, popoludne pa je sprejel državnega kanclerja. — »Norddeutsche Allg. Ztg." zatrjuje, da je potovanje glasovitega londonskega zdravnika dr. Wolffendena v Berolin le zasebnega značaja; Wolffenden ne bo lečil nemškega cesarja ter ga tudi ni nikdo pozval v ta namen. Neutemeljene so tedaj vse posledice, koje so mnogi listi sklepali iz napominauega dogodka glede cesarjevega zdravja. Italijanski kralj in kraljica zapustila sta predvčerajšnjim ob 11. uri dopoludne v spremstvu ministerskega predsednika Orispija palačo Pitti v Florenciji ter obiskala angleško kraljico Viktorijo v vili Palmieri. Po vseh ulicah, skozi katere se je peljal kraljevi voz, razobešene so bile zastave. V vili Palmieri sprejel jih je najprvo augleški veleposlanik v Rimu, sir. II. Ponsonby, ki jih je spremil do svoje kraljice. Ko se je povrnil italijanski kralj v svojo palačo, sprejel je brazilijanskega cesarja in cesarico ter kralja virtemberškega. Kraljica Viktorija ju je obiskala ob 1I25. uri popoludne. Pozneje sta sprejela tudi še kraljico srbsko in vojvodo Leuchten-berškega. Včeraj zvečer sta se povrnila s Grispijem v Rim. V angleški prestolnici se je sešla dne 5. t. m. zopet konferenca, ki bo nadaljevala posvetovanje o sladkorju. Med dobo, odkar je imela konferenca svojo zadnjo sejo, sprejele so vse evropske velesile predlog Anglije glede premij na sladkor. V rumunski prestolnici je pogorelo včeraj poslopje ruskega poslaništva. Arhiv in pohištvo so rešili. Poslopje je zavarovano pri nekem avstrijskem zavodu. Razširila se je vest, da je nekdo zlobno za-palil palačo iz politiških vzrokov, kar pa se iz Bukarešta najodločneje zauikava. — Zatrjuje se, da je padel Bratiauo vsled pritiska iz Berolina, ker je odločno odkloni! predlog, da bi se Rumunija pridružila mirovni ligi. Kakor se kaže, posnemati hoče kralj Karol srbskega kralja Milana glede samostojne politike. — Vzlic znaui resoluciji zbornične večine, da ne bo postopala pod gotovimi pogoji sovražno zoper Rosettijevo ministerstvo, odlašalo ne bo slednje dolgo časa novih volitev, tem manj, ker se boji, da bo kmalu prestopila večina v nasprotni tabor. V kratkem časi nadejati se je zbornične razpustitve, ki pa menda ne bo dosti koristila Rosettiju, kajti prepričani so vsi krogi v Bukareštu, da ministerstvo pri največem pritisku ne bo dobilo za-se večine. Dne 5. t. m. je pooblastila združena opozicija svojega vodjo Lascara Catargija, naj gre k Rosettiju ter ga praša, ali je pripravljen takoj razpisati nove volitve; v slučaji, ko bi odklonil to zahtevanje, napove naj mu boj do skrajne meje. Turški sultan je hotel z nova pokazati svojo prijaznost nasproti Nemčiji ter je zapovedal, naj se sestavi poseben odbor, ki bo pod njegovim osebnim pokroviteljstvom nabiral prostovoljne darove za nemške državljane, ki so se ponesrečili pri zadnji po-vodnji. — Sultanov tajnik, Rešid bej, je umrl dne 4. t. m. Izvirni dopisi. Iz Trsta, 6. aprila. (Čestitka tržaških katoličanov sv. Očetu.) Za to čestitko so se nabirali podpisi meseca marca v Trstu, v tržaški okolici in sploh po celi tržaški škofiji. Podpisati jo je mogel vsakdo, kdor jo je hotel in tako vsaj nekoliko pokazati svojo udanost do sv. Očeta. Vsakemu katoličanu je še dobro v spominu, kako je mestni odbornik Burgstaller stavil predlog, naj se čestita v imenu tržaškega mesta sv. Očetu kot poglavarju ogromne večine spoznovalcev katoliškega veroizpovedanja v Trstu, pa zastopniki Trsta so kot politiki (!) ta predlog Burgstaller-jev odklonili, ker bi to ne bilo politično od njih in bi se s tem ------------------------------------. —t (Dalje y prilogi.) Priloga 8Q. štev. „Sloveiica" dn6 7. aprila 1888. znali zameriti italijanski vladi (!). Pa ne samo tukaj v Trstu je mestni zastop tako storil, ampak po vseh mestih, kjer imajo Italijani večino, ni bilo nikakega glasa o spoznavanji udanosti sv. Očetu. Držali so se torej povsod jednako in povsod z ozirom na italijanskih m6ž mišljenje, na avstrijskih katoliških mož ravnanje pa se ni nihče oziral. Da bi to sramotilno dejanje nekoliko zbrisali, podpisavali so to čestitko v obilnem številu katoličani tržaški in drugod po škofiji. Ko je bil tržaški škof o božičnih praznikih v Rimu in z drugimi škofi vred poklonil so sv. Očetu, rekli so mu med drugim: „Sem bral vse in vem, da imate težko stanje", na kar jim škof odvrne, „da niso vsi taki, ampak je velika večina dobrih in zvestih katoličanov"; in to so pokazali tudi sedaj podpisi v Trstu iu drugod po mestih italijanske narodnosti v tržaški škofiji. čestitka se glasi: „Sveti Oče 1 Kakor so hitele pobožne množice, ko je za-donel prvi glas svetega Evangelija v sredi nasprotujočih si naukov človeških, iskat Jezusa, ker On je imel besede večnega življenja: enako, sveti Oče, dasi nam od vseh strani buči nasprotni vihar protislovnih naukov sedanjega časa, vendar po milosti božji neomahljivo stoječi na podlagi svete vere, stopimo tudi mi, tržaški katoličani, ponižno se klanjajoč k vzvišenemu Sedežu Resnice, raz kateri Vaša Svetost kot namestnik nebeškega Učitelja razlaga nauk večnega zveličanja. Blagovolite, o sveti Oče, sprejeti ta mali dokaz, kako da mi občudujemo Vašo visoko modrost, spojeno z angeljsko pohlevnostjo in z vstrajno neupogljivostjo, s katerimi varno vodite proti razlju-tenira viharjem se borečo ladijo svete Cerkve in nas v njej. Blagovolite sprejeti tudi goreče želje naše in neprestane prošnje, da mili Bog ohrani dragoceno Vaše življenje ter prikrajša tužue duove težkih bojev, po katerih bo konečno dospela Nevesta Kristusova do slavne zmage. Prosimo slednjič, sveti Oče! blagoslovite naš trdni sklep, živeti po vzgledu modrega človeka, ki po izreku svetega pisma ne posluša le, marveč tudi spoluuje dobre nauke. Blagoslovite nas, da sledeči Vašim poveljem moremo z vsemi močmi vspešuo sodelovati, da se razširi Kraljestvo božje tu na zemlji v čast iu slavo Jezusa Kristusa in Njegove svete Cerkve ter v časno in večno zveličanje nam in našim bratom. V Trstu, meseca aprila 1888." Izpod Pece na Koroškem, 5. aprila. Koroška vstaja! Temu sijajen dokaz je ustanovni zbor podružnice za Pliberk in okolico družbe sv. Cirila in Metoda, ki se je vršil velikonočni ponedeljek v Smihelu z nepričakovanim vspehom. Dasi je bil začetek za neugodno pozni čas — 4. uro popoludne — določen, vendar napolnile so se prostorne sobane gostilno gosp. Miklavca do zadnjega sedeža, in še mnogo jih je stalo v veži. Navzočih je bilo gotovo nad 200 in to samih posestnikov, kar je nas posebno veselilo. Udov nabralo se je med sejo nad 100, denarja pa 107 gld.; za prvi dan lepe številke, ki se bodo pa brezdvomno povikšale tako, da bode naša podružnica glede števila udov in dohodkov med koroškimi sestricami prva. Naš kmet je zaveden in ni stiskač, kar spričuje primeroma izvanredno visoki broj letnikov — nad 50. Med petimi ustanovniki sta posestnika z Bistrice Jože Kraut in A. Ažman, prvi tačasni predsednik, zadnji podpredsednik podružnice. Tudi gospodje, kojim zibelka ni tekla na tužnih tleh Gorotaua, ampak preko karavank, bili so prijetno izuenadjeni; tolike navdušenosti niso pričakovali. Da so zdaj naši nemškutarji silno razjarjeni, temu se nihče ne čudi, ki je imel priložnost spoznavati njihovo toli hvalisano nemško omiko; da pa v svoji zagrizenosti divjajo cel6 zoper prave in pristne Nemce, koji uživajo zavolj zmernih in pravičnih načel občno priljubljenost med Slovenci, to označuje njihove lastnosti. čudno in za naš sloveuski kraj res sramotno pa je, da mora gospod, kateremu značaj ne dovoljuje zatajevati narodnost svojo, zapustiti Pliberk. Pa dobro, da se spoznamo. Enako nam nasprotniki pretš z gmotno škodo; naj so čuvajo, da ue nauče nas sukati orožja, katero mora v roki slovenskega okoličana smrtno zadeti meščana. Književnost. „Spolok svateho Adalberta." (Konec.) Sklepoma šo dvoje-troje besed o sedežu dru-žtvenem. Ta se nahaja v mestu Trnava, v stolici (županiji) Požunjskej. Mesto ob istoimenem potoku je starodavno, leži na rodovitej ravnini. Zavoljo raznih samostanov in množine (deset) cerkva so ga imenovali malim Rimom. Med znamenitostmi v arhivu hrani se v orginalu tudi (slovaško-)slovenski list, ki ga je leta 1483 kralj Matija Korvin pisal poglavarstvu mesta Trnave. Med poslopji je spomeua vredna arcibiskupska kurija, kjer biva generalni vi-karij primasa ogerskega, potem vseučilišče, kar so zidali od leta 1678 in dovršili še le 1718, odtod so se pozneje profesorji z dijaki preselili v Budapešt. Te dogodbe je pesnik M. Čaran vpletel v svojej naj-novejšej zbirki v sledečo žalostinko: Trnava! ty Riin naš, plny kostolov a važi, slava tvoja viac než vlastna na srdci mi leži. Staroslovenske tys mesto, list ten ruči za to, eo ti pisal krat1 Matiaš — drahši nam nad zlato. Odbehla ti pestovana vysoka tu veda; vel'knaz s svojou kapitolou viac tu nozaseda. Pominula jak sen krasny slava tvoja davna, — daj Slovakom chramy, školy, btideš — znovu slavna! Da bi se zahtevanje v zadnji kitici za ubogi narod slovaško slovenski ugodno rešilo, to, kakor danešnje razmere kažejo, ostane pač bržčas domoljubna želja, čeravno isti pesnik goji še prepričanje, ako v nekem drugem pesmotvoru pojoč pravi: „časy, ked' sa reč slovenska — ue len v prostych sadoch — 1'ubozvučne ozyvala, — než aj (tudi) v pansky-ch hradoch; . . . Ked' i sitm kral' po slovensky — pisal mestam listy — že (da) to zase (zopet) tak byt' musi, — o tom som jil ist.y!" (prepričan). Izmed Slovenov so na Ogerskem že izvmrli Hrvatje v stolici železenskej; zadnje ostanke pisemske je pred dobrim desetletjem v knjigi z naslovom „Jačke" zbral znan hrvatski pisatelj. Južni sosedje njihovi, namreč prekmurski Slovenci, vinirajo. Hrvatom po Medjimurji bije smrtna ura. Živijo še le podonavski Srbi, ki še se ogrevajo pri svojem dokaj toplem ognjišči v Novem-Sadu, kjer imajo še gimnazijo in svoje časopisje. Ob severnej strani „madjar-skega otoka sredi slovenskega morja" je Rusinom kakor narodu odklenkalo. Nedavno je neki inostranski književnik na kup spravil ter vsaj tako rešil ostanke narodnega blaga. Njihovi sosedje Slovaki pa še za zdaj takorekoč životarijo. Ti so o svojem času imeli svoje gimnazije. Iste so jim zaprli. Osnovali so si znanstveno družtvo pod imenom „Matica Slovenska"; ta jim je odvzeta. Da bi se kdo morda ne spodtikal zavoljo imena, bodi poidočki povedano, da Slovak sebe rad zove „Sloviin" ali „Sloven" in po tem svojo materinščino „slovensky" jezik ali »slovenščino", a izraz „sloviicky" smatra zaničevalnim, vsled tega ga domači književniki ne rabijo nikdar. Slovako-Sloveni še toraj kot narod vsaj nekako živijo. Dejanjski dokaz temu žitju je njihovo časopisje — največi list jim pod nazivom „N&rodnie Noviuy" izhaja, kakor okoliščine nanesejo, po tri- do štirikrat na tjeden — pak opisani „Spolok sv. Vojtecha". M. K arb a. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Propisi o izvrševanju krošnjarstva. § 6. Krošnjar jo dolžan nositi krošnjarsko knjigo vselej pri sebi ter jo pokazati na zahtevanje vladnih iu občinskih oblastev ali njih organov. Otroke s seboj jemati pri krošnjarstvu je strogo prepovedano. Ako hišni posestniki ali lastniki javnih prostorov prepovedo krošnjarjem krošujariti po teh prostorih, imajo se krošnjarji tej prepovedi pokoriti. Ko nastane mrak, sme se krošujariti samo v javnih prostorih. Kar se tiče krošnjarjenja ob nodeljah, veljajo za to propisi, ki so z ozirom na nedeljski počitek veljavni za obrtnost dotičnega kraja z ozirom na vrsto blaga. § 7. Krošnjarsko knjigo morajo v krajih, kjer je deželno, redarsko ali politično oblastvo ta oblastva, v mestih in trgih pa, kjer ni teh oblastev, občinsko oblastvo pogledati in to potrditi. Ako kdo tukaj namerja krošujariti, mora prositi za overovljenje pred začetkom krošnjarjenja, sicer pa pred odhodom iz kraja. Overovljenje je odreči, ako so radi pristnosti krošnjarske knjige, istosti osobe ali zakonitega izvrševanja krošnjarstva utemeljeni pomisleki. Overovljenje more se glasiti na določen čas; drugih pogojev ni smeti pripisati. Podaljšanje krošnjarskega dopustila. § 8. Osoba, katera že ima krošnjarsko knjigo, more prositi, da se podaljša priznana krošnjarska doba. Ako kdo ne prosi na podstavi krošnjarsko knjige dopustila neposredno pri oblastvu, v to pristojnem, mora potrebne podatke (dan in število krošnjarske knjige, takisto i to, da v njej ni zaznamovanega nobenega pomisleka) potrditi politično oblastvo tega prebivališča. Krošnjarska knjiga ostane v rokah krošnjar-jevih. Ako kdo prosi, da se mu podaljša krošnjarsko dopustilo, to se je pristojnemu oblastvu uveriti iz uradnih zaznamenil, da ni povoda izključiti prosilca po § 3., lit. d. in § 4. III. Poglavje. — Posebna določila. A. Omejitve. a) S katerim blagom ni smeti krošnjariti. § 9. Krošnjariti z inozemskim blagom ni dopuščeno; krošnjar mora torej vselej imeti pri sebi izkazila, od kod jemlje blago. Naslednje blago je brez ozira na izvor izključeno od krošnjarstva: a) vsi predmeti, za katerih izvrševanje v stanovitnih trgovinah, bodisi na podstavi tiskovnega zakona ali varstvenih, zdravstvenih ali obrtnostuih propisov je potreba posebnega dopustila, kakor so artistiški in literarni izdelki, katere pomnožujemo mehanično ali kemično; orožje, strelne in ognjarske stvari, pokala inraznesila; zdravila in otrovila, živo srebro, antimon iu izdelki iz njih ali iz svinca; igralne karte, ponošena obleka, cunje; b) surovo meso, slador, sladorno blago, čokolada, medenina in v obče delikatese, potem vse tekočine, ki so za pijačo ali pa za pripravljanje jedil; c) kozraetiška sredstva izimši milo in dišave; materijalno in specerijsko blago z očiščenimi olji, rudninskimi kislinami, rudninska olja, izimši ma-zilna olja; d) drago kamenje, zlato in srebro, takisto izdelki iž njih, ure, cerkveno posodje in paramenti, nepristne dragotiue, izimši leonsko blago, drobui denar iz kakeršnih si bodi kovin; e) fotografije, slike, kipi, doprsnice; f) vsakovrstni vrednostni papirji, črteži, pro-mese in listi o loterijskih dobitkih in drugih igrah; g) predmeti državnega samotrštva (sol, tobak) in salitar, nadzorstvu podvrženi predmeti po dotičnih določilih carinskega reda; konečno vojaška obleka. (Dalje prih.) Dnevne novice. (Shod deželnih in državnih poslancev) bil je predvčerajšnjim. Kakor se poroča, zedinili so se gg. poslanci v vseh vprašanjih. Kranjski državni poslanci potegnili se bodo v prvi vrsti za obstanek gimnazije v Kranji in pri c. kr. vladi delali na to, da se konvertovanje zemljiško-odveznega dolga kakor hitro mogočo izvrši v smislu dotičnega deželno-zborskega sklepa. Gledč zgradbe deželnega gledišča so se dogovorili, naj deželni odber ukrene vse potrebno, da bo mogel že v prihodnjem zasedanji staviti predloge glede uapominaue gradbe. Tudi gled^ deželnega doneska za dolenjsko železnico so se v toliko dogovorili, da bo to vprašanje že v prihodnjem zasedanji rešeno. Obravnavali so tudi v splošnem politiškem položaji ter odobrili načrt, kako bodo postopali državni poslanci v budgetni debati. (Naši romarji.) Kolikor vemo, odpotovali so iz med kranjskih duhovnikov v Rim naslednji čč. gg.: Dekani dr. S t r b e n e c, J] r j a v e c in Vesel; župniki: Jan. Dol in ar raški, Franc Doli nar hor- julski, Janez Demšar, Janez Hlad ni k, Henrik Dejak, Anton Hočevar št. joški, Lovro Kri-štofič, Ivan Škrjanec, Jakob Gross, Matija Zamik; kapelani: Mihael Arko, Leopold Zaletel, Josip Golmajer, Josip Lažni k, Srečko Za vodnik. V ponedeljek opoludne se odpeljejo, če smo prav poučeni: prem. gosp. knezoškof z bratom župnikom in kapelanom Šiško, kanonik Zamejec, provincijal Ozimek s o.Josipom, župniki Jarnej Babnik dubrovski, Mihael Saje in Jakob Aljaž ter kapelaua: Josip Zalokar in Lu-dovik Jenko. Vsem želimo srečno pot iu zdrav povratek 1 (0 volitvi odbornikov v „Slov. Matico" leta 1888.) Nekateri Matičarji so se posvetovali ter zedi-nili v tem, naj se o letošnjem občnem zboru 18. t. m. volijo naslednji gospodje odborniki: Dr. Jak. Šket, gimnazijski profesor v Celovci, (na mesto umrlega Andr. Einspielerja). Gosp. Anton B a r t e 1, gimnazijski profesor v Ljubljani, (na mesto odstopivšega prof. A. Kaspreta), in pa dosedanji z ozirom na to, da imajo vsi mnogotere zasluge za „Matico", namreč gospodje: dr. Anton Jarc, Ivan M a j c i g e r , Makso P 1 e t e r š n i k , Franjo Šuklje, Ivan V i 1 h a r , Vilibald Zupančič, dr. Jernej Z u-p a n e c in Mihael Z o 1 g a r. (Odvetniško pisarilo) dr. Zamika bo vsled sklepa kranjske odvetniške zbornice do konca upravljal gosp. dr. Ivan Tavčar. (Trgovsko bolniško in pokojninsko društvo) ima jutri svoj občni zbor iu volitev novega odbora. (Novačenje za okolico ljubljausko) se je včeraj pričelo. Akoravno mestno redarstvo in vojaške straže skrbč za mir in red, vendar sta se včeraj dogodila dva obžalovanja vredna dogodka. Pred gostilno pri »Sokolu" na stolnem trgu je Franc Zore, zidar iz Gornjih Pirnič, sunil z nožem Jožefa Dobrave a, da so ga morali prenesti v deželno bolnišnico. Na Marijinem trgu pa je Jožef K a m a n , mesar iz Vižmarjev, tako silno vrgel ob tla novinca Janeza Rusa iz Sapa pri Šmariji, da so ga djali v sv. olje in prenesli v bolnišuico. (Kranjski odsek I. občnega uradniškega društva) bode imel jutri dopoludde ob 1/a 10. uri v Sehreiuer-jevi pivami občni zbor. Da bo zbor sklepčen, udeležiti se ga mora najmanj 30 društenikov. (Pivarnar g. Auer) daroval je revežem v mestni ubožni hiši hektoliter piva in razdelitev prepustil g. Karolu L ah a j n ar ju. (Bolnico za kozave) v trnovskem predmestji so danes zapustile postrežnice - usmiljenke. Bilo je v bolnici še šest bolnikov; trije malone zdravi šli so na dom, tri pa so odpeljali v bolnico na Poljanah. (Osepnice.) Dud 5. t. m. ui zbolel nobeden. Ozdravel je 1 moški. Bolnih 28 oseb. (Umri) je včeraj zvečer g. dr. Ignacij M a 11 c. kr. okrajni zdravnik v Kranji. Naj v miru počiva! (Učitelji postojinskega okraja) so dne 8. t. m. ustanovili okrajno učiteljsko društvo. V začasni odbor so izvoljeni gg.: Martin Zarnik (predsednik), Št. Jelenec (pred. namestnik), Jak. Dimnik (tajnik), Lj. Fettich-Frankheim (taj. namestnik), Mat. Hiti (blagajnik), Pil. Kete (pevovodja) in Karol Češnik (njegov namestnik). (Ustrelil) se je predvčerajšnjim profesor botanike na graškem vseučilišči, dr. Hubert Leitgeb. Bil je že nekaj dni razburjen. Na pisalni mizi so našli pisma mnogim profesorjem. Leitgeb je bil tri leta rektor v Gradci in je spisal več učenih del. (Tržaški časniki) poročajo, da sta se dne 5. t. m. odpeljala iz Gorice v Rim nadškof goriški in škof poreški. Razne reci. — Ribarstvo vPrimorji. Od 23. aprila 1886 do 22. aprila 1887 nalovili so v Primorji 4,471.798 rib in sicer v pristaniščih: komadov kilogramov Trst .... 7.537 (?) 2,471.753 Rovinj . . . 210.338 490.730 Pulj .... 1,312.715 527.702 Maii Lofiinj . 13.105 345.608 Zader . . . 2,693.725 2,469.300 Splet .... 194.351 1,082.595 Dubrovnik . . 36.527 426.629 drugod . . . 3.500 143.542 skupaj . 4,471.798 7,957.859. Vrednost vseh rib iznaša 2,322.555 gld. V imenovanih mestih se je povžila 3,637.620 rib, to jo 5,983.573 kilogramov; prodalo in razposlalo se je na razne kraje 834.178 komadov, t. i. 1,974.286 klgr. — Vseh ribarjev je bilo v letnem tečaji 11.176, mej temi 618 Italijanov; v zimskem tečaji 9750, mej temi 955 Italijauov. V letnem tečaji so rabili 3022 čolnov, v zimskem pa 2780. — Milijonarji v Ameriki. Lastnik lista „New-York Herald", James Gordon Benett, je odbil 7 milijonov dolarjev, koje so mu ponujali za njegov list. Akoravno živi v inozemstvu, vendar dobiva vedno brzojavna poročila. Dohodki njegovi znašajo na dan 4000 mark. — Goorge Pullmann ima 40 milijonov mark. — Stiaron je ob smrti zapustil 95 milijonov. — Stanfordovo premoženje cenijo že na 285 milijonov. Najprvo je bil advokat, pozneje je kopal zlato rudo v Kaliforniji. — John Mackay ima okoli 220 milijonov. — Samuel Tilden je bil 1. 1836. advokat, pozneje so je pečal s politiko in si pridobil 180 milijonov. — Field, ki je Ameriko in Evropo zvezal z brzojavno žico, ima okoli 30 milijonov. — Gould, nekdaj berač, ima 98 milijonov. — InVanderbilta cenijo na 730 milijonov mark. Telegrami. Dunaj, 6. aprila. „Wienor Ztg." objavlja postavo o bolniškem zavarovanji delavcev in naiedbo ministra notranjih zadev o ustanovitvi zavarovalnega soveta pri tem ministerstvu. Praga, 6. aprila. Praški „Sokol" pripravlja skupen izlet k pariški svetovni razstavi, kjer se hoče udeležiti s francoskimi telovadnimi društvi telovadbe za stavo. Rim, 6. aprila. Poročilo tukajšnjih listov, da bo odpoklicala vlada del afriške vojne, se potrjuje. Pariz, 7. aprila. Včeraj se je vršil v Dun-kirchenu volilen shod, kojega se je udeležilo 2000 oseb. Govorila sta poslanca Ver g o in in Laguerre. Kandidatura Boulanger-jeva je bila sprejeta z vsemi proti šestim glasovom. Kolonija, 7. aprila. „Koln. Ztg." pravi: Politiška uvaževanja najodločneje odsvetujejo Battenberžanovo poročitev s princesinjo Viktorijo, ker bi bile vsled nje razmere nasproti Eusiji takoj skaljene. Na nobeden način ne bi rit ogel Bismarck z ozirom na dosedanjo postopanje v ruskovshodnem vprašanji osebno nadaljevati poslov. Bismarck je tudi odkritosrčno razjasnil svoje stališče glede predloženega mu tega načrta ter je prosil za odpust, ako bi se dovolila ta družinska zveza. Dokler se no bo konečno ukrenilo v tem oziru, ostane kanclerska kriza nerešena. Umrli so: 5. aprila. Marija Rozman, mestna uboga, 72 let, Kar-lovska cesta št. 7, jetika. — Franc Malnar, natakarjev sin, 9 dni, Kurja vas št. G, božjast. T n j c i. 5. aprila. Pri Maliiu: Puntigam, uradnik, z Dunaja. — Roiss, Mandl, Voest, Scliapringer in Karner, trgovci, z Dunaja. — Lowy in Anton Aust, trgovca, s češkega. — Dr. W. Eaucli, vojaški zdravnik, s Štajerskega. — Oblak, inženir, iz Gradca. — Josip Steinkellner, veleposestnik s soprogo, s Štajerskega. — Dr. Ig. Weiss, vojaški zdravnik, iz Celovca. — Engelmann, trgovec, iz Velikovea. — J. Pettel, zasebnik, iz Beljaka. — Engliinder, ravnatelj, iz Vevč. — Prane Androjak, župnik, iz Mozela. — Albert Fabcr, oskrbnik, s Koroškega. — Jeglič in Gruntar, posestnika, iz Logatca. Pri Slonu: M. Kerl, stotnik, s češkega. — Koloman Szell, pravnik, z Ogerskega. — Julij Bohinc, potovalec, iz Istre. — baron Oton Apfaltrern, veleposestnik, s Kranjske. — Šlibar in Schnal, posestnika, iz Kamnika. — Prane Scliauta, logar s sprogo, iz Koroškega. — Frane Luzner, učitelj, iz Vogliča. Vremensko sporočilo. Tržne cene dne 7. aprila. y _ > g Cas Stanje g g -—- Veter Vreme zrakoinera toplomera >2 opazovanja T mm po'cCb.iju S g 7. u. zjut.l 728 2 5 8 si. jzap. dez , - aa 6.2. u. pop. 729-4 11 6 „ del. jasno V« 9. u.zvee. 730-9 6 4 Srednja temperatura 7 9° O., za 0'7° pod norraalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 7. marca. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 78 gl. 10 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 80 „ 65 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . • 110 „ 65 „ Papirna renta, davka prosta......92 „ 85 „ Akcijo avstr.-ogerske banke ...'.. 863 „ — „ Kreditne akcije ..........271 „ 10 „ London.............120 „ 65 „ Srebro .............— „ — „ Francoski napoleond....................10 „ 03 „ Cesarski cekini .... ..........5 „ 97 „ Nemške marke ..........62 „ 22'i,„ fiT-l kr. gi.kr. Pšenica, hktl. ... 6 17 Špoh povojon, kgr. . — 64 Rež, „ ... 4 55 Surovo maslo, „ . — 90 Jočmen, „ ... 4 22 Jajce, jedno „ . — 2 Oves, „ ... 3 09 Mloko, liter.... — 8 Ajda, „ ... 4 22 Goveje meso, kgr. . — 56 Proso, ..........4 55 Telečjo „ „ . — 50 Koruza, „ ... 5 62 Svinjsko „ „ . — 60 Krompir, „ ... 2 41 Koštrunovo „ „ . — 36 Loča, „ ... 12 — Pišanec.....— 50 Grah, „ ... 13 — Golob .....— 24 Fižol, „ ... 11 — Seno, 100 kgr. . . 2 67 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ „ . . 2 32 Mast, „ . — 66 Drva trda, 4 □ mtr. 7 20 Speli svež. .. ■ — 60 „ mehka. „ 4 25 Leopold Tratnik, izdelovatelj cerkvene posode itd., | (9) IjjJ^felf&IS..©^ sv. Petru cesta št. 37. Zahvaljujem se prečastiti duhovščini in p. n. cerkvenim predstojnikom za veliko zaupanje in naročila, odkar imam svojo sedanjo delavnico, ter prosim, da mi ohranijo to zaupanje in mo v prihodnje podpirajo z naročili umetno izdelanih cerkvenih posod itd. (Moja dosedanja dola spričujejo najbolje o moji sposobnosti.) Po naročilu izdelujem naj-fineje zlate in srebrne, cizelovane posode: kelihe, ciborije, monstrance itd. Iz bronca ali bakra: lustre, svečnike, svetilnice, kan-delabre za velikonočne sveče v raznih slogih in velikostih, na zahtevanje tudi po predloženih obrisih. Prevzemam tudi naročila na masne table, posodice za sv. olje in krstno pripravo, prav priročne obhajilne svetijlke, križe za bandera, altarje in sobe, kadilnice in aspergile iz najboljše bele kovine. Strelovode izdelujem po najnovejših skušnjah. Za-dovolil bom vsacega naročnika, bodisi da je delo prepuščeno mojemu okusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Izdelujem po najnižjih cenah vsa kovinska cerkvena orodja, koja na željo tudi pozlatim, posrebrim ali naravno politujem (natur-polirt), ter jamčim posebno za stalno pozlačenje in posrebrenje. Staro orodje jemljem v popravo. HJ^T" Na željo pošiljam načrte in fotografije že izdelanih predmetov. Gospodu G.PICCOLI-JU, lekarju „pri Angelu" v Ljubljani. Vašaželodčeva esenca, kojo sem slučajno spoznal, ozdravila me jo popolnoma neproneliljivo slabotnosti čreves in prebavnlliii, kakor tudi neznano mučeče trdo - telesnosti. Dolgo iskal sem leka zoper to bolezen. ki mi je gotovo malo zadovoljnih uric v prihodnosti obečala; vse drugo zavživanje lečil bilo je zaman in edino le Vašej ne-precenljivej esencise imam zahvaliti za popolno zdravje, ter Vam ostanem, predragi gospod Piccoli, za vse dni življenja zanjo najsrčnejn udan in hvaležen. Na Dunaji, 1887. Spiridijon Pokrajac, profesorski kandidat. srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17, so priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejšo obliko namreč : Monštranc, kelihov, ciborijev, svetil nic, svečnikov, itd. itd po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognji pozlati, posrebri in popravi. Na blagovoljna vprašanja bode radovoljno odgovarjal. Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. (15) ijtT" Staro orodje za popravo naj mi blagovolijo čč. gg. naročniki, pošiljati nefrankovano. Spominjajte se Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. Poslano. Na ljudskem shodu na velikonočni ponedeljek v Schrejnerjevi pivarni govoril je mej drugimi tudi neki g. ma .a. au.s® Ker bi slavno občinstvo utegnilo zameniti podpisanega ime z imenovanim govornikom, naznanim javno, da se nisem vdeležil dotičnega shoda in da se tudi nikakor ne strinjam z načeli in razlogi, koje so razlagali govorniki na shodu. Henrik Zadnikar, (2) pasar na sv. Petra predmestji. njarm in BDtovalnl Ista (Orts- und Reise-Lexikon) Avstro-Ogerske, izdelala Josip pl. Kcndler in Leop. Siller. 'rajevni in potovalni leksikon "rajevni in potovalni leksikon TT1 obseza vse avstro-ogerslte kraje ter želez- I ^ nične, poštne, parobrodske in brzojavne postaje s zaznamovanjem železničnih in paro-brodnih podjetij; zaradi tega je za vsacega neobhodno potrebna knjiga. Ki. sestavljen na podlagi današnjih prometnih razmer, je visoke pomenljivosti za c. kr. vojake 111 vojaške uradnike, kor je v njem navedena natanjčna lega vsacega kraja v Avstro-Ogorski. — Dalje jo tudi važen za poštne, železniške in brzojavne uradnike. "rajevni in potovalni leksikon je posebne vrednosti za vsacega odvetnika, biležnikii, sodnijskega uradnika itd., ker jo pri vsaeem kraji povedano politiško in sodnijsko uvrščenje, kakor tudi za vsakega graščinskega oskrbnika, tovarnarja, potovalen, iz-vožnika in uvožnika itd., in to zaradi tega, ker je pri vsakem kraji navedena pošta, železnica, oziroma bližnja pošta in železnična postaja. [(1 ■ % izide v 30 zvezkih po 30 kr. ali sub-skripcijska cona za celo delo a. v. gld. T.— ter se dobiva v vseli knjigotržnicali ali pa pri založniku (4) Leop. Siller-ju, Dunaj !., Griinangergasse I. jsaaiKaaaeJ česan. Kmetom v pomoč. Narodno - gospodarska razprava. Spisal IVAN BELEC, župnik. Cona knjigi je znižana, od 25 kr. na SO p"o pošti 5 kr. več ; kdor jih vzame deset skupaj, dobi jednajsto brezplačno. — Knjiga obsega 9 pol v osmerki. v Katoliška tiskarna" v Ljubljani Valvasorjev trg štev. 5. s.-«»04 Razglas. ljani, Kljnčarsko ulice štov (pod mestnim trgom). Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroee na peresih (Federmadratzen) 10 in višjo. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto : altarne preproge. Cenilci s podobami zastonj in f ranico na za-htevanje. Janez Bogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Medij atova hiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne Mine Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih. Nopresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena stcklenici z navodom o rabi 35 kr., dvojni steklenici 60 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Itai-ol Brady, Iti-oinžii- | na Moravskem]. Marijaceljske kaplice za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, kojo obsegajo, navedene so v navodu o rabi, koji je pridejan vsaki steklenici. Pristne dobiti so skoraj v vsaki lekarni. Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu tega tudi še povedano na navodu o rabi, ki jo pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru. Pristne po dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piecolli, lek,v.Tos. Svoboda. — Postojina: lak. Pr. Baecarcich, — Škofjaloka: lok. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Aloks. lioblek. — Rudalfovo: lok. Dominik Rizzoli, lek. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek. (13) politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroee na peresih po 10 gld., žimnate modroee po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za sveto in posvetno podobe, in sicer za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela, Cenilnik s podobam zastonj in franko. KOVČEGI IN TORBICE (!i©ffer & Tasclicn) vseli vrst in velikosti, jako lično in trdno izdelani, zelo po ceni za civilne in vojaške osebe. Trgovcem en gros po najnižjih tovarniških cenah. Poprave se prevzemajo jako ceno ter izvršujejo naročila naj točneje. Na pismena vprašanja z dežele odgovarja se nemudoma. Za obilna naročila priporoča se odličuim spoštovanjem (7) AITOI KOŠIR, Ljubljana, Kolodvorske ulice št. 24. TEKOČE TEKOČE SREBRO za pozlaeenje, posrebrenje in popravo okvirov pri slikali iu zrcalih, lesenih, kovinskih, steklenih, porcelanskih in drugih predmetov. Krasno in stalno. Način rabe za vsakojega jako priprost. Cena jedni steklenici s čopičem I gld., šest steklenic 5 gld. proti gotovini ali poštnemu povzetju pri L. Feifh-u ml. v Brnu. (Moravska,) (10) Ustanovljena leta 1847. ! Toma za joitio J. J. NAGLAS-A 3Ej J 11 H» 1 j « a«. 9 Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, liišne in gostilni-earske oprave po linjnižjili ccnnh. (29) Črnilniki gratis in franko. Izjava. (2) Podpisano knez.-škof. graščinsko oskrbništvo v Grornjemgradu s tem javlja, da je bil gosp. Albert M a 1 i t s e h izpuščen iz tukajšnje službe kot k.-šk. dohodarstvenik Izrazom zadovolj-nosti in zahvale knezoško-fijske milosti za njegovo vneto, zvesto in strokovnjaško službovanje, in sicer vsled njegove lastne želje, da bi si drugod pridobil samostojno službo. Njegov prostovoljni izstop iz k.-šk. graščinskega oskrbništva tedaj ni nikakor v nobeni zvezi s častižaljivo in popolnoma neutemeljeno vestjo, kojo je raztrosil neki služabnik graščine Grornjigrad. Tem povodom obžaluje k.-šk. graščinsko oskrbništvo take dogodke, ki so na kvar veljavi graščinskih uradnikov, ter si pridržuje za ta posebni slučaj, da bo storilo za to potrebne korake. Knezoškofijsko graščinsko oskrbništvo v Gornjem Gradu, dne 5. aprila 1888. Semena. Velikansko peso, nemško (lu-cerno) in domaeo «leteljo, mnogo yrst trave, kašeljski kaps, ribniški fižol itd, (3) priporoča po nizki ceni IVA.V P1HD4\, v Ljubljani. Postne naročila proti povzetju Ha das e^&irte© priporoča Andrej Druškovič-a trgovina z železnino, Mestni trg 10, v velikem, izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samo-kolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in llo-man-cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezna dela. a- ■ jss t; - v Tt» srn, ■■ 9 kjer ni biizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste troinbe in ventile in železna okova. vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. sP^"" Tudi se dobiva »mirom, sveži dovski mavec (Lengenfeder Gyps) za gnojenje polja. Seigreloi^e čistilne Jkr#g-ljicc. Najboljše sredstvo zoper zaprtje in lenost jeter. Te krogljice ne shujšajo — kakor mnoga druga zdravilna sredstva — bolnikovega stanja, predno se ne počuti boljšega. Vpliv njihov, akoravno lagoden, jo vendar popoln brez neprijetnih nasledkov, kakor slabosti, ščipanja po trebuhu, itd. — Seigelove krogljice so najboljšo domače sredstvo, ktero je bilo le kedaj iznajdono. Izčistijo čreva vseh dražilnih snovi in jih puste v zdravem stanji. Najboljšo sredstvo so zoper nevarnost življenja — neprebavljivost in lenost jeter. — Te krogljice preprečijo mrzlico in razne bolezni, ker odstranijo iz čreves vse strupene snovi. Učinek krogljic je hiter, in vendar lagoden, ne da bi provzročevale kakove bolečine. Kdor ima hud nahod in mu preti mrzlica, kdor čuti bolečine v glavi, v hrbtu ali v udih, temu bodo Seigelove krogljice odstranile nahod in prognale mrzlico. Obložen jezik s slanim okusom provzročujejo škodljive tvarine v želodci. Le nekteri vžitki Seigelovih čistilnih krogljic sčistili bodo želodec, odstranili slabi okus in dali zopet tek; s tem se pa povrne tudi zdravje. — Mnogokrat provzročujo pol segnita hrana v želodci bruhanje, slabosti in drisko. Ako se oproste čreva teh nečistih tvarin z vžitkom Seigelovih krogljic, zginejo neprijetni učinki in prikaže se zopet zdravje. — Ako vzamemo Seigelove čistilne krogljice, predno gremo spat, zabranijo slabe nasledke preobile jedi in pijače, ne da bi motile spanje. Cena zavoju Seigelovih čistilnih krogljic je 50 ki-. — Dobivajo se le v podolgastih škatljicah v vseh lekarnah Avstro-ogerske. (7) Miklos, pošta Slatina, Slavonija, dne 24. sept. 1887. Zahvaljujem se Vam, da ste tako hitro izvršili moje naročilo in mi poslali „Shaker-ekstrakt" in Seigelove krogljice. Dobro je, ako ima človek taka zdravila vedno pri hiši. Prosim Vas, da mi pošljete še eno steklenico ekstrakta. Spoštovanjem P. Horvath. Gospod Josip Fiirst, lekarnar v Pragi. Prosim Vas, da mi zopet pošljete proti poštnemu povzetju eno škatljico Seigelovih krogljic in eno steklenico „Shiiker-ekstrakta". Ne morem se Vam dosti zahvaliti ter Vam rečem samo: „Bog Vam povrni tisočkrat" — da je znano postalo tako izvrstno zdravilo v blagor človeštva. Franc Wotruba, Tele pri Klobavku na češkem, dne 26. decembra 1885. Lastnik: »B _ Limited, 35 Faringdon Road, London. V zalogi ima in razpošilja ,,Seigelove krogljice" Ivan Nep. Ilarna, lekarna „zum goldenen Lowen" v Kremžiru na Moravskem. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo zavarovanje življenja, "•^f Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno jo zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjonej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej. Vse te načine zavarovanja upeljane ima -vzsrgc^uBBks»-wsm*o« H »i® ■■ ■^. s«. E** ls-s«^ S , katere prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25% celo 48%. Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (2) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastne j hiši (Grosposke ulice 12.) Gospodom šolskim predstojnikom , in učiteljem priporoča i Air. Drutovič-a . trgovina z železnino in orodjem ' mestni trg lO., [ vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja [ za sadjerejo in obdelovanje sadnih | dreves, in sicer: drevesno sterguljo, [ škarje za gosenice, ročno lopatico, ' drevesno žago, sadni trgač, drevesne | škarje, cepilnik, cepiinik za mladiče, ' cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lepo po-' pleskani leseni plošči urejena, po | prav nizki ceni. (3)