y
kc Mi LOl GASILEC
hiimm

-


f
mo uama
ZABIJA
SOL


Trg svobode 11/a, 61420 TRBOVLJE; tel; 0601/21 763, 21 288; fax: 0601/21 763
REVIRSKA
LJUDSKA
tmVERZA	REVIRSKA LJUDSKA UNIVERZA TRBOVLJE
TRBOVLJE
vpisuje v:
1.	Program USPOSABLJANJA ZA RAČUNOVODJE
V	program se lahko vključijo vsi tisti, ki so uspešno končali katerikoli srednješolski program V. stopnje zahtevnosti.
Program sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport.	'
2.	Program ELEKTRIKAR - ENERGETIK
Vpišejo se lahko vsi, ki so končali osnovno šolo in imajo delovne izkušnje.
3.	Program ELEKTROTEHNIK - ENERGETIK
V	program se lahko vpišejo absolventi IV. stopnje elektroenergetike in absolventi poklicnih šol elektrotehniške smeri.
4.	Program VOZNIK MOTORNIH VOZIL
V	program se lahko vključijo občani najrazličnejših poklicev in občani s končano osnovno šolo.
5.	Program TRGOVSKE STROKE
-	seminar za pridobitev licence - prodajalec
-	prekvalifikacija iz katerekoli IV. stopnje v poklic prodajalec
-	prekvalifikacija iz katerekoli V. stopnje v poklic poslovodja
-	oddelek ekonomsko-komercialni tehnik (po končani šoli za prodajalce).
PRIČETEK PREDAVANJ PREDVIDEVAMO V MESECU FEBRUARJU 1995.
Slišnost
Rogaška Slatina, Celje, k \ Velenje, Slovenj Gradec, p Mežica, Kamnik, Domžale, JI Kranj, Tržič, Bled, Ljubljana, Ribnica, k ' Kočevje, Novo mesto, ff Metlika, Zagreb, Krško... S
TRBOVLJE
4
.

Telefon (0601)21-358 |	S			j	
26-056 | 26-333 j Telefox 1	E i -**''»	Oddajnik Oddajniški center KUM	|	L s	.*» :/ 4	#		-
(0601)26-228 j			Vsebina oddaj Informacije o delu in življenju v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in	i	
#
Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 1 1 a 61420 Trbovlje
****
fm
J
•>
od drugod.
Glasba, izobraževanje, animacije, obvestila, propagandna sporočila, čestitke...
Dodatne dejavnosti	j
^	Organizacija glasbenih in drugih W
prireditev, ozvočenja, izdelava	1;
propagandnih sporočil,	Jr
snemanja...	J
■ jfl
j

UVODNIK

"Tednik je svež kar teden dni, pa še potem prav pride. Kadar imaš čas, sedeš, pa ga v miru prebereš, in nič se ne mudi." Takole mi je pred dnevi razlagal znanec, redni bralec našega časopisa, ko je primerjal Zasavca z drugimi mediji. Res je, da kar dobro de takšna spodbuda, saj potem v uredništvu vemo, da nismo le bežni gostje pri Vas doma. Deležni smo tudi drugačnih kritik. Ena je ta, da smo premalo prisotni tam, kjer se kaj dogaja. Tako nismo poslikali in širše prikazali novoletnega koncerta Pihalnega orkestra Svea iz Zagorja, smo pa prikazali novoletni koncert v cerkvi. To je bila denimo ena primerjava, s katero smo doživeli upravičeno kritiko. Res je, da nismo povsod. Ne bi se radi opravičevali, toda z ekipo, v kateri je ena profesionalka, smo močno omejeni. Res pa je tudi, da marsičesa, kar bi zmogli narediti, sploh ne izvemo. Naše uredništvo pa je tako blizu vsem Vam in naš telefon tako dostopen, da bi lahko marsikaj oživelo skozi naše strani. Pa smo kljub vsemu, tako kot vsak teden tudi tokrat obdelali veliko tem, obiskali številne prireditve, številne krajane, fotografirali to in ono , odkrivali, razkrivali. Danes začenjamo prijetno akcijo.. Z Vašo pomočjo bomo izbirali naj cicibana. Kar nekaj tednov bomo objavljali fotografije Vaših malčkov, ki nam jih boste poslali, na koncu pa boste med objavljenimi izbrali nekaj tistih, ki se Vam bodo zdeli najbolj zanimivi. Izbrance bomo nagradili z lepimi nagradami. Verjamemo, da se bo akcija prijela, kot temu rečemo. Ko bo ta pri koncu, si bomo pa izmislili novo. Delavci in sodelavci Zasavca Vam želimo prijeten in uspešen teden.

liiillilft
v
Se o lanskem neuiju
Zagorje - Lansko junijsko in julijsko neurje je marsikoga hudo prizadelo, vendar tisti, katerih škoda ni bila ocenjena na več kot 100.000 tolarjev, so ostali praznih rok. Po besedah občinskega sekretatia Branka Omahna bodo svetniki na 2. seji obravnavali predlog, da bi tudi njim škodo delno povrnili. Če bo predlog sprejet, bo to vsekakor dobra novica tedna.
T.P.
Novo leto - nova življenja
i:
S*S5;, |
Izberite "naj cicibana" Zasavja
Anketa - Zasavci o Zasavcu
Petsto življenj
Slovenec leta je...
Od družine k družbi in obratno
V Svei se dobro kuha
Premogovniki letos
Kdo mladim zabija gol?
Kolovrat 10 je na oni strani sveta
Jože Laurin - najstarejši loški gasilec
Športniki Zasavja ’94
Humanitarni častniški ples
Najstarejša Trboveljčanka
Snow board - zimska radost
NASLOVNICA; AD Uroš Klemen
Foto: Tomo Brezovar
Likof
KOLEDAR
DOGAJANJ
10.	januarja - Ljubitelje mandarin prestraši novica, da ponekod to sadje med vitamini skriva tudi "mesne beljakovine" ličink sadne muhe, ki pa zdravju niso nevarne. Nihče ne ve, če smo takšno sadje kupovali tudi v Zasavju, raziskovanja pa zaradi neškodljivosti niso potrebna. Kakorkoli že, v trboveljsko otroški ambulanti izvemo, da je tudi sicer stanje mimo. Zimski virusi še počivajo.
11.	januarja - Ne počiva pa rdeči petelin, ki na noge postavi trboveljsko cementarno in gasilce GZ Trbovlje. Malomarnost, je
ugotovitev UNZ Ljubljana.
12.	januarja - Zasavje se spet duši v onesnaženem zraku. Ljudje, ne odpirajte oken in če ni nujno, se ne odpravljajte zdoma.
13.	januarja - Petek trinajstega. Vraževemežem se prav gotovo zgodi kaj neprijetnega, nekateri pa so celo prepričani, da takšna kombinacija prinaša pozitivne dogodke.
14.	januarja - Sobota. Za nekatere delovna, za nekatere nakupovalna, za "tapametne" pa zimsko obarvana nekje v hribih.
15.	januarja - Nekako tako kot dan poprej.
16.	januarja - Novinarji še vedno ne beležimo pretresljivih dogodkov. Je pa v tem mesecu aktualna statistika, ki jo pod črto minulega leta vlečejo podjetja, zavodi, uradi, takšne in drugačne službe...
Mateja Grošelj
Natečaj Natečaj Natečaj Natečaj Natečaj
Izberite "naj cicibana" Zasavja!
Otroci so naše največje bogastvo. Življenje popestrijo in polepšajo z odkritostjo, navihanostjo in prisrčnostjo. Te trenutke starši velikokrat zabeležijo s pomočjo fotografskega aparata in zato smo se v uredništvu Zasavca odločili za natečaj z naslovom "Naj ciciban", v kateri bi radi, da simpatičnost, igrivost in navihanost vašega otroka razkrijete tudi bralcem Zasavca.
Nanatečaju lahko sodelujejo vsi nadobudneži, ki do 31. marca 1995 ne bodo dopolnili sedem let. V uredništvo Zasavca pošljite njihovo fotografijo (ki naj ne bo starejša od enega leta) z imenom in priimkom, fotokopijo rojstnega lista ali vsaj rojstne podatke otroka in vaš naslov. Fotografijo in podatke pošljite na naslov: Zasavc d.o.o., C. 20. julija 2c, s pripisom: za akcijo Naj ciciban. V primeru, da nimate primerne slike in bi želeli, da vaš otrok sodeluje na natečaju, nam sporočite po telefonu:
0601/64-166 ali 64-250 in fotograf Zasavca bo v dogovoru z
vami fotografiral vašega malčka brezplačno.
26. januarja bomo v Zasavcu že objavili prve slike vaših otrok ter kupon, na katerem boste lahko obkrožili svoj izbor. Da ne bi imeli prednost otroci, katerih slika bo objavljena ob začetku akcije, boste lahko vsak teden glasovali le za tiste otroke, katerih slike bodo objavljene v tekočem tednu. Vsakič pa boste lahko obkrožili samo enega otroka. Nata način boste bralci Zasavca izbrali 12 malih finalistov, ki se bodo potegovali za uporabne nagrade in naslov Naj ciciban Zasavja leta 1995, ki ga bomo podelili v začetku meseca marca. V finalu bomo izžrebali in nagradili tudi enega izmed bralcev, ki je poslal svoj glas. Izžrebali ga bomo izmed vseh prejetih kuponov te akcije. V primeru, da bo število prijavljenih otrok veliko, bomo akcijo podaljšali še za mesec dni.
Romana Benko
Nagrade
Nagrade Nagrade

B
Ana Holc,38 let, Trbovlje: V zadnjem Zasavcu sem prebrala zanimiv članek o ženskem rally-ju, preberem tudi novice in ostale članke, ki so zanimivi. Mogoče bi lahko več pisali o problemih mladih in otrok. Veliko je popivanja in droge. O tem naj se piše.
Jože Burkelc,31 let, Zagorje: V Zasavcu si preberem aktualne teme, članke o gospodarstvu in športne strani. Sicer ga ne berem redno, a se mi zdi, da časopis kar v redu pokriva dogodke v Zasavju.
"Vsakomur kdaj prekipi. Vprašanje je, ali pospravimo ali pustimo za seboj svinjarijo.
Foto: Tomo Brezovar
Krepko smo že zakoračili v novo leto in pravšnji čas Je, da si zastavimo nove naloge. Zasavc pišemo za vas in zato smo se odločili, da vas povprašamo, kaj imate najraje In kaj bi želeli brati v Zasavcu. In tako sva se z Romano optimistično odpravili anketirati po zasavskih občinah. Bil je petek trinajstega, ki je potrdil, da gre na ta datum bolj kot ne vse ravno narobe. Romani je nagajal aparat in ljudje so se strašno bali fotografiranja, probleme pa smo imeli tudi z razvijanjem fotografij In ima tako naša urednica Ivana Laharnar en siv las več. Petek trinajstega je tako za nami in koneckoncev seje vse skupaj še kar dobro izšlo.In kaj ste nam povedali?

Majda Skrinjar-Majdič,
Trbovlje: Včasih preberem časopis Zasavc in preberem vse članke. Članki so včasih kvalitetni, včasih pa se objavljajo tudi kakšni slabi članki. Glede na kvalitetno pisanje ne bi mogla izpostaviti nobenega novinatja.
(
Jaka Virk,21 let, Hrastnik: Najpogosteje v Zasavcu preletim novice in oglase. Zdi se mi še kar zanimiv in je kar v redu za Zasavje. Večkrat ga prelistam in če je kaj zanimivega ga tudi preberem.
<
Janja Juvan,20 let, Zagotje: V Zasavcu mi je všeč, da se piše o lokalnih dogodkih, imajo strani za mlade in podobno. Mislim, da je Zasavc v redu časopis in da mu nič ne manjka.
tekst: Barbra Renčof foto: Romana Benko
Marija Tkalič,23 let, Hrastnik: Zasavca berem kar redno in se mi zdi zanimiv. Preberem vse članke in se mi zdi, da je kar nekaj člankov tudi o Hrasniku. Veijetno bi se dalo pisati še o marsičem zanimivem, kar se dogaja v Zasavju.
tedna
||j|g||jjgggg|	Jf ■
Ciklus zanimivih predavanj
Trbovlje - Trboveljska župnija je tudi letos pripravila vrsto zanimivih predavanj, ki potekajo v zimskih večerih konec tedna. Predavanja so organizirana v novem župnijskem domu na Trgu Franca Fakina. Prvo predavanje je bilo v petek, 13. januarjaob 18.uri, na temo Sestaviti razstavljeno, predaval je prof. dr. Hubert Požarnik. Drugo predavanje pa je bilo v soboto, 14. januarja ob 18. uri. Tokrat sta predavala in vodila razgovor zakonca Andrej in višja medicinska sestra Marica Grebenc na temo: Veselje do otrok. Predavanja so poljudnega značaja. Sicer bo v tem zimskem ciklusu skupno šest predavanj priznanih strokovnjakov.
TL
Zimska šola v naravi
Trbovlje - Učenci 5. razredov osnovnih šol Alojza Hohkrauta in Tončke Čeč so teden po končanih novoletnih počitnicah, od 3. do 7. januarja, prebili v zimski šoli v naravi. Petošolci s Hohkrautove šole so imeli šolo v Cerknem, učenci Čečeve šole pa na Pokljuki.
T.L.
Študentska pravna pomoč
Lepo je biti študent, to verjetno tisti, ki študirajo nemalokrat slišijo iz ust starejših. Pa si ob vsem tem velikokrat mislijo svoje. Ja, študentska leta so res najlepša, žal pa največkrat takrat, ko minejo. V času študija pa se študenti srečujejo z vrsto problemov. Taki, ki so neposredno povezani s študijem, pa tudi s takimi vsakdanjimi. Problemi so lahko tudi tako veliki, da potrebujejo pravno pomoč. Za pravne nasvete študentom deluje v Ljubljani posebna služba pravne pomoči za študente. Na njih se študentje lahko obrnejo v zvezi s študentsko problematiko, štipendiranjem, s problemi bivanja v študentskih domovih, glede izgube statusa študenta in še kaj. Ne rešujejo paproblemov v kazenskih zadevah ter pri raznih zapuščinskih razpravah.
Služba pravne pomoči študentom je brezplačna in deluje v prostorih Študentskega servisa v Ljubljani ob sredah med 9. in 11. uro ter na Pravni fakulteti ob četrtkih med 16. in 18. uro.
K.R.
Brivnice in česalnice v zasebni lasti
Trbovlje - V trboveljskih brivnicah in česalnicah se bo ste "urejevali" po zasebniško, namreč starih družbenih frizerjev ni več, ostala sta le še dva lokala, K 4 in Salon Zora, ki pa ju sedaj vodijo samostojne podjetnice. Pravzaprav se prav nič ne menja - lokali so tam, kjer so bili, frizerke iste, cene takorekoč iste, le usluge bodo zdaj, vsaj tako jenepisano konkurenčno pravilo za lažji obstoj, šebolj kvalitetne. Saj vsi vemo - pri frizerju je lepo, če se lahko vnaprej naročiš, če med čakanjem prebereš časopis in popiješ kavo. In če se zasebnik potrudi za kakovost storitev s cenika in še za kakšno izven njega, potem se za prihodnost ni bati.
M.G.
Obvestilo
Zagorje - Območna organizacija Rdečega križa Zagorje ob Savi obvešča vse občane, da bo redna krvodajalska akcija v Zagorju 27. in 28. januarja od 7. do 13. ure v Srednji šoli za elektrotehniko in gostinstvo v Zagorju. Zaradi pomankanja krvi bo odvzem tudi v soboto, da bo vsak, ki želi darovati kri, lahko to možnost izkoristil in s tem pomagal ohranjati življenja soljudi.
^—	—- --------------------------------------
Petsto življenj so vzele ceste
Slovenci smo na cestah sami sebi največji sovražniki. Podatki o smrtnih žrtvah na cestah nas uvrščajo v sam vrh med evropskimi državami. V minulem letu je na naših cestah izgubil življenje 501 udeleženec, kar pomeni 501 prekinjeno življenje, najpogosteje v največjem poletu. Vsaj toliko družin je izgubilo svojca. Koliko trpljenja, solzain tesnobe, največkrat zaradi nepremišljenega ravnanja na cesti in za volanom. Zaradi nekega podzavestnega občutka in misli, da se meni to ne more zgoditi.
Naše ceste so resnično večinoma slabe, pa to vsi prav dobro vemo, a vseeno pritisnemo na plin. Še zdaleč ne prilagajamo vožnje zmožnostim naših cest, ampak vse preveč zmožnostim naših jeklenih konjičkov.
In dokler se trpljenje in bolečina ne dotakne tudi nas, smo do nje nekako imuni, številke umrlih na slovenskih cestah so pač le številke, ko se nas dotaknejo je žal prepozno.
Morda bi izračun izgubljenega nacionalnega dohodka, ki ga "poberejo" prometne nesreče kaj bolj zalegel, žal pri nas tega še nimamo. Imamo pa analize vzrokov. Na prvem mestu je neprimerna hitrost in neprilagojenost vožnje razmeram na cestišču, kmalu pa sledi vožnja pod vplivom alkohola. In verjemite ali ne, to so vzroki, ki bi se jim velikokrat lahko izognili.
Koliko je vredno človeško življenje, koliko je vredno vaše življenje - res samo nekoliko minut, ki jih lahko pridobite s prehitro vožnjo ali pa izgubite za večno.
Karmen Rajevec
Za mamograf
Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup aparata mamograf od 5. do 12. januarja sredstva prispevali: Irena Grabnar in Branka Zupančič, Krško, 2.000 SIT, Knjižni hram, Breda Lapornik, Trbovlje (namesto voščil poslovnim partnerjem), 20.000 SIT, Marta Lukančič, Trbovlje, 1.000 SIT, Edita Kuder, Zagorje, 1.500 SIT.
V tem tednu je bilo tako zbranih 24.500 tolarjev, skupaj pa je zbranih že 11.850.028,40 tolarjev.
č-	...—	-ži
sme
a
Slovense i9»tn it
Na za nekatere nesrečni dan, torej petek 13., so v litijski športni dvorani sodelavci časopisa Dnevnik, oboroženi s kopico sponzorjev, naredili res veličastno prireditev. Vciičastno pravim zato, ker jim je uspelo pod streho spraviti veliko anketo, ki se skriva pod imenom Katerega Slovenca bi povabili na kosilo. Akcija, ki obenem predstavlja tudi zelo dobro javnomnenjsko raziskavo, pravzaprav ni postregla s presenečenji. Slovenci bi spet najraje za svojo mizo ob kosilu najraje videli Milana Kučana.
Tega večera seje v športni dvorani v Litiji nabralo kar dobrih tisočpetsto ljudi. V prijetnem vzdušju, za katerega so skrbeli Alfi Nipič in njegovi muzikantje, New Swing Kvartet, Irena Vrčkovnik innepogrešljiviTof s svojo ekipo, so razglasili deset Slovencev, ki so dobili največ povabil na kosilo. Med prvimi desetimi Slovenci pa seje znašla tudi Slovenka. Večno priljubljena Miša Molk je zasedla peto mesto. Prireditev je vodil in povezoval Rado Časi, vse skupaj pa je bilo slišno tudi na valovih Radia Slovenija.
Desetouvrščeni je bil Stojan Auer. Tone Fornezzi, bolj znan kot Tof, je vsakemu priljubljenemu Slovencu postavil kakšno vprašanje ali pa povedal kakšno pikro na račun vsakega, ki jeprišel na oder. Dvorana se je krohotala domislicam ekipe Mopet Show-a, čeprav so bile, roko na srce, nekatere precej obrabljene. Na devetem mestu te lestvice priljubljenosti se je znašel nadškof Alojzij Šuštar. Na prireditev ni prišel, za kar se je pisno opravičil. Prišel pa je osmouvrščeni Marjan Podobnik, ki se je za povabila na kosilo zahvalil s kitaro v rokah. Zapel je pesmico in tako pokazal, da ni vešč samo političnega govorjenja, ampak tudi igranja in
migov ob petju je prav tako požel burne ovacije. Na lestvici nato sledita Tof in Miša Molk (kot edina Slovenka, ki se je uvrstila med prvo deseterico). Četrto mesto pa je zasedel naš trenutno najbolj čislani športnik Jure Košir, ki zaradi svojih smučarskih obveznosti prav tako ni bil prisoten. Mislim, da seje vsem, ki so ga povabili na kosilo, na najboljši način zahvalil s svojim drugim mestom na nedavni tekmi za svetovni pokal v slalomu. Če Koširju ne gre zameriti, da ni prišel, gre toliko bolj zameriti tretje in drugouvrščenima. Janez Drnovšek in Janez Janša bi si lahko vzela urico časa in prišla na prireditev.
Še preden so razglasili prvo mesto, torej Milana Kučana, pa so predstavili letošnjo novost. Razglasili so Častnega Slovenca leta. Če si je kdo zaslužil ta naziv, je bil to vsekakor Mirko Lebar. Mirko Lebar je že dvajset let brez nog, kljub temu pa je alpinist in velik ljubitelj gora. S svojo voljo do življenja je dokazal, da nič ni nemogoče. Zaslovel pa je pravzaprav z res enkratnim podvigom. Kljub temu, da je brez nog, se je sam povzpel na naj višjo evropsko goro - Montblanc. V načrtu pa ima kakšen šest tisočak v Južni Ameriki.
TOF je za trenutek postal virtuoz in mojstrsko zaigral Mozarta - ob pomoči tehnike zadaj seveda.
predsednik države s kosili preskrbljen kar do leta 2040, če bi se seveda odzval vsem letošnjim (oziroma zdaj že lanskim) povabilom. V spomin je namesto pokala ali medalje za prvo mesto dobil kipec konjička. Pa ne kateregakoli, ampak kopijo konjička, ki
ft»aik Dnomt. 1
Slovenec leta Milan Kučan je iz košare potegnil dve dopisnici - prvi
Glavna urednica Dnevnika je Mirku Lebarju izročila listino
izžrebanec je dobil v uporabo avto Škoda za eno leto, drugi pa bo gost
na kosilu pri Kučanovih.	„	....
Sponzor prireditve m
akcije - Avtoimpex seje tokrat izkazal in mu
podaril Škodo.
Prvo mesto pa j e pravzaprav kar rezervirano za Milana Kučana, ki je to mesto zasedel že nekajkrat. Po grobem izračunu bi bil
Častni Slovenec.
ga najdemo na Vaški situli. Tako je bilo na simbolični ravni nekako sporočeno, da je skupaj z vsemi nami na konju. (Ali pa tudi ne.)
Jure Nagode Foto: Marjan Šušteršič
petja. Podobno se je izkazal tudi sedmi -Zmago Jelinčič. Njegova "karaoška" dobra mrha postaja kar nekakšen zaščitni znak Jelinčiča. S svojo improvizacijo te Don mentonijevske klasike in predvsem ritmičnih
n
Predsednik sveta Marjan Dolanc
Hrastnik - Hrastniški člani občinskega sveta so pretekli teden nadaljevali prvo sejo občinskega sveta. Za predsednika sveta so izvolili svetnika LDS Marjana Dolanca, za podpredsednika pa svetnik SNS Milana Kolarja.
Za sekretarko hrastniškega občinskega sveta so imenovali Dragi Pust.
Svetu seje tokrat predstavil tudi hrastniški župan Leopold Grošelj. Dejal j e, da se zavzema za tvorno sodelovanje med svetom in županom, opozoril na nejasne predpise in dejal, da se zavzema za pragmatično delo. Grošelj je dejal, da se mu zdi prav, da je podžupan izvoljen iz svetniških vrst, zavzel pa se je, da ostane še naprej svetnik. Vsaj do takrat, ko bodo jasno opredeljena
Predsednik občinskega sveta Marjan Dolanc
pooblastila posameznim funkcionarjem. Svetniki so predlog sprejeli in izvolili za podžupana svetnika SLS Jureta Bantana. Na tej seji še niso volili tajnika občine.
Podpredsednik občinskega sveta Milan Kolar
Na seji sveta so izvolili tudi člane Komisije za pripravo S tatu taobčine Hrastnik in poslovnik sveta. Vodil jo bo Marko Orožen (LDS), v njej pa so še Martin Mlinar (ZL), Igor Zavrašek
(SNS), Sanja Logar - Bočko (SDSS) ter kot strokovnjakinji pravnici Alis Brečko in Nives Venko. Pod točko razno so svetniki spregovorili še enkrat o zimski službi ter o prostorih za delo strank.
M.P.
Podžupan občine Jure Bantan
Svetniki drugič
Zagorje - V četrtek, 19. januarja, bo 2. seja občinskega sveta. Na njej bodo svetniki potrdili zapisnik 1. seje, izvolili predsednika in podpredsednika občinskega sveta ter predsednika in člane komisije za volitve ter imenovali komisijo za pripravo statuta. Obravnavali bodo predlog Sklepa o potrditvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča letos, Sklep o pooblastilu za zastopanje zagorske občine, sprejeli pooblastila za delovanje komisije za koordinacijo aktivnosti pri odpravi posledic lanskega neurja (zaključno poročilo morajo oddati do 30. junija letos). Svetniki bodo obravnavali tudi vlogo kovinskega podjetja Rotex za spremembo lastništva objekta "bivše Lisce".
T.P.
Inovativni v ETI-ju
Izlake - V zagorskem delavskem domu so zadnji čas zanemarili razstave inovacijskih dosežkov. Škoda, zares škoda. Podobnega mnenja je tudi mag. Marinka Draksler, ki je pripovedovala o inovacijskih prizadevanjih in uspehih v izlaškem Etiju. Svoj čas so tam prejemali več kot dvesto predlogov najrazličnejših tehničnih in drugih izboljšaav, zdaj je teh manj kot sto. Lani j e posameznik prejel okoli 7.000 nemških mark nagrade za več inovacij skupaj, številni drugi pa so prejeli ustrezen znesek glede vrednosti prihrankov,
doseženih z njihovimi inovacijami. V Etiju, ki podpira inovacije, imajo pet posamičnih komisij v te namene. Na čelu vsake je direktor ustrezne dejavnosti in ti skupaj z najbolj izkušenimi sodelavci pregledajo vsak inovacijski predlog. V Etiju imajo za to področje dejavnosti poseben pravilnik. Nagrade in priznanja podeljujejo vsako leto 25. maja, ki so ga izbrali za dan inovatorjev. Še to: z anketo so ugotovili, da inovatorji uvrščajo prejeto denarno nagrado za svoje izboljšave šele na tretje mesto. V prvi vrsti jim največ pomeni priznanje nadrejenih in priznanje sodelavcev, kar kaže, kako postaja inovativnost bistveni del prizedevanj za nadaljno izpolnitev vseh oblik boljšega dela življenja tega kolektiva in to kljub temu, da Eti sodi med tehnološko in tehnično razvita podjetja.
M. V.
Občni zbor izgnancev
Trbovlje - Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije vabi člane in druge v soboto, 21. januarja ob 14. uri, na občni zbor v Hotel Rudar. Na zbor je povabljena tudi članica DIS in predsednica komisije za odškodnine in socialnozdravstvena vprašanja profesorica Ivica Žnidaršič.
Krače pri Stereu
Kotredež - V nedeljo, 22. januarja ob 12. uri, bo pri Štercu že tradicionalna licitacija krač.
Spomini, spomini...
Dražgoše - Letos so se že 38. spomnili dražgoške bitke. Deseturnega pohoda s Pasje ravni onkraj Šaleške in Poljanske doline do Dražgoš seje udeležilo 198 pohodnikov. Med njimi sta bila tudi dva Trboveljčana Janez Gotjanc in Štefan Sapač.
T.L.

n
M šmšim® k šmiM In @$rsfa@
Težnja povprečnega sodobnega človeka, ženske in moškega, je samouresničitev in sreča v okviru družine in družbe. Usklajevanje družine in poklica je eno temeljnih vprašanj sodobne družine in družbe. Izhaja iz načela pravice do enakih možnosti obeh spolov ter iz dejstva, da imamo danes družino "brez" očeta in družbo "brez" matere. Rešitev se kaže v partnerstvu med spoloma na vseh področjih življenja, torej v skladnem angažiranju obeh v družini, poklicu in družbi. To bo omogočilo njuno samouresničevanje, tako v osebno kot tudi v splošno družbeno dobro. Cilj naše družbe bi moral biti dvig kakovosti življenja posameznika in družbe, s tem pa humana in biološka rast ter razvoj slovenskega naroda.
Mamico in očka hočem
Za celovit in skladen psihofizičen ter emocionalen razvoj, za razvoj identitete in socializacij o otrokove osebnosti so usodno odločilna prva tri leta življenja. Otrok ima naravno pravico tako do matere kot tudi do očeta. Omogočiti mu je treba celovito vzgojo in skladno oblikovanje osebnosti, zato potrebuje poleg materinskega - ženskega tudi očetovski - moški lik. Doslej je bila vzgoja preveč feminizirana, tako doma, v vrtcih in šolah, tudi srednjih šolah. Po izstopu iz srednje šole pa je oblikovanje človekove osebnosti v celoti zaključeno! Zato j e feminizirana vzgoja necelovita in pomanjkljiva. Težnjak sprejemu take družinske politike in predvsem zakonodaje, ki bo ovrednotila vlogo očeta v družini je torej nujna. Po drugi strani pa je neobhodno tudi družbeno ovrednotenje materinstva. Ženi -materi je potrebno v smislu partnerskega starševstva omogočiti, da ne bo več diskriminirana pri zaposlitvi in javnem delovanju. Po statističnih podatkih je bilo oktobra lani vseh zaposlenih 603.400, od teh je skoraj polovico (294.300) žensk. V Sloveniji je tako odstotek zaposlenih žensk med najvišjimi na svetu. Slovenke hočejo ostati zaposlene, zatojimjepotrebno omogočiti, da ostanejo v stiku s poklicem, spremlj aj o razvoj stroke, kar j e v času napredka znanosti in tehnologije neobhodno potrebno. Partnersko starševstvo pa naj bi ženi - materi omogočil tudi družbeno udejstvovanje. V perspektivi pomeni ženska vloga v družbi temelje za mimo in humano sožitje v narodu v odnosih do manjšin in do drugih narodov. Tako je ženska izziv za novo družbo dialoga, za humanizacijo medčloveških in mednarodnih odnosov. Ta t.i. feminizacija družbe bi dejansko pomenila humanizacijo družbe.
Število rojstev pada
V Sloveniji bi se moralo za normalno ohranjanje naroda roditi letno vsaj 30.000
otrok, vendar število živorojenih otrok od leta 1979, ko sej e rodilo 30.604 otrok, predlani 19.982 otrok, vztrajno pada. Med ukrepi za spodbujanje rojstev je gotovo na mestu tudi podaljšanje dopusta za varstvo in nego otrok. Med predlogi je tudi ta, da bi dopust za nego in varsto otroka skupaj s porodniškim dopustom, ki traja 105 dni, trajal 36 mesecev. Namesto dopusta za nego in varstvo otroka
bi lahko mati ali oče delala skrajšan delovni čas do 65. meseca otrokove starosti. Skladno s to spremembo bi se smiselno dopolnila tudi določba 81. člena ZDR v primeru rojstva težje telesno ali duševno prizadetega otroka oz. v primeru rojstva nedonošenčka. Staršem bi tako omogočili daljši in intenzivnejši stik z otroci v zgodnjem otroštvu, kar bi dolgoročno pripomoglo k izboljšanju zdravstvene in psihološke trdnosti mlajših generacij. Hkrati bi se razbremenili starši, zlasti matere.
Finančna olat
Oktobra lani j e bilo v Slo venij i registriranih 137.142brezposelnih, toje 14,3 % aktivnega prebivalstva. S podaljšanjem dopusta za nego in varstvo otrok za dve leti, bi se predvidoma sprostilo okrog 40.000 delovnih mest, primernih predvsem za mlajše iskalce zaposlitve, ki j ih je med brezposelnimi največ. S predloženimi spremembami se v naj večji možni meri zagotavlja enakopravnost moških - žensk, saj lahko dopust za nego in varstvo otrok koristi tako očekotmati. Pri p o daljšanju
porodniškega dopusta za nego in varstvo otroka gre izključno za pravico, ki jo starša izkoristita ali ne. Obstaja predlog, naj bi v takšnem primeru v Zakonu o družinskih prejemkih umaknili spodbude za predščasno vrnitev na delo, nadomestilo plače pa naj bi bilo različno - v prvem letu koriščenja 100, v drugem 75, v tretjem pa 50 odstotkov višine pripadaj očeganodomestila plače za prvo leto. Pri oceni finančnih posledic in obremenitve proračuna velja upoštevati znižanje števila uživalcev nadomestil v primeru brezposelnosti, zato bi bile finančne posledice tega Zakona bolj simbolične narave in bi pomenile le premestitev sredstev, ne pa dodatnih obremenitev države oz. njenih davkoplačevalcev. Ob enakem številu zaposlenih v vrtcih bi se zaradi podaljšanja pravice do porodniškega dopusta zmanjšalo število otrok, kar bi pomenilo pomembno izboljšavo normativa, kar lahko pomeni tudi izboljšanje kvalitete storitev za vse ostale otroke v vrtcih. Spremembe določil ZDR prej ne bo zahtevalo novih finančnih sredstev, ampak le ustrezno premestitev dela le teh, namenjenih brezposlnim, katerim bi upravičenci (očetje ali matere) do podaljšanega porodniškega dopusta sprostili delovna mesta iz dela sredstev za materialne stroške v vrtcih, ki nastanej o samo > z bivanjem v vrtcu oz. jih država ^ nima, če otroka ni v vrtcu.
Neupravičeni očitki
Glede na omenjeno je skupina poslancev SKD decembra lani (v mednarodnem letu družine) na zadnjem zasedanju Državnega zbora vložila predlog za spremembo določb Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o družinskih prejemkih in sicer v delih, ki se nanašajo napravico do porodniškega dopusta oz. na pravico do porodniškega dopusta za nego in varstvo otorka. Predlagali so podaljšanje slednjega, ki naj bi ga ob danih možnostih izmenoma koristila oba starša. Obstaja pa pri koriščenju te pravice še druga alternativa, ki omogoča staršem skrajšan delovni čas v času koriščenja pravice do porodniškega dopusta za nego in varstvo otroka. Za to očitki, da predlagana novela zakona o delovnih razmerjih žensko spet postavlja ob štedilnik, niso upravičeni. Na nas je, da presežemo stereotipe, pokažemo voljo do življenja in svojemu otroku in narodu pomagamo gledati jasneje v skupno prihodnost.
Tadeja Nimac
V Svei se dobro kuha
Zagorje - "V preteklem letu smo proizvodnjo kuhenj povečali za 38 odstotkov in jo bomo v letu 1995 še povečevali, čeprav najbrž ne bomo uspešni v enakem merilu. Naš osnovni kriterij ostaja kvaliteta,” je v torek, 17. januarja, na tiskovni konferenci v prostorih tovarne Svea dejal njen direktor Miroslav Štrajhar.
V slabi uri je nanizal vrsto poslovnih podatkov, izvedenih projektov ter razkril nekatere programske smernice za letošnje leto. Po besedah direktorja bo naj večja investicija v proizvodnjo decimiranja lesa in lepljenja plošč (dober milijon in pol nemških mark). Tovarna Svea je v Sloveniji med prvimi po obsegu sredstev, kijih vlaga v razvoj. V skladu s tem so se v Svei odločili tudi za program zniževanja stroškov. Miroslav Štrajhar zadovoljivo ugotavlja, da so na tem področju uspeli, hkrati pa je omenil premajhno voljo za razvoj v Sloveniji, ki omejuje Sveina prizadevanja za razvoj.
Poleg novih programov v primarni proizvodnji načrtujejo štiri nove programe kuhinj. Med temi bo zagotovo najbolj izstopal
Učna mesta za poklicne šole
Februarja bo izšel razpis za vpis v 1. letnik srednjih šol za šolsko leto 1995/96. V njem bo Gospodarska zbornica Slovenije objavila tudi učna mesta, ki jih bodo ponudila podjetja za učence, ki se bodo vpisali v 1. letnik triletnih programov poklicnega izobraževanja. Ti so prilagojeni periodični organizaciji pouka.
Takšno izobraževanje se razlikuje od klasičnega in sicer traja 1. letnik praviloma 5 tednov, 2. letnik 23 tednov in 3. letnik 21 tednov na praktičnem usposabljanju v podjetju. Le tega vodi mentor. Učna mesta v podjetju bodo pregledale komisije, ki jih imenuje Gospodarska zbornica. Pred začetkom izobraževanja sklenejo šola, podjetnik in starši učenca pogodbo o izobraževanju, ki opredeljuje obveznosti in pravice učenca in podjetnika.
Poklici, za katere so že prilagojeni programi za periodično organizacijo, so: orodjar, konstrukcijski ključavničar, avtoklepar, monter hladilnih, ogrevalnih in monter plinskih naprav, finomehanik, urar, strojni mehanik, zlatar - filigranist, avtomehanik, mizar, tapetnik, frizer, usnjarski galan-terist, usnjarsko - krznarski konfekcionar, čevljar, šivilja - krojač, pletilec, zidar, tesar in avtoličar.
Gospodarska zbornica Slovenije naproša vsa podjetja, da število učnih mest za zgoraj navedene poklice pošljejo na Območno gospodarsko zbornico.
Tatjana Polanc
program Sara z vgrajenimi lokomotoričnimi dodatki, s tem bo kuhinja primerna tudi za invalidne osebe. To dokazuje izreden posluh za kupca in njegove potrebe ter dejstvo, da kakovost ni neodvisna kvaliteta, temveč se mora tovarna na trgu predstaviti s kvalitetnim blagom in ob konkurenčno nizki ceni, ki jo prizna kupec. Na podlagi podatkov se je prihodek v letu 1994 povečal za 11 odstotkov - znašal je 16,5 milijonov mark, za prihodnje leto pa načrtujejo 19 milijonov mark. Izvoz, ki predstavlja skoraj tretjino Sveinega programa, je prinesel 5 milijonov mark, kar pomeni 27 odstotkov več kot v letu 1993.
In načrti? Po besedah direktorja mora Svea poglobiti znanje, trga se bodo lotili z dodatnimi prijemi, sponzorstvo v kulturi in športu se nadaljuje, povečali bodo tudi prodajno -razstavni prostor. Eden osrednjih dolgoročnih ciljev je še, da Svea ne sme preseči 200 zaposlenih, tudi na tem področju so zaenkrat uspešni.
Denisa Huber
Smučanje in ples
Novo rojeni zasavski klub študentov ŠKLAB prireja odprto zasavsko prvenstvo v veleslalomu, in sicer 4. februarja 1995 ob 10. uri na Medvednici. Tekmovalci bodo nastopali v treh kategorijah:	ženske, moški in
snovvboarderji. Za Startnino boste morali malo seči v žep in plačati 300 SIT, seveda s študentsko izkaznico ali z indeksom. Prijave sprejemata Gorazd Ranzinger na telefonsko številko 21-373 in Maja Zupan na telefonsko številko 22-936.
Če bo zanimanje za tekmovanje veliko, bo ŠKLAB organiziral prevoz na Medvednico. Za člane kluba bo prevoz brezplačen, zato študentje pohitite in se včlanite v ŠKLAB, vsako soboto od 17. do 19. ure na Cesti zmage 33 v Zagorju.
ŠKLAB načrtuje v marcu tudi organizacijo začetnega in obnovitvenega plesnega tečaja. Plesni tečaj bo odprtega tipa, za študente bo popust.
Katja Božič
Šesta obletnica
Litija - Konec prejšnjega tednaje predsednik SLS podružnica Litija Franci Rokavec v Bistroju Valvasor sklical novinarsko konferenco z namenom, da bi predstavil strankino šestletno delo.
Stranka ima trenutno 852 članov, povezanih v 10 krajevnih odborov, pet pa jih je v ustanavljanju. V obrazložitvi o delovanju stranke je Franci Rokavec med drugim dejal: "Skrb za oživljanje gospodarstva, predvsem srednjega dela gospodarstva in drobnega gospodarstva, ki je najbolj prilagodljiv. Skozi pa je naše načelo, da je potrebno delovati
Izvoznice
opozarjajo
Na svetovnem trgu so se zadnji čas podražile prenekatere surovine in materiali, kar ni in ne bo ostalo brez takšnih ali drugačnih posledic tudi za številne slovenske izvoznike. Če se spomnimo na njihove resne preglavice zaradi tečaja tolarja v odnosu na namško marko, so lani kar precej izgubile na dohodku, se morajo sedaj spopadati še s podražitvami materialov in surovin, kar utegne še poslabšati njihov položaj.
Baker seje v minulih dveh mesecih podražil za skoraj sto odstotkov, smo izvedeli v izlaškem ETI-ju, kije eden naših naj večjih porabnikov te barvne kovine. Ker so poskočile tudi cene plastike, ki jo prav tako potrebujejo za izvozne izdelke, je zadrega tu, pravzaprav še dodatne težave te in še nekaterih drugih naših delniških družb. Včasih so podjetja večje cene surovin in repromaterialov prelivale v ceno svojih izdelkov; danes to ni več mogoče, kot ni mogoče pričakovati, da bodo tuji kupci upoštevali višino podražitev omenjenih materialov in surovin. Zato ni pričakovati povišanja cen izvoznemu blagu. Ostane le vse manjša možnost nadaljne racionalizacije gospodarjenja, kar pa v pogojih njihovih izdatkov, zlasti pa višine prispevkov skorajda ni več mogoče.
Po prvih treh mesecih letošnega poslovanja bo že mogoče širše spoznati škodljive učinke teh podražitev. Na vso srečo vsaj tečaj kaže nekoliko večjo prožnost, vendar je to bolj blažev žegenj, saj izvoznice sodijo, da spričo objavljene denarne politike Banke Slovenije ni pričakovati bistvenih odstopanj. Ostaja le zanašanje na lastne moči in sposobnosti ter iskanje še preostalih notranjihrezerv. Morali bodo postrgati še tam, kjer so sicer že strgali in vprašanje je, če je še mogoče karkoli ukreniti.
Milan Vidic
pošteno in vestno v družbi. Vsestranski razvoj občine na kulturnem, gospodarskem, športnem, kmetijskem, obrtno - podjetniškem kot tudi političnem področju. Potem za izrecno spoštovanje izražene volje ljudi za čim bolj neposredno odločanje občanov o najpomembnejših vprašanjih in /a vsestransko solidarno pomoč v raznih stiskah in težavah, ki so v tem času doletele občane po občini Litija."
Marjan Šušteršič
m
pp©ra,Q><|w$!iM i©!@s
Sedem suhih let, sedem suhih krav, se po vsem sodeč v rudnikih rjavega premoga še tudi letos ne bo končalo. Napovedano je zmanjšanje produkcije v odnosu na lansko leto za okoli 90.000 ton; če bo šlo vse po načrtih, naj bi letos pridobili le 850.000 ton energetskega in okrog 100.000 ton komercialnih vrst premoga. Ker imajo še vedno okoli 2850 ljudi, je jasno kot beli dan, da predviden obseg gospodarjenja omenjenega števila zaposlenih ne more preživeti.
Kje so rešitve?
Zanašanje ne sredstva iz državnega proračuna so sicer utemeljena; toda vprašanje je, ali bo parlament izglasoval ves potreben denar za sofinanciranje produkcije v tolikšni meri kot rudarji pričakujejo? Za preživetje, kot pravijo v vodstvu rudnikov, bi v kakršnikoli organizacijski obliki morali iz proračuna v vseh postavkah pridobiti skupaj četrtino vseh planiranih prihodkov. Vsak milijon tolarjev manj bi, oziroma bo, zmešal štrene, ali po domače preprečil izpolnitev in doseganje sprejetih ciljev letošnjega poslovanja.
Pri tem je zanimivo, da v premogovnikih že lani niso mogli ali želeli zmanjšati števila zaposlenih v tolikšni meri, kot je bilo dogovorjeno za ta čas. Ni nikakršna skrivnost, daje tudi to preprečilo izdvajanje več denarja za stimulacije delavcem v neposredni proizvodnji. Res pa je tudi, da plače rudarjev že lep čas ostajajo na enaki ravni, kar je sicer usoda večine neuspešnih podjetji pri nas.
Nelikvidnost vse bolj žgoča
Plačilna sposobnost je že dalj časa tako zelo načeta, da dostikrat preprečuje uresničevanje celo najnujnejših nabav materialov in orodja ter vsega, kar je potrebno za nemoteno delo. Tehnični direktor ing. Martin Putrič na naše vprašanje, ali velja pomanjkanje tudi za najnujnejšo opremo in sredstva za varstvo pri delu, odgovarja nikalno.
Za te namene je bilo lani vsaj kolikor toliko poskrbljeno, toda vse finančne zadrege jim niso bile prihranjene. Nekaterih stroškov
enostavno niso obvladovali. Rudniki so imeli malone ves čas in še imajo blokiran žiro račun, zaradi teganiti niso mogli redno izplačevati osebnih prejemkov. Žal se jim ne bo iztekel tudi načrt, po katerem naj bi bila izguba v mejah predvidene. Bo višja, za katero pa trdijo, daje večidel posledica bistveno manjše produkcije, ker so se cene premoga sukale celo nekoliko nad planiranimi.
Letos ne bo bolje
Očitno je, da se položaj letosnebo izboljšal, kvečjemu se utegne še poslabšati, če ne bodo prejeli predvidenega denarja iz letošnjega državnega proračuna. Ničesar ni mogoče napovedati glede treh rudnikov, za katere je znano, da jih bomo čez nekaj let zaprli. Je pa zanimivo ugotoviti, da v zagorskem rudniku za letos načrtujejo le okoli 50.000 ton premoga, kar je nekajkrat manj, kot so ga pridobili lani. Kako sebo odvijalo poslovanje in gospodarjenje v tem in drugih dveh premogovnikih, ki so predvideni za zapiranje, bo pokazal čas; vsekakor ne najboljše, to je že mogoče reči.
Prehod na novo organiziranost
Še ta ali najpozneje prihodnji mesec naj bi začeli tudi postopek reorganizacije podjetja. Ustanovljeno bo podjetje rudnika Trbovlje -|j Hrastnik inpodjetje treh rudnikov vzapiranju, 5 vsako zase. Zagotovo bodo morali rudniki o priti na novo pot neobremenjeni z izgubami, § ali enostavno povedano: verjetno bo država 111 poskrbela, da novoustanovljeno podjetje rudnika HrastnikinTrbovljenebostaprinesla s seboj stare, neplačane račune. Izgubo iz prejšnjih let in lani bo treba sanirati, hkrati pa poskrbeti tudi za vrsto drugih vprašanj in problemov, kijih ni bilo tako majhno število, skratka: novo podjetje mora imeti vsaj ob startu takšne možnosti poslovanja, da se ne bo že v prvem mesecu znašlo pred takšno ali drugačno dilemo zastran vsakdanjega dela. Naposled pa mora do koncajunija dozoreti tudi odločitev glede postavitve nove termoelektame Trbovlje.
Milan Vidic
.-	■	---	. o
V Zasavju ni strelišča
Ne moremo mimo dej stva, da v Zasavj u nimamo ustreznega strelišča za izvajanje strelskih kondiciranj članov ZČS, slovenske vojske ter ostalih zainteresiranih, zato smo se odločili, da bomo s skupnimi napori v letu 1995 pridobili ustrezno dokumentacijo za pričetek del na strelišču Agnez - opuščeni dnevni kop Rudnika Trbovlje. Želimo si, da bi nam pri tej tako pomembni nalogi pomagalo Ministrstvo za obrambo in notranje zadeve. Na koncu, bi želeli poudariti, da se v častniški organi-
zaciji strinjajo, da je v Zakonu o obrambi (103. člen, točka 3) zapisano: "Ministrstvo v skladu s programi pomaga ZSČ in drugim organizacijam, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo." Zavedamo se svojih obveznosti, zato bodo s svojim delom opravičili zaupanje Ministerstva za obrambo. Ostaj a še veliko nerešenih vprašanj, zlasti pašo za nas pomembna statusna vprašanja, tako rezervne kot stalne sestave, častnikov in podčastnikov, področje napredovanj ter priznanj, dokončna ureditev financiranja
tudi v temeljnih sredinah in še plodnejše sodelovanje s slovensko vojsko ter drugimi sorodnimi organizacijami. Zavedamo se, da nimamo posebnih pooblastil oz. pristojnosti, želimo pa plodno sodelovati pri dokončnem izoblikovanju izvršilnih predpisov, določenih z Zakonom o obrambi v upanju, da bodo pristoj ni organi pripravljeni sodelovati ter upoštevati njihove sugestije in pripombe, skladno z obstoječimi možnostmi.
Bojan Šoper
.......—it

Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisji-itfmnenja bralcev o žlvljetijujn dogajanju v ZasavjiuNčpodplsanih pisem ne objavljamo^Bajžma pisem jezarimi prostora omejena na največ 3(MJpkanilrvrstlc^JJrediilštvaii pridržuje pravico skrajšatitekst ali pa objitvfti daljšega, čeoeegi, da bi s skrajšanem preveč okrnili zanimivo vsAino.
Kdor le zmore, naj gre v gore
Pod tem geslom smo se ljubitelji planin pred tremi leti združili in ustanovili planinsko sekcijo v Eberlovem domu. Na začetku je sekcija štela 12 članov in takoj smo se vključili v matično Planinsko društvo v Zagorje. Izvolili smo vodstvo, izdelali program naših aktivnosti in potem skrbeli, da smo ga tudi uresničili. Lahko rečenjo, da smo doslej vse načrtovano tudi izvedli in upamo, da bo tako tudi v bodoče.
V sredo, 11. januarja letos smo imeli člani planinske sekcije že tretji letni občni zbor. Poleg rednih članov, novih kandidatov za v naše vrste, smo povabili na zbor tudi vodstvo doma gospo profesorico Ireno Drenik, tajnika PD Zagorje gospoda Alojza Sajovica, blagajnika PD gospoda Baloha in člana UO PD gospoda Damjana Brvarja. Vabilu, so se vsi omenjeni radi odzvali, saj so to izpovedali izredno prisrčno v svojih diskusijah. Tako kot je ob takih dogodkih v navadi, smo tudi tokrat pregledali delo v preteklem letu in sprejeli okvirni program dela za to leto.
Osnovni smoter vseh naših aktivnosti je v ohranjevanju naših fizičnih zmogljivosti ter obisku naših zasavskih gora. Da smo v
teh vrstah sami prijetni in družabni "človečki" se ve. Reči pa velja tudi to, da marsikdaj obiščemo tudi čudovite kraje izven našega Zasavja kot npr.: Kamniško Bistrico, Slovenske Konjice, GEOSS, Vače, Bogenšperk, Goriška Brda in še kaj. Vedno znova ugotavljamo, kako lepa je naša domačija in kako smo mi prijetni v njej. Ja, prav res je, da smo lahko, kljub prenekaterim težavam, ki so prisotne v naši družbi, težavam, ki tudi vsakega od nas tu in tam kdaj pestijo, ponosni na našo mlado samostojno deželo, za katero smo se stoletja dolgo borili. Ali jo bomo znali ohraniti tako lepo in prijazno tudi našim zanamcem? Planinci ne dvomimo v naše poslanstvo. Trudili se bomo po svojih močeh, da bo tudi naš mladi rod užival lepote naše lepe Slovenije.
In da bi bil naš delež čim večji in zanesljivejši, smo tudi tokrat v naše vrste sprejeli kar 6 novih članov. Tako nas je trenutno že dvajset. Med njimi je verjetno najstarejši, ne le med nami pač pa tudi v PD Zagorje, novosprejeti član, ki jih letos šteje že častitljivih 93 let.
Na sestanku smo ponovno ugotovili in potrdili, da brez ustreznega razumevanja naše direktorice Irene Drenik ter našega že kar rednega sponzorja,
gospoda Janeza Vidmarja, ne bi zmogli uresničiti naših hotenj in želja. Tudi ob tej priliki naj se obema ponovno zahvalim za njuno nesebično pomoč in sodelovanje. Planinci smo namreč prepričani, da bomo le ob takem sodelovanju lahko potešili naša "mladostna srca in hrepenenja" z lepotami in dobrotami našega življenja, tudi skozi prizmo uživanja planinstva.
V tem smislu je zastavljen tudi naš letošnji program in če nam bo le zdravje dopuščalo, ga imamo namen tudi uresničiti. Člani sekcije že v tem mesecu nabiramo ustrezno fizično kondicijo tako, da bodo do spomladi nared za uresničitev gesla: "Kdor le zmore, naj gre v gore!"
Predsednik PS D SO Izlake
Pavle Prosenc
Sfomisti v Mesečini
Ker smo stom isti iz celega Zasavja za Božič praznovali drugo obletnico obstoja naše sekcije, smo se že v naši stoma ambulanti pred tem pogovarjali, da bi se nekje skupaj zbrali in obletnico proslavili. Ker pa smo le sekcija ILCO društva iz Maribora in nimamo lastnih sredstev v teh težkih časih smo se znašli v težavah. Na pomoč nam je priskočila lastnica Mesečine in nam zastonj ponudila prostore v njihovem lokalu. Tako smo se 22. decembra lani vsi skupaj lepo zbrali (po domače) pri Fleret in moram zapisati, da smo se imeli prav lepo. Prav zaradi tega se preko Zasavca lepo zahvaljujemo
Štipendije po zakonu
Nekateri dijaki in študenti prejemajo štipendijo po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Dijakov, ki prejemajo te štipendije, je v Hrastniku 170, v Trbovljah 295 in v Zagorju 370. Študentov je precej manj, v Hrastniku 32, v Trbovljah 124 in v Zagorju 118. Večina od teh prejema tako imenovano republiško štipendijo, nekateri pa Zoisovo. In koliko je prejemnikov te zadnje štipendije? V Hrastniku 17 dijakov in 9 študentov, v Trbovljah 33 dijakov in 54 študentov in v Zagorju 18 dijakov in 20 študentov. Zoisove štipendije prejemajo izrazito nadarjeni dijaki in študenti, vprašanje pa je, če so vsi, ki so izrazito nadarjeni, v to obliko tudi vključeni.(IL)
za njihovo postrežbo, pa tudi za prijaznost, ki je danes več ne najdeš daleč naokoli. Pri njih smo jo. Hvala tudi domačinu Romanu, ki nam je zaigral na harmoniko, vsem Fleretovim in gospodu Draganu. Še enkrat hvala, ker nam je to res veliko pomenilo. Vsem skupaj želimo srečno in zdravo v novem letu.
Predsednica sekcije Joži Dabič
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega sina, očeta in moža
Srečka KUHELJNA
se iskreno zahvaljujemo g. župniku, sodelavcem MIT Trbovlje, pevskemu zboru in gasilskim društvom in vsem sorodnikom in znancem, ki so nam stali ob strani
Žalujoči vsi njegovi
mm:

M
Astrologija - naša vsakdanja spremljevalka
"A poznaš tega in tega?" "A to je tisti, ki stanuje tam in tam. Ima nov prizidek in zanimivo fasado!""Tega?"začudeno sprašuje drugi. Ko mu sogovornik da še kakšen podatek, se nenadoma spomni: "Seveda! Če bi rekel, da ima kovinsko moder BMW, bi takoj vedel."
Ljudje smo različni. Nekatere zanimajo zgodbe in zgodbice iz zasebnega življenja. Z naslado srkajo vase vse pol resnice. Drugi so imenitni opazovalci bivališč, tretje pritegnejo avtomobilske številke. Mnogim, posebno ženskam, ne uide sprememba barve las, zvišana telesna teža, na novo nastale gube.
Zadnja leta se pogovarjamo drugače: "Poznam! Lev, po kitajskem petelin. Stremuh, ne? Je treba biti kar previden..." Včasih so matere spraševale svoje odrasle hčere, kaj je njihov izbranec po izobrazbi, kaj ima in če je čeden, da ne bi njihovim lepotičkam in vsej žlahti delal sramote. V obdobju duhovnosti pa je najbolj pomembna astrologija: "Kdaj si rekla, daje rojen? Spomladi mi ne pomeni nič! Aprila tudi ne! Povej natančen datum!" In ko hčerka le izdavi, kdaj se je njen bodoči rodil, bi mati najraje izvedela še uro rojstva. Zaradi ascendenta, se ve. Zaključek takega pogovora je lahko naslednji: "Saj si nora! On tiger, ti pa bi vol! To je spopad dveh popolnoma različnih značajev! Kako boš prenašala njegovo impulzivnost in neučakanost? Punca, punca! Sem rekla, daje bil prejšnji, divji prašič, zate najbolj primeren. Kako bom to neumnost razložila očetu?"
Moških astrologija še ni zasvojila. Za ženo tale naš oče ve, daje zmaj po horoskopu in tudi sicer, zase pa mu ni mar. Naj mu dajo vsi mir, da bo lahko gledal tekmo na televiziji. Vrag naj vzame vseh 144 kombinacij po obeh vrstah horoskopov!
Manja Goleč
a*Šf%
TRBOVLJE
frg svobode 1 la, 61420 Trbovlje
B3!filli 'J tel,: +386 601 26 333'26 056
~ 1	1 * 21 358, fax: +386 601 26 228
Nataša Eberlinc
Ravnovesje notranjosti
z
zunanjostjo
Kot življenje samo tako tudi dogodki v njem, dejanja, uspehi, ljubezni se enkrat začne. Zato bom tudi danes v mojem prvem prispevku v novem letu pričela s splošnimi besedami o kozmetiki. Ta se prične pri koži obraza in telesa. V nadaljnih prispevkih pa se bom podrobneje dotaknila posameznih tem s področja negovalne kozmetike.
Star rek, ki pravi "Zdrav duh v zdravem telesu" še kako drži skozi vso zgodovino časa. Vsa valovanja v življenju, ki jih mora človek preživeti, ga naredijo utrujenega in izčrpanega. Ob vzponih in padcih, problemih in stresih, ki spremljajo človeka dan za dnem, se nemalokrat zgodi, da le ta pozabi nase, na svojo dušo in telo. Z.ato je prav, da navkljub vsemu le najdete del časa samo zase, za sprostitev, nabiranje novih moči in vračanje izgubljene energije za naslednji jutri. Prav vseeno je, kaj si boste izbrali, pomembno je, da vas sprošča in poživlja. Sledovi časa bodo pokazali kako dobro ali slabo ste postorili zase. Čas se vselej vrti le naprej, nikoli se ne ustavi in ga ni moč zavrteti nazaj. Zato nikar ne pozabite, kako zelo pomemben je sleherni dan.
Koža, ta čudoviti in veliki organ, ki nam prekriva telo in predstavlja mejo med organizmom in zunanjo okolico nas ščiti pred fizikalnimi in kemičnimi vplivi, varuje pred spremembo temperature... Kaj storimo zanju? Saj prav ona, ki nas predstavlja zunanjemu svetu, lahko nekega dne pokaže ter izda nas in način našega življenja. Takrat je morda že prepozno za korenit popravek preteklosti. Koža potrebuje vso pozornost in nenehno spremljanje njenega spreminjanja. Nemalokrat se zgodi, da pozabimo nanjo. Pomembno je, da jo pričnemo negovati ob pravem času, z nego, ki ustreza posameznemu tipu kože. To nam pomeni zadovoljstvo v zrelih letih, ko se kljub letom radi pogledamo v ogledalo in mimo rečemo: "Vredu sem!" Tako kot nikakršna skrbje lahko tudi pretirana prej škodljiva kot koristna. Vedno se držite zmernosti in naj bo to vodilo za vse, kar počnete v življenju zase. Niso dovolj le dobri kozmetični preparati, pomembna je tudi kvaliteta vašega življenja. Naša notranjost je tesno povezana z zunanjostjo in kolikor daste nase, toliko dajte tudi vase. In kako uspeti k ravnovesju notranjosti z zunanjostjo ? Predvsem ne iščite nenehno napak na sebi. To vas bo naredilo mrke in nezadovoljne. Verjemite, videlo se bo na vašem obrazu. Sprejmite svojo osebnost, sprejmite kožo takšno kot je in se raje potrudite, da iz vsega kar je, naredite boljše, prijetnejše, lepše in zadovoljni boste. Zadovoljen hiti s seboj in imeti samospoštovanje je prva stopnička k dobremu počutju in izgledu.
V naslednjem prispevku bomo poklepetali o različnih tipih kože, kako jih spoznamo in kdaj se prično določati. Drage bralke in bralci, če imate težave s kožo in ne veste, kako bi ravnali, se lahko s pismenimi vprašanji obrnete na uredništvo Zasavca. Z veseljem vam bom odgovorila in pokramljala z vami.
afekte
Nogometu mlajših selekcij v NK Zagorju se ne pišejo zlati časi. Denarja za mlade ni, nimajo igrišča, na katerem bi trenirali in tudi vodstvo kluba nima ravno veliko posluha za mlade. Otroci so razočarani,prav tako tudi starši, vodstvo kluba pa je prepričano, da je naredilo največ,kar se je dalo, glede na razpoložljiva sredstva.
Pregovor,da na mladih svet stoji, izzveni nekoliko prazno.Pri denarju se namreč vse konča in ker je denarja bolj malo, ga najprej zmanjka za otroke. Tudi na občinskem nivoju se bodo morali vprašati,če želijo vlagati v šport ali pa naj bodo otroci prepuščeni sami sebi. Vsi problemi so "priplavali" na površje ob poplavi, kije lani uničila nogometno igrišče in so se problemi še povečali. Sebodo spomladi spet začeli treningi? Kdo je kriv in kdo ima najbolj prav, je težko soditi, zato smo za mnenje vprašali predstavnika staršev, trenerje mlajših selekcij in direktorja kluba, na vas pa je, da presodite, kdo ima najbolj prav.
Dušan Jeretina, predstavnik staršev
Menim,da se v NK Zagorje zanimajo samo za prvo ekipo, mlajše člane pa dajejo na stranski tir, je v pogovoru dejal Dušan Jeretina. Tudi sam odnos do otrok je bil nesramen in niso bili deležni nobene pozornosti, čeprav j e bila ekipa, v kateri igra moj sin, prvak svoje lige. Tudi starši smo bili pripravljeni vsak mesec nekaj prispevati, vendar v klubu niso bili za to. Če je vodilnim v klubu cilj, da sc preneha s treningi mlajših selekcij, jim bo to tudi uspelo.
Stefan Goste,trener mlajših dečkov
Po njegovem mnenju je glavni krivec za nctreniranje uprava kluba, ki je ne zanimajo mlajše selekcije, ampak samo članska ekipa. Upravni odbor ni pokazal nikakršnega zanimanja za delo z mladimi. Edini, ki bi ga lahko izvzel, je direktor Martin Kos.
Za mlade ni bilo nikoli denarja.
Plačali jim niso niti voznih kart in opreme. Trenerji mlajših selekcij smo delali zastonj, nismo imeli igrišča, na katerem bi lahko trenirali, sami smo vozili otroke na tekme, plačali sodnike in hrano.
Tomaž Guna, predstavnik staršev
Svojega sina sem vključil v NK Zagorje v želji, da bodo vzgajali otroke v športnem duhu, je dejal Tomaž Guna.Vse tekme sem redno spremljal, vse več je bilo problemov tudi v sami organiziranosti in tudi v samem klubu niso imeli posluha za mlajše selekcije.
Mislim, da je trenutno velika kriza v športu nasploh in da se bodo tudi na občinskem nivoju morali odločiti, ali želijo športno vzgojeno mladino ali samo dvajset plačanih igralcev prve ekipe. Ekipa brez srca in duše, ki igra le za denar, pa po mojem mnenju ne morebiti uspešna. Plodno delo z mladimi je v NK Zagorje trenutno prekinjeno, otroci so razočarani, obenem pa tudi ni ustreznih pogojev za delo. Resnično upam, da se motim glede svojih napovedi, je v razgovoru dejal eden izmed staršev Tomaž Guna.
Metod Ule, koordinator mladinskih selekcij
Dokler ni poplava uničila nogometnega igrišča, so bile razmere še dokaj sprejemljive, meni Metod Ule. Samemu delu z mladimi so nekateri člani upravnega odbora celo nasprotovali. Morda se ne zavedajo, da brez mlajših selekcij tudi prva ekipa ne more sodelovati v II. slovenski ligi. Pravila Nogometne zveze Slovenije predpisujejo, da mora klub
imeti mlajše selekcije. V Zagorju je veliko perspektivnih mladih igralcev, ki pa se jih daje na stranski tir zaradi kupljenih igralcev iz drugih klubov, ki niso veliko boljši od domačih igralcev. V klubu tudi ni posluha za delo z mlajšimi selekcijami. Do lani sem bil ponosen na to, kar smo delali v klubu, sedaj pa sem razočaran, pravi Metod Ule. Če se bo spomladi nadaljevalo s treningi, je potrebno zagotoviti: objekt za trening, igrišče za tekmovanja, osnovno opremo za otroke, zagotoviti jim morajo prevoz in organizacijo tekmovanj v
spomladanskem delu, pokritje finančnih sredstev, plačilo sodnikov in ma lico za otroke.
Edin Osmanovič, bivši trener mlajše selekcije
Edin Osmanovič je bil trener v NK Zagorje do junija lani. Potem je klub zapustil, ker po njegovem mnenju niso bili zagotovljeni niti osnovni pogoji za delo. Ves denar je klub namenil za prvo ekipo, za mlajše selekcije pa ni bilo nikoli denarja. Delo z mladimi v NK Zagorjeje po njegovem mnenju v razsulu. Ko bo v Zagorju zmanjkalo denarja, bodo plačani igralci in trener zapustili klub, nogomet pa bo propadel. Klub brez svojih domačih igralcev nima prihodnosti. Zagotje bo sledilo usodi NK Radeče in Trbovlje izpred let. Denarna sredstva za mlajše selekcije je na ustanovni skupščini obljubljal tudi župan, ostalo pa je le pri besedah. Če bi se le desetina sredstev, ki jih potroši prva ekipa namenilo za mlajše, bi v klubu vzgojili dobre domače nogometaše.
Martin Kos, direktor NK Zagorje
Nogomet v Zagorju je naredil velik korak naprej in tudi pričakovanja vseh v klubu so se povečala, je dejal Martin Kos.Upravni odbor je poskušal spremljati trende mlajših selekcij in klub je omogočil šolanje trenerjev. Prelomni trenutek je po njegovem mnenju pomenila poplava, kije uničila igrišče. Delo in rezultati kluba so šli navzdol. Razume, da so tako starši kot tudi trenerji razočarani. Več bi morali narediti sami starši in tudi zagorska občina. Sredstva, ki jih občina Zagorje nameni zaklub, zadoščajo samo za prijavnino za tekmovanja članske ekipe in mlajših selekcij pri Nogometni zvezi Slovenije. Vsa ostala sredstva moramo zbrati prek sponzorjev. Razen igralcev v klubu ni profesionalcev in zato Martin Kos meni, da trenerji mlajših selekcij preveč pričakujejo od kluba. Tudi starši se bodo morali spoprijazniti, da bodo morali sami prispevati nekaj sredstev za svoje otroke, klubpajim lahko zagotovi pogoje in strokovni kader. Očitki glede vlaganja v prvo ekipo pa so po njegovem mnenju neutemeljeni, saj je Zagorje premajhno, da bi lahko vzgojili dovolj dobrih nogometašev. Dejal je, da so mladim igralcem zagotovili prevoz in hrano. Največ pa sta za izvedbo jesenskega dela naredila Stefan.Goste in Metod Ule. Menil je, da bodo spomladi s treningi nadaljevali.
Barbra Renčof
Ekipa mlajših dečkov, prvakov svoje lige.
7P&VZ
m
"Same obljube sojih, naredijo pa nič. Vse poti sem prehodil, sedaj imam pa tega dovolj. Nikamor več ne bom šel,"je bil prejšnji teden verjetno upravičeno slabe volje Ivan Zakrajšek s Kolovrata 10. Cesto ob njegovem domu je že nekajkrat odneslo, pa je sam popravljal poškodovani del. Novembra, ko je zasilno vgrajeni les dokončno segnil in se je del cestišča pogreznil, je postal ta konec poti spet neprevozen. Tako Zakrajškov! že od sredine novembra ne dobivajo pošte, še bolj pa jih skrbi, kako bo spomladi, ko bi morali s traktorjem na njive in travnike.
Ivan Zakrajšek, Kolovrat 10, Zasgorje: "Že leta 1983 je potegnil plaz. Na travnik in nj ivo nisem mogel drugače kot da sem naredil lesen most. Že dvakrat sem ga obnovil, da lahko pridem na njivo, saj za luksus mi ne gre. Sedaj, ko je les segnil, je cesta spet odtrgana. Ko je bila pot urejena, so jo vsi koristili, toda drugi gredo lahko tudi po drugi strani. Cesta je občinska, pa se nihče ne briga zanjo. Odkar se je most pred zimo polomil, poštar ne pride več k hiši. Vozi se zl avtom, in ker skozi ne pride, ga ni. Iz Podlipčivice pa se tudi ne pripelje, čeprav je s te strani cesta prevozna do naše hiše, saj to menda ni njegova trasa. Ne vem, ali krajani na drugi strani ceste, štiri hiše so tam, dobivajo pošto ali pa sami hodijo v dolino ponjo. Rekel sem, da po pošto ne bom hodil, saj je pošta zadolžena, da mi jo dostavi. Novembra sem tako plačal zadnje položnice, kijih dobivam po pošti, pa časopisa nisem od takrat prejel, pa tudi nobene druge pošte ne."
Bilje na pošti na Izlakah in v Trbovljah,
pa so mu rekli, da pošte ne morejo dostavljati, če cesta ni prevozna. V petek,
13. januarja, mu je vodjapošte vTrbovljah Albina Bajda tudi dejala, da smeri vožnje poštarja ne bodo spreminjali in zanj vozili okrog.
16. in 17, januraja smo pristojne na pošti iskali mi. Vodja izlaškepošte Marija Roglič je dejala, da so ob poškodbi ceste prosili tako Ivana kot druge krajane, naj do popravila ceste hodijo sami po pošto, ker bi moral sicer poštar narediti petnajst kilometrov več poti. Drugi štirje da prihajajo po pošto, on pa ne. Prosila nas je, naj povprašamo v Trbovlje, kjer so pristojni za vse pošte tod naokoli. Direktorica Tiljana Steban je povedala, da je bil te dni dosežen dogovor z Zakrajškom, da bo na poti do njega postavljen poštni predalček, le prostor zanj mora najti sam. Omenila je, da je pošta res dolžna dostavljati pošiljke strankam, vendar le, če je pot do stranke normalna. Pošta je profitna organizacija in "nekomu, kije, tako pravijo ljudje, sam podrl most, ker je z vsemi naokoli skregan, poštar res ni dolžan po neprevozni cesti, pa po visokem snegu, prenašati pošto." Organizatorja pošte Franca
Feštanja v torek po telefonu žal nismo uspeli dobiti. On naj bi vedel povedati, kdaj in kje bo postavljen poštni predalček, kjer bo Ivan Zakrajšek blizu svojega doma pobiral svojo pošto.
Na občino je hodil že pred leti, je dejal, in drezal, ker pa ni nič dosegel, je potem, ko je zadevo sam popravil, odnehal. Le obljubljali da so. "Z Mirom Majcnom se sedaj nisem več pogovarjal. Enkrat sem ga razjezil. Sem mu dejal, daje voluhar, pa j e rekel, da se z njim ne bi smel tako pogovarjati. Ampak me že toliko časa živcira, da ni vredno govoriti. K njemu ne grem več. Dvanajst let že ve za ta odsek, pa nič ne naredi. Jaz sem mu rekel,
bil, pa mi kar o paragrafih govori. Kar take stvari govorijo. Vse so si ogledali, vse vedo. Bil pa sem sedaj na Komunali, pa sem zvedel, daje projekt narejen, le počakati je treba, kaj se bodo na občini odločili. Sedaj lahko spet kar čakam. Najbolj se bojim, ker bo pomlad hitro tu, pa ne bom mogel na polje in na travnik. Tu so se tudi vsi vozili, ko je bil letos vdor blata, saj drugje niso mogli. Oni se sedaj za to cesto res nimajo kaj truditi, saj imajo lepo asfaltirane in posute poti, vse krajevne so lepo urejene, tale naša pa je obupna. Ves čas se vozimo po tej cesti, ven pa pridemo na Orehovici. Cesta j e dolga poldrugi kilometer. Odločil sem se, da ne bom več popravljal.
jpm:
Prišli so tudi strokovnjaki, pa slikali, pa ni bilo spet nič. Če se vse da urediti, pa da se to ne da..., jaz ne vem. Naveličal sem se hoditi od vrat do vrat, pa zaman. Nihče noče poslušati, nihče me ne vidi, če bom pa koga okoli ušes mahnil, me bodo pa hitro našli."
Miro Majcen, ki je na občinski upravi v Zagorju zadolžen za cestno področje, nam je 16. januraja povedal, daje komisija takoj ob vdoru ceste ukrepala. Okvara na tej lokalni cesti je že zelo stara in sedaj mora predsednik komisije za plazove Sašo Anžur pripraviti strokovno mnenje, na osnovi katerega bo narejena sanacija. Glede na to, da bo osnovo verjetno potrebno betonirati, bo potrebno počakati na prve ugodne vremenske pogoje.
Sašo Anžur, predsednik komisije za plazove nam je isti dan dejal, da na osnovi takojšnjega ogleda in konzultacij pripravlja poročilo in variantne rešitve, ki jih bo oddal v teh dneh. Trenutno na tej cesti ni potegnil plaz, ta je cesto poškodoval že pred leti, trenutno pa jc nastal vdor zaradi segnitja J lesa, s katerim je bila cesta zasilno J usposobljena. Čas izdelave je po mnenju Saša Anžurja odvisen od materiala, trajna rešitev pajemožna le z betonskim temelj em. Poseg je glede na druge številne plazove majhen, od sredstev proračuna pa je odvisno, ali se bo financer odločil za začasno ali trajno rešitev.
Miran Biruš s Komunale ( Komunala je pred kratkim prevzela vzdrževanje lokalnih cest), je razložil, da so si vsi zadolženi vdor ceste ogledali, cesto uradno zaprli in zadevo sporočili naprej. Ko bo komisija naredila predlog, je od zadolženih v občini odvisno, kako se bodo odločili in nato bo Komunala naročilo izpeljala. Po njegovem popravilo ni enostavno, saj bo strmo in skalno področje oviralo stroje, rešiti pa je potrebno tudi odvodnjavanjc. Začasna rešitev ne bo varna, zato bo treba cesto sanirati strokovno.
Na koncu današnjega zapisa še konca ni. Cesta sicer do spomladi bo, pa pošta morda tudi kmalu. Pa če bi mi o tem pisali ali pa ne. Prav res veijemite, da si nič ne domišljamo, da bo Ivan Zakrajšek mirneje spal zato, kePje na koncu prišel na Zasavca in svoje razočaranje stresel pod naše pero. Vprašujemo pa se ob tem, ali človek ne uspe svojih zadev primerno reševati zato, ker je siten, nergav, godrnjav, ali je takšen postal zato, ker mu je na pot postavljenih toliko pregrad. Po dvanajstih letih čakanja mu je še pozno prekipelo. Vsem prej napisanim, z mano vred, bi prej. Če bi dovolili, da bi sploh zavrelo.
Ivana Laharnar


Rodil seje 15. maja 1907. leta na Bavarskem. Njegova babica je bila lastnica velike kmetije na Lokah v Kisovcu, od katere je danes po izgradnji Siporexa ostalo bolj malo. Ko je tretjič ovdovela, je kmetijo prevzel Jožetov oče, ki seje zaradi tega vrnil iz Nemčije, kjer je služil kruh v rudniku. Takrat je bilo Jožetu Laurinu pol leta.
Nikoli mi ni bilo žal, da se je oče vrnil v Slovenijo. Delati je treba, kjerkoli. Je pa vseeno, koliko ustvariš, s seboj tako ničesar ne odneseš. Obleko, ali pa še tiste ne. A veste, da v Pleterjih nage pokopavajo? Ja, čisto slečene.
Pa ste kdaj obiskali svoj rojstni kraj?
Nikoli. Prvič sem ga videl po televiziji. Star sem bil že 80 let. Vrteli so eno oddajo o zamejskih Slovencih.
Preživeli ste obe svetovni vojni...
Ko se je pričela prva, sem hodil v drugi razred topliške šole.
Seveda, vojna se ni dogajala v Kisovcu. Možje so hodili na fronto...
Ja, 1914. leta so pričeli pozivati može na fronto. Spomnim se, kako je takrat eden rekel, če bo dobro šlo, bomo pa ob božiču že doma. Toda, ko enkrat "zapalijo" vojno, se ta ne konča v dveh mesecih.
Se spominjate tistih, ki so se vrnili s fronte?
Dosti jih je padlo. Takrat družine, katerih možje so padli v vojni, niso imele nobenih privilegijev. Če so hotele žene z otroci preživeti, so morale obuti kovane čevlje, v roke prijeti lopato in oditi delat k dnevnemu kopu na rudnik. Moj oče se je vrnil, ker je zbolel.
1918. leta seje prva vojna končala, kako ste to doživljali?
V šolo sem hodil.
Ste sc radi igrali?
Mi se nismo veliko igrali. Po pouku smo delali doma na kmetiji.
In po končani šoli?
Šel sem v vojsko. V Zagrebu sem služil pri topničarjih. 1928. leta sem se vrnil. Veste, takrat so fantje iz družin z več sinovi služili vojsko osemnajst, jaz sem kot edinec služil le devet mesecev. Imel sem štiri sestre.
Kdaj pa sc je začelo oblikovati gasilsko društvo?
Leto pozneje smo se na Lokah nekako organizirali gasilci. Leta 1930 smo podpisali pristopno izjavo.
Od 20 takratnih članov ste vi edini še živi...
Ja, poglejte, tukaj je fotografija in moja pristopna izjava.
Josip? Je to vaše pravo ime?
Jaz se nikoli nisem podpisoval Josip. To je hrvaška izpeljanka, tudi Tito je bil Josip.
Torej postali ste gasilec...
Ja, stalno pripravljen. 1930. leta je bilo, iz
Vedno nasmejon Jože Laurin.
binkoštne sobote na nedeljo. Spal sem, ker me kolegi niso prišli budit, ko so s konji in opremo hiteli proti Šemniku. Nekaj sem zaslutil, morda sem zaslišal trobentača. Skratka vstal sem, sedel na kolo in se pognal za njimi. Ura je bila ena ponoči. Takrat je pot do Šemnika vodila mimo topliškega gradu. Nobenega znaka ni bilo, da bi kje gorelo, vendar nekje je vendar moralo.
Ste dohiteli kolege?
Dohitel, seveda. Ampak veste, to ni zdaj pomembno. V Šemniku ježivel človek, Gašper smo mu rekli. Bilje poklipni zvonar. Še sedaj se spominjam njegove kozje bradice, ki mu je vsakič, kadar je zvonil, vibrirala v taktu. On je zvonil z rokami in nogami. Njegovo edino veselje je bilo prav zvonjenje v cerkvi.
In, je on požar zanetil?
Ne, ne... Ko smo prispeli v Šemnik, smo šele opazili, kaj seje v resnici zgodilo.
Kaj?
Gašper je dan zvonil.
Ob enih zjutraj?
Ja. Sicer se je k dnevu zvonilo ob treh, štirih zjutraj. Ampak Gašper tiste binkoštne nedelje ni mogel spati. Toliko bolje, da ni nikjer gorelo, vendar... (smeh)
Potem se je začela druga sveto vna voj na...
Ja, nekaj časa sem bil mobiliziran, največ časa, res ni lepo slišati, sem se pa doma skrival. Prihajali so Nemci, partizani, beli... Zdaj pa vohaj, kdo so. Včasih so se preoblekli, da so videli, kako se obnašaš. Pomembna je bila diplomatska taktika in flegmatičnost.
Katerih ste sc najbolj hali?
Njegovi najbližji. V roki drži prvo gasilsko fotografijo, posneto 1930. leta.
ffl
Tistih, ta ponarejenih. Rad sem poslušal starejše, ko so govorili, čeje treba, greš, če ne, pa ne. In najbrž veste, kaj je treba? (smeh)
Pa gasilci med drugo svetovno vojno?
Spominjam se, da smo dobili nove uniforme. Kar naenkrat pašo nam ukazali, daj ih moramo vrniti. Pa so bile "luštne", za hlače mi je še danes malo žal. Uniforme so dobili partizani.
Kaj pa vi?
Pri starih smo ostali. A veste, da imam še sedaj tisto srajco.
Gasilsko? Mora biti pa stara?
Sedemdeset let. Zdaj jo oblečem zjutraj za v hlev.
A jo še vedno nosite?
Kakih petdeset let je nisem, zdaj, ko sem starejši in se me hitreje kakšna bolezen prime, jo pa, ker je zelo topla.
Tale slika je pa z vaše zlate poroke?
Ja, poročil sem se pred vojno, 1939. leta. 1989. leta sva imela z Mici petdesetletnico. Zdaj sem že dve leti vdov.
In kje ste srečali svojo ženo?
Iz zgornjih Ržiš je bila doma, Grahkova Mici.
Iz Lok ste hodili v Ržiše v vas?
Ne, veste, kakojebilo. OnajekBregarjevim v mlin nosila. Tam pa mi je ženska, ki jemlela, rekla, a si videl, tale bi pa bila za tebe. Potem sem začel pa premišljevati. Človeka moraš spoznati. No midva z Mici sva živela skupaj 50 let v slogi. Res v slogi. Bila je sicer bolj majhna, ampak trdna kot železo.
A lahko povem, kako smo se prebijali med gospodarsko krizo?
No, kako?
Dela ni bilo, denarja tudi ne. Mi pa mladi in smo si želeli kam iti. Dogajale so so gasilske veselice, pa smo bili vedno suhi. Potem smo se pa znašli. Zadolžili smo človeka, ki je ob vsaki plači na rudniku...
A v jami ste delali?
Ja, pozneje. Prej sem bil pa furman pri rudniku, od 1945 do 1972. Tega leta sem konja prodal in kupil traktor.
No, kaj ste delali ob plači?
Po celem rajonu j e šel in od vsakega pobiral po deset dinarjev. Denar je dal blagajniku. Tako smo šli lahko na vsako veselico, četudi smo bili suhi, ker je imel blagajnik naš denar.
Torej na veselice ste radi hodili?
Me ni nič sram povedati, da sem rad zaplesal. Če je bila prava družba in ni bilo vmes kakšnega, ki bi napeljeval k prepiru. Tepel se pa nisem, niti za babe ne. (smeh)
Koliko časa ste bili aktivni gasilec?
Tam do leta 1970, tega je dvajset let, morda
še več. Veste, pri sedemdesetih človek več ne more tako gibčno po lestvi plezati. Še danes se mi zdi čudno, da smo včasih vse orodje na puklo vrgli in lazli v hrib. Mar bi vpregli voz.
Povejte mi, kako doživljate	te
spremembe. Zagorje in Kisovec sta se v letih vašega življenja
zelo spreminjala?	...	...	. ..
Urica z njim je prehitro minila.
Ja, zdaj je veliko
spremenjenega. Koliko je zdaj zazidanega, kar prej ni bilo. Spominjam se, ko sem s konjem fural na postajo premog iz Šemnika. Ob štirih sem bil že velikokrat na Šveponi, veste kje je to, ne? Enkrat sem se peljal mimo apnene, tam je bil še rudniški kamnolom in pogledam, kar tako, mimogrede gor v skale, nasproti današnj ega kamnoloma od železniške postaje gor. Pogledam gor in vidim, kako se ruvala dva jelena in to čisto na robu skale, toliko časa, da sta padla dol. Kaj pa zdaj? Ubila sta se. Bilo je poleti, dan je že bil in če bi ju vrgel na voz, bi me ljudje videli. Potem sem pa sodelavcu Mihelcu povedal, ta pa je sedel na kolo in se odpeljal k Milerju.
in se udaril ob napajalnik. Pa meje dr. Novak dobro zašil.
Vas boli, kaj?
Ah, kaj boli. Ze tri operacije sem dal skozi. Ampak, da me ravno danes, ko ste vi prišli, duš...
Kdaj pa ste bili nazadnje v Zagorju?
Ob dnevu mrtvih sem šel na pokopališče. Pa sem moral hudo pod noge gledati, toliko enih steza, žlebov, človek, sem se bal, da se ne bom kar tam ubil. Potem bi imeli pa še z menoj delo. Hja, to niso heci, a ni res. (smeh)
Res niso heci, čeprav vi ste pa kar za hece, a ne?
Milerju?
Ja, lovec je bil, še v stari Jugoslaviji. Pa Nemčur je bil tudi. Mihelcu je naročil, naj srnjaka naloživa na voz in mu ju pripeljeva. Tako sva tudi storila, še vratove sem jima prerezal. A veste, da mi tudi za eno pest "cukra" ni dal.
Se vam je vsaj zahvalil?
Ne vem, če seje, mazerjaduš. Tudi Mihelcu se ni zahvalil, ne vem, a gaje on kdaj kak glaž zastonj pri njem popil na ta račun, jaz ga zagotovo nisem. Človek misli, kako bo lovcu ustregel. Figo mu je bilo mar.
Ste mu kaj zamerili?
Kaj bi zameril. Navsezadnje sem jo pa sam še poceni odnesel, preživel sem dve vojski in to je, veste, veliko. Ja, ja... Onje imel trgovino nad Kumom...
Saj, tista trgovina se še danes imenuje pri Milerju...
Ja, še danes (smeh). Te velike hiše, koliko jih je... Zdaj, ko grem v Zagorje, no pa saj samega me več ne pustijo... Pač, če gre človek po cesti in je malo nepazljiv, je že bum...
Bum, kaj?
Avto te zbije, kaj drugega. Toliko jih je teh avtomobilov, da se ti lahko mimogrede kaj zgodi. Še zaneseš se ne, tako kot se včeraj nisem, ko sem šel v hlev. Padel sem ob kravi
Oh, jaz vam še kar kakšen vic povem. Se spominjam, ko smo včasih pri Turku konje kovali. Turk je med delom same vice govoril. Pa sem si marsikaterega zapomnil. No pa tudi drugih stvari, če je človek dolgo na svetu, marsikaj izve. Enkrat se je Hribarjev iz Šemnika med furo prevrnil na ledu pred vozom. Ležal je počez pred prednjima kolesoma, pa ni bil pijan.
In so ga kolesa pregazila?
Ne, ravno to hočem povedati. Voz ga je naprej rinil. Kak čudež, a ne. No, potem gaje pa 1934. leta elektrika ubila.
Res ste polni doživljajev. Povejte mi, kakšno pa je vaše vodilo, da ste vedno tako veseli in vitalni?
Ja, veste, v življenju sem veliko skozi dal, fural sem, hodil sem in tja... Dosti vsega je bilo...
Žal je premalo prostora, da bi vam opisali njegovo celotno življenjsko zgodbo, čeprav bi utegnila biti zelo zanimiva.
(prispel je fotograf in Laurinovega Jožeta poslikal)
Kdo bi si mislil, se je smehljal naš sogovornik, pravi praznik ste mi danes priredili.
Tatjana Polanc Foto. Tomo Brezovar

Zahvala za pomoč
Mesec december je navadno tisti čas, ko ljudje sedejo in naredijo inventure iztekajočega leta. Tudi v DPMŽ Trbovlje smo jo in mimo lahko zapišemo, da smo z doseženim zadovoljni. Resda nismo uresničili prav vsega zastavljenega, se pa zavedamo, da to ni odvisno le od nas samih. Če se ozremo nazaj, lahko vidimo veliko težav, ki smo jih morali premagati s takrat prvimi in negotovimi koraki in preskočiti ogromno polen pod nogami. Vendar je šlo - ker smo bili enotni in smo ostali skupaj takrat, ko je bilo to najbolj potrebno.
Napisati ta prispevek sem se odločil zato, ker brez pomoči vseh, ki so nam pomagali, ne bi zmogli. Zato se želimo zahvaliti vsem darovalcem kakršnekoli pomoči in ljubiteljem živali, ki so posvojili naše varovance. Hvala tudi vsem, ki ste nas podprli v medijih, tudi tistim, ki ste nam dali objektivno kritiko. Rad bi se zahvalil kolegom istovrstnih društev, s katerimi sodelujemo, in istočasno izrazil upanje, da bo tako tudi v prihodnje. Vsaka pomoč je šla tako ali drugače izključno v korist živalim in škoda, da tega ne more videti vsak sam. Veseli nas, da znami sodeluje tudi mladinska sekcija "4 tačke", ki pod vodstvom njihovega mentorja in našega člana Jureta Marussiga uspešno deluje na OŠ Dol pri Ljubljani ter da smo navezali stike tudi z Vero Naraks, mentorico "4 tačk" iz OŠ Gorica Velenje.
Pasje zavetišče
Ker sem kot predsednik največkrat izpostavljen medijem, želim še posebej poudariti, da mi ob strani stoji nekaj članov, ki mi nesebično pomagajo. Predvsem so to Jože Ričko, Simona Teržan in Eva Kamenšek. Evi se moramo še posebej zahvaliti, saj je od vseh nas oddala največ živali novim, dobrim lastnikom, prav tako pa je v podobnih primerih priskočila na pomoč tudi ostalim društvom ter v svoje delovanje vložila ogromno truda, ljubezni in potrpljenja.
Namesto kosmatincev želi društvo vsem srečno 1995!
za DPMŽ Trbovlje predsednik Roman Turnšek
Predavanje o Norveški in Arktiki
V	spomin Rudiju Matku
Prijatelje in znance vedno presune vest, ko izvedo, da jih je zapustil njihov sodelavec in prijatelj.
Še posebno pa ne dojame naš razum, da nas zapusti nekdo, ki je bil vedno poln energije in načrtov.
Tokrat je bila smrt močnejša. Ne bomo več videvali Rudija s svojo	obvezno
aktovko polno spisov - materiala za delo, ki ga je opravljal, pa značk, obeskov, prospektov, knjig... Pogrešali bomo obvezno razglednico, pa naj bo iz oddaljenega ali bližnjega kraja, od koder se je prijateljem in zancem obvezno javil.
Rodil se je v revni delavski družini v Trbovljah. Ob začetku II. svetovne vojne je bila vsa družina pregnana na Hrvaško v lager Petrinja in kasneje v Staro selo na področju Banije. Kot 17. leten fant je odšel v paritzane v I. brigado VII. udarne banijske divizije in kasneje v I. brigado Vladimira Gortana 73. istrske divizije. V teh partizanskih enotah je bil sprejet v SKOJ in komunistično partijo ter s sposobnostjo in pogumom napredoval od borca do komandirja oddelka, komisarja čete in bataljona in pomočnika komisarja brigade. Partizanska pot ga je vodila od Banije, Korduna, Liek, Bosanske krajine, Gorskega Kotarja in se zaljubila v operacijah za osvoboditev Trsta. Po osvoboditvi je ostal v JA in opavljal pomembne in odgovorne vojaške dolžnosti vse do predčasne upokojitve. A tudi potem ni miroval. Celo vrsto družbenopolitičnih funkcij zasledimo v njegovem delovanju.
V	zadnjih letih se je ves predal delu organizaciji zveze rezervnih vojaških starešin (kjer je bil en mandat predsednik občinske konference, tri pa sekratar občinske organzacije) in pa v Društvu izgnancev Trbovlje, KO Dl Zasavja, pomagal shoditi društvom v Zasavju in Posavju ter se angažiral v RDI v komisiji za informiranje. Ob vseh prizadevanjih za pridobiitev pravic in statusa izgnancev je pisal v več revij, časopisov, kot tudi za Radio Trbovlje.
Značilnost Rudija Matka je bilo izredno aktivno angažiranje in uspešna izvedba vsake naloge, ki jo je moral opraviti. Poznali so ga mnogi, od Jesenic do Valandova. Za svojo nesebično in humano delo je dobil številna odlikovanja in priznanja.
Rudi Matko bo ostal mnogim v srcu kot odkrit, zvest prijatelj - ter ponosen Trboveljčan in - Slovenec.
Njegovi sodelavci in prijatelji
Trbovlje- Planinsko društvo Trbovlje je v skladu s svojim programom dela organiziralo v torek planinsko predavanje v predavalnici Delavskega doma Trbovlje. Predavalaje dr. Metoda Drnovšek na temo Norveška Arktika. Predavateljica je pokazala tudi številne diapozitive.
T.L.
Ptičarji gredo v Udine
Člani Društva za vzgojo ptic Trbovlje svetovno razstavo ptic v Udinah.
bodo v soboto obiskali
S.G.

—
Prva letošnja akcija zagorskega društva invalidov
Ta čas je vse težje omogočiti invalidom bistvenejše olajšave pri njihovem zdraviliškem ali drugih oblikah zdravljenja ali rekreacije. Tržni odnosi so postali prevladujoči vsepovsod in invalidom ostaja edino upanje kolikor toliko ugodni pogoji bivanja v krajih, kjer ima invalidska organizacija svoje počitniške sobe ali objekte.
In ker so te zmogljivosti dokaj skromne, dobivajo društva le omejeno število razpoložljivih postelj v teh objektih.
Prav to je spodbudilo vodstvo zagorskih invalidov, da so skušali z zdraviliščem v Šmarjeških Toplicah_skleniti pogodbo, po kateri bi njihovi člani utegnili prebiti teden dni v tem zdraviliškem domu. Za zdaj imajo to možnost le od petega do dvanajstega prihodnji mesec, ko utegnejo omogočiti zainteresiranim predlagati razmeroma poceni bivanje. Za sedemdnevne polne penzione, obisk pri zdravniku in vsaj šest individualnih terapij bodo morali odšteti 31.500 tolarjev, plačljivih v treh obrokih; prvega neposredno pred odhodom, druga dva pa v dveh mesecih po bivanju v zdravilišču. Zagorsko Društvo invalidov bo svojo ponudbo, pravzaprav jo je že, razširilo še na društvi v Trbovljah in Hrastniku. Na zdravljenje bi lahko odšlo 25 oziroma celo 35 zainteresiranih.
M.V.
fr	-	----i
Izplačilo pokojnin preko bank
Pred nedavnim je upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije, obravnaval med drugim tudi finančni načrt zavoda za leto 1995. V tem načrtu pa je postavka 2,4 milijarde tolarjev za stroške dostave pokojnin na domove upokojencev preko pošte. Ta postavka je izredno visoka, saj gredo ti stroški vendar le iz sredstev, ki so namenjena plačilu pokojnin. Torej tudi ti vplivajo na višino pokojnin. Zato je upravni odbor tega Zavoda mnenja, da je treba preko vseh društev upokojencev podvzeti korake, da bi tiste upokojence, ki prejemajo pokojnino preko pošte z dostavo na dom, prepričali o tem, da bi pokojnine prejemali preko bančnega sistema. Pred letom dni, se je 18.000 upokojencev odločilo za prejemanje pokojnin preko banke, poleg tistih, ki so že prejemali pokojnino preko bank.
T.L.
Zbornik ljudskih piscev
Založba Društva upokojencev Maribor Center, bo januarja letos izdala četrti Zbornik ljudskih piscev Slovenije. V njem sodeluje 35 avtorjev - upokojencev, ki so člani 28. društev upokojencev. Knjiga nosi naslov Darovanje in ima 240 strani. Cena je 1.000 SIT. Založba DU Maribor Center je doslej izdala tri takšne zbornike, ki sojih napisali upokojenci. Nekaj podobnega pripravljajo tudi zasavska društva upokojencev Zagorje, Trbovlje in Hrastnik.
T.L.
Peli bodo v domu F. Salamona
Trbovlje- Moški pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje, bo 26. januarja ob 17. uri nastopil v družabnih prostorih Doma upokojencev in oskrbovancev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah. Pod vodstvom zborovodje Alberta Ivančiča bodo peli
----- ■■■..- ............----------------------------
Pomoč trgovskim upokojencem
Aktiv upokojencev iz bivšega Trgovskega podjetja Prvi junij Trbovlje šteje še 150 članov. Stara povojna generacija trgovcev in drugih delavcev, ki so delali v trgovini od leta 1945 naprej, se je začela po letu 1980 hitro upokojevati. Ti sedaj že upokojeni trgovski delavci so po osvoboditvi leta 1945 delali v raznih takratnih trgovskih podjetjih, ki so se po nekaj letih združila v enovito podjetje Prvi junij Trbovlje. Za zasavske razmere je bil to trgovski velikan, kajti trgovanje tega podjetja se je vršilo skoraj po vsej Sloveniji ter tudi v sosedne republike.
To je bila delovna generacija trgovcev, ki jev T rbovljah gradila nove lokale, paviljone in skladišča. To v sklopu dveh podjetij Tehnohit in Agrohit še obstoja. Poleg gradnje novih trgovskih lokalov so obnavljali in modernizirali tudi poprej nacionalizirane lokale, za katere so kljub temu vse do leta 1978 plačevali občini za tiste čase kar visoko najemnino. Prva povojna leta je bilo delo v trgovinah in skladiščih precej težko. Živila in vso drugo industrijsko blago seje iz vagonov in kamionov razkladalo, nakladalo ter nosilo v trgovine in skladišča ročno. Trgovke, ki so bile zaposlene večinoma v živilski trgovini, so prav tako dnevno tovorile in nosile iz kleti in skladišč velike količine pijač in drugo blago.
V trgovinah, skladiščih in pisarnah so mnoga leta vse ročno računali. Leta 1962 so imeli na upravi podjetja Prvi junij samo en star ročni računski strojček ter nekaj starih pisalnih strojev. V trgovinah pa niso imeli drugega kot svinčnike in paragonske bloke.
Da bo združenje upokojencev nekdanjih trgovskih delavcev v Trbovljah lahko vsaj minimalno delovalo, in se skromno oddolžilo vsem, bodo vsaj enkrat na leto organizirali družabno srečanje. Zato sta vodstvi sedanjih dveh trgovskih podjetij Tehnohit in Agrohit iz Trbovelj namenili za delovanje združenja svojih upokojencev po 30 DM v tolarski protivrednosti letno na vsakega upokojenca.
nekdanji dolgoletni sodelavec
Ivan Muhič
Iž--------
narodne, umetne ter partizanske pesmi. Vodstvo tega doma bo koncertni nastop povezovalo tudi s praznovanjem rojstnih dni svojih oskrbovancev, ki so ga in ga še bodo praznovali v tem mesecu.
Ta zbor načrtuje tudi gostovanje v Ljubljani. Predvidoma bodo 2. februarja peli v Domu upokojencev na Taboru. V tem domu so namreč trboveljski pevci - upokojenci že večkrat peli in vedno so bili lepo in prisrčno sprejeti in vedno znova jih vabijo, da jih zopet obiščejo.
T.L.
Koncert v Trubarjevem domu
Loka pri Zidanem Mostu- Prejšnji četrtek so v družabnih prostorih Doma upokojencev Primoža Trubarja v Loki pri Zidanem Mostu pripravili koncert Ženskega pevskega zbora društva upokojencev Trbovlje. Pod vodstvom zborovodkinje Nande Guček so pevke pele priljubljene slovenske narodne in umetne pesmi raznih skladateljev. Oskrbovancem doma so članice zbora priravile prijetno in zanimivo pa tudi veselo zimsko popoldne.
T.L.

Sredi decembra 1994 je pri Založbi Mladinska knjiga v Ljubljani izšla nova knjiga - osmi zvezek Enciklopedije Slovenije. Obsega 416 strani in zajema gesla odNos do Pii. Tudi ta zvezek, kije v bistvu zelo obsežna knjiga leksikalnega formata, je pripravilo veliko število domačih strokovnjakov.
V knjigi je objavljenih in razloženih 978 gesel, od tega je stvarnih 496 črno belih fotografij, biografskih pa482. Ob besedilu jenatisnjenih 531 barvnih in 453 črno belih ilu stracij, obj avlj enoj e tudi 3 6 tematskih kart in zemljevidov, 50 grafikonov in 49 pokrajinskih slik. Zanimivo je tudi, da so na zadnji strani narisane in napisane nove slovenske občine - teh je 147 - iz oktobra 1994.
Pri pregledovanju vsebine tega novega zvezka, je zanimiv pogled na Zasavje. Priznali je treba, daje prav zasavsko območje razmeroma slabo zastopano, bodisi pri splošnih orisih ali biografskih podatkih ljudi, ki so za časa življenja ustvarjali na tem področju. Medsplošnimi orisi je omenjen okraj Trbovlje, z vsemi občinami in naselji, ki so sodili v njegovi okvir. Geslo obrt omenja steklarstvo v zasavskih krajih. Posebej je obdelano geslo Orjuna, ki pa dogodke 1. junija 1924 v Trbovljah omenja le mimogrede, namreč daje med spopadom orjunašev in komunistov izgubilo življenje več udeležencev na obeh straneh. Na kratko so opisana gesla o zgodovinarju Janku Orožnu,
politiku Marjanu Orožnu in jezikoslovki Martini Orožen - vsi trije iz Turja. Prav tako na kratko so opisana gesla o učitelju Dragu Pahorju in znanemu borcu za pravice Slovencev v Trstu Samu Pahorju - oba sta bila doma v Trbovljah z dr. Ludvikom Krambergerjem. Pri geslu pevski zbori ni omenjeno, daje bil v Trbovljah leta 1893 ustanovljen MePZ Zvon, katerega tradicijo še sedaj nadaljuje MePZ Sv. Cecilije pri župnijski cerkvi v Trbovljah, torej že preko 100 let. Je pa omenjeno delovanje Trboveljskega Slavčka v letih 1930 - 1941. Pri geslu prihalni orkestri so omenjene Delavska godba Trbovlje, Rudarska godba Hrastnik ter pihalni orkester Zagorje ob Savi. Pri tem sta omenjena tudi dirigenta Miha Gunzek ter Alojz Zupan. Omenjeno je tudi ime Dušana Pipuša, ko je bil kot rudarski inženir zaposlen v Trbovljah, na kratko je omenjen tudi Jože Pirš iz Trbovelj, kot priznan metalurg. Pri geslu planinska književnost sta zabeležena Janez Bizjak in Matevž Lenarčič kot pisca knjig s planinsko vsebino. Pri geslu planinskih koč so omenjeni planinski domovi in koče na Mrzlici, Kumu, Kalu, Gorah, zasavski Sv. gori, Čemšeniški planini, Jančah, Gašperjeva pod Velikim Kozjem in druge. Svoje geslo ima tudi Albin Planinec iz Briš pri Zagorju ob Savi, znan šahovski velemojster.
Tine Lenarčič
‘Koncert v farni certfi v Kpns/g/i ‘Top tičati
Na nedeljskem sprehodu sem na deblu drevesa nad Čreto in Turjem zagledala plakat, ki je vabil na večer s citrarjem Miho Dovžanom in pevko Joži Kališnik.
Čeprav je 23. decembra zvečer snežilo, nas treh ljubiteljic glasbe niti to ni moglo zadržati doma. Avto je ostal v garaži, avtobusa pa pot čez marenski klanec ni ovirala. Akustična cerkev v Šmarjeti je bila polna. Predsednik tamkajšnjega kulturnega društva nam je povedal, da lahko ploskamo, čeprav to v cerkvah ni v navadi. Kljub mrazu, ki je segal do kosti, so srca prekipevala. Miha Dovžan je iz citer izvabljal čudovite zvoke, Joži Kališnik, nekdanja pevka ansambla Slavka Avsenika, pa nas je s svojim liričnim mezosopranom neverjetno presenetila. Šolan glas, do popolnosti občuteno petje in poduhovlejn nastop, so presegli vsa pričakovanja. Slovenske ljudske, božične in najlepše Avsenikove melodije je zapela brezhibno. Vmes je brala odlomke svoje pesnitve. Cerkev je preplavila energija ljubezni, miru, spokojnosti in olajšanja. Tu in tam seje utrnila kakšna solza ginjenosti. Gledala sem citrarja in se čudila, kako lahko v mrazu njegovi prsti lahkotno ubirajo strune. Igrala je njegova duša.... Izvedla sta tudi najnovejšo Lipičnikovo skladbo Pesem slovenskih zvonov na besedilo Ivana Sivca. Sveto noč, najbolj znano po vsem svetu, je pela vsa cerkev.
Ob koncu si nisem mogla kaj, da ne bi stopila k nastopajočima z besedami: "Hvala za ta večer. Hvala, ker sta nam segla v srce."
Manja Goleč
‘Božični
e?(tempore
Akademskega slikarja Janeza Kneza najbrž ni potrebno prav posebej predstavljati, saj ga tako ljubitelji likovne umetnosti kot tudi ostali prav dobro poznajo po njegovih likovnih delih in tudi njegovi zagnani in uspešni dejavnosti na področju likovnega ustvarjanja, pa tudi likovne vzgoje in pobude. Prav na njegovo pobudo deluje in živi v Zasavju kar nekaj likovnih kolonij. Najbolj poznana je prav gotovo tista na Kumu, pa poletna likovna šola na Dobovcu, ki sta zagotovo dobili že mesto na le v likovnem dogajanju v Zasavju, temveč tudi širše. V minulem letu seje Art Kumu pridružil še Art Javor in prav v zadnjih dneh minulega leta je na pobudo Janeza Kneza zaživel še božični extempore na Otočcu. V tej delavnici je sodelovalo sedem priznanih slovenskih likovnih umetnikov, med njimi Jože Tisnikar, Marjan Skomavc ter Janez in Mišo Knez.
Izbor slik iz te delavnice, ki sta ga pripravila Janez Rodman, vodja galerije na Otočcu in akademski slikar Janez Knežje postavljen na ogled v Galeriji na Gradu Otočec. Razstavo so odprli v petek 13. januarja. Motivi so popolnoma svobodni, kar daje tako razstavi kot delavnici poseben čar in pestrost. Janez Knez se na lej razstavi predstavlja z ženskim aktom.
Udeleženci Božičnega extempora, pa tudi njegov vodja si želijo, da bi ta extempore postal tradicionalen in mednaroden. Trenutno navezujejo stike s slikarji iz Poljske in kot kaže bo neke vrste likovna izmenjava stekla že v tem letu.
Karmen Rajevec

ZABEUmO
Hrastnik
Na hrastniški šoli je oh dnevu šole. 8. januarja, potekala slikarska kolonija. Likovniki iz zasavskih šol so risali na steklo - kozarce. Izdelki so razstavljeni na hodniku ob vhodu v šolo. Mentorstvo je prevzel tudi letos Vid Herič, učitelj likovnega pouka.
V knjižnici se v tem mesecu zanimajo za slovensko mladinsko književnost. Vprašalnik so sestavili v obliki dopolnjevanj. Žrebanje bodo organizirali 1. februarja.
F.M.
Trbovlje
ZKO Trbovlje se je lotila izdelave pregleda kulturno-umetniških dosežkov, ki so jih dosegli Trboveljčani bodisi v Trbovljah ali drugod po Sloveniji in v svetu. Gradivo nameravajo objaviti v posebni publikaciji, ki naj bi izšla sredi letošnjega leta, ko bomo slavili 50 let konca druge svetovne vojne,. Za pripravo gradiva, tako tekstovnega kakor tudi slikovnega, so določili štiri sodelavce, ki naj bi v določenem času opravili delo. Izdajatelj - ZKO Trbovlje seje v ta namen obrnil še na nekatere kulturne ustvarjalce in jih prosil za sodelovanje z raznim gradivom in podatki. Za sodelovanje prosijo tudi ostale občane.
Mladinsko gledališče Svobode
je v sredo, 11. januarja v Domu Svobode, znova uprizorilo pravljično mladinsko igro Sneguljčica. Predstava ob 10.30 je bila namenjena učencem osnovne šole, predstava ob 17. uri pa ostalim občanom, mlajšim in starejšim. Mentorica gledališča je Nanda Guček.
T.L.
Zagorje
Za 3. predstavo gledališkega abonmaja, kije bila 12. januarja, so organizatorji v KC Delavski dom izbrali groteskno satiro cenjenega poljskega satirika Slawomira Mrožka. Igro Na odprtem morju, kije bila napisana že pred dobrimi tremi desetletji (1961), je uprizorilo Slovensko ljudsko gledališče Celje. In zgodba: trije brodolomci se znajdejo na splavu, in ker nimajo kaj jesti, se pojavi vprašanje, kdo bo žrtvovan za preživetje ostalih dveh. Simbolika eksistence smeši absurdnost boja za oblast in tiste, ki uporabijo vsa sredstva, da bi jo osvojili. Odprto morje, kjer se igra odvija, pa je lahko politični ali katerikoli drug prostor na Zemlji, kjer se bije boj za oblast.
Neposredna nevarnost nosi naslov ameriška akcija, ki so jo 17. januarja izbrali v KC Delavski dom za 33. filmsko gledališče. Film razkriva sodobno družbo, kjer
Priznanja in plakete dr. Slavka Gruma
Zagorje - Komisija za podeljevanje plaket in priznanj dr. Slavka Gruma je razpisala priznanja in plakete dr. Slavka Gruma, ki bodo podeljena ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja. Kandidate lahko predložijo komisiji upravni odbori kulturno-prosvetnih društev, sveti stalnih kulturnih ustanov in zavodov, odbori stalnih amaterskih sekcij in skupin, politične stranke, podjetja in ustanove, sveti krajevnih skupnosti in občani posamezniki. Predlagatelji naj upoštevajo, da
so namenjene tistim, ki so z ustvarjalnim delom v daljšem časovnem obdobju prispevali k naši kulturni podobi in za svoje delo prejeli priznanja širše družbene skupnosti; priznanja pa se podeljujejo skupinam in posameznikom za dosežke v krajšem časovnem obdobju.
Predloge z obrazložitvijo pošljite do 31. januarja na naslov: Občina Zagorje ob Savi, Komisija za podelitev plaket in priznanj dr. Slavka Gruma, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje.
D.H.
Vabimo vas...
Zagorje - V avli KC Delavskega doma so v petek, 13. januarja, otvorili samostojno razstavo Vesne Obid iz Ljubljane, ki je hkrati prva slikarska razstava v tem letu. Otvoritev je popestril Zagorski oktet. Slikarka je pred dvema letoma končala Akademijo za likovno umetnost v ljubljani pri prof. Gustavu Gnamušu, še leto poprej pa specialko za restavriranje in konzerviranje na isti akdemiji. Dvakrat je že sodelovala v slikarski koloniji Izlake - Zagorje (1993 in 1994).
V	vabilu k ogledu razstave je direktor DD Zagorje Nande Razboršek zapisal: "Skoraj abstraktno slikarstvo Vesne Obid je odraz njenih bogatih čustvenih in razumskih sprejemanj, presnavljanj in oddajanj... Kljub temu, da so ji ljubši intimni, zamolklo temni kot svetli toni, se zdi, kot da je v njenih slikah polno veselja, svobode, sproščenosti in osvežujočega optimizma. ...je elegantno slikovita in kultivirano zadržana."
Razstava bo odprta do 2‘. februarja, v času kino predstav in drugih prireditev, za skupine pa tudi dopoldne.
Denisa Huber
V	ljubljanski galeriji ŠKUC, na Starem trgu 21, je bila prejšnji četrtek (12. januarja) otvoritev razstave trboveljskega umetnika Sama Jurečiča, pod imenom Instalacije. Razstava bo na ogled do 3. februarja.
državne meje niso več meje in kjer ni ničesar, kar bi bilo samo belo ali samo črno. Vse se vrti okrog mamil, saj protagonisti uničijo glavnega proizvajalca in izvoznika mamil na svetu ter
mogočno organizacijo preprodajalcev. Film je narejen po predlogi romana in je poln akcije, v glavni vlogi je nastopil Harisson Ford, bolj poznan kot filmski Indiana Jones.
D.H.
Parnasova pota
Uredila Denisa Huber
Olga Dečman
Iskanje v megli
Včasih, ko mi je kdo drag, čutim drobno skelenje v duši.
Sprehajam se v megli, da mi orosi lase.
Ob potoku v siju lune vidim znan obraz.
Posije sonce in stresem meglo z las.
Včasih je kak znan obraz, ki mi je drag.
Barbra Renčof
Če te ni
Če te ni, izgubim smisel.
Raztopljena v oceanu iluzij in razpršena v viharju neumnosti.
Če bi ti odšel, bi se vse končalo.
Nemo bi strmela v nebo, ki bi izgubilo svojo neskončnost.
L_____________________________________________ ^

PRTA DRUVfiBVKA
Kar težko je verjeti, da se skupina, kakršna je Agropop, lahko na glasbeni sceni obdrži tako dolgo. In ob tem so iz leta v leto bolj popularni. Ne da bi človek mislil, da so slabi. Prej nasprotno. Bolj nas lahko začudi to, da so kljub svojemu norčevanju iz vsega po vrsti še vedno v "špici." Če sodimo po prodanih kasetah (osem zlatih, ena platinasta in dve srebrni nakladi), pa je veliko ljudi, ki jim je ravno takšen način predstavljanja všeč. Tako ali drugače, Agropop ješč vedno zelo aktiven in sploh ni znakov, da nameravajo s svojim delom prenehati. Prej nasprotno.
Prejšnji mesec je izšla njihova najnovejša kaseta z naslovom Gremo nažur. Kot pove že sam naslov, je glasba na kaseti namenjena predvsem zabavi in razen ene balade so vse ostale pesmi posnete v hitrih ritmih. Tralala-tralali (priredba pesmi skupine Boney M) ter Gremo na žur (kar malce preveč spominja na pesmico D o op) sta se že prijeli in za drugo je že posnet tudi videospot. Ob novem CD so pred nekaj meseci posneli ter izdali tudi video-kaseto Od prašiča do rakete. Prodaja je bila več kot dobra in če so naši podatki točni, jo bodo v kratkem ponatisnili.
Ne glede na to, kar smo zapisali na začetku, so člani skupine neverjetni profesionalci. Polde Poljanšek dela na ljubljanski borzi, Urban Centa ima svojepodjetjein je eden izmed pobudnikov SAZAS-a, Aleš Klinar piše in sklada za druge, Šerbi je tako pojem zase... Kljub temu so predani svojim nastopom in čeprav sem jih gledal že velikokrat, koncerta nikoli niso končali ob točno določeni uri. Vedno
ga podaljšajo...
Prav gotovo bo tudi to leto njihovo. In dokler bo toliko in toliko tisoč Slovencev, ki bodo kupovali njihove kasete in hodili nakoncerte, se jim za prihodnost ni potrebno bati. Aleš & company pa bodo prav gotovo spet pripravili kakšno "fešto" za svoje oboževalce.
NA SLIKI: Aleš Klinar, Janez Zmazek in Magnifico; projekt VIS Diamanti
Tomaž A. Štojs
Znane slovenske glasbenike smo povprašali, kje so preživeli najdaljšo noč v letu, kakšni so bili glasbeni uspehi v letu 1994 in kaj so napisali dedku Mrazu, naj jim prinese pod novoletno jelko.
Janez Hvale (12. nasprotje); "Novo leto sem skupaj z ostalimi člani benda preživel delavno in sicer v Mariboru, v hotelu Slavija. Najlepša stvar, ki seje meni in mojim fantom zgodila v preteklem letu je spoznanje, da naš bend prihaja v prvo ligo, kamor po mnenju mnogih tudi spadamo. Ko pa bom prišel iz Maribora, pa upam, da mi bo dedek Mraz prinesel izid našega CD."
Irena Vrčkovnik: "Najlepše, kar se mi je zgodilo v letu 1994 je bilo rojstvo mojega sina Žana. Upam, da mi bo leto 1995, katerega sem praznovala delovno in sicer v Savinjski dolini pri Prodniku, prineslo srečo, zdravje in veliko počitka, ki si ga zelo želim."
.Robert Dragar (Victory): "Mene je obiskal že božiček, ki mi je prinesel veliko stvari. En lep pulover, spodnje hlačke z miki miškami, nogavice, svečo iz čebeljega voska z aromo nagelja za želodčne težave, obesek s kameno strelo... Za bend pa si želim, da bi nam dedek Mraz prinesel čim več špilov in da bi bila skupina Victory popularna po celi Sloveniji. Najdalšo noč sem, čeprav delovno, vseeno dočakal s svojo punco, in sicer v diskoteki Life v Domžalah. Leto 1994 pa si bom zapomnil predvsem po tem, da so bile Poletne mačke hit, s katerim je skupina Victory zaslovela."
Andrej Gumilar (Zvezde): " Želim si, da bi mi leto 1995 prineslo čimveč novih, zanimivih idej in veliko sreče. Leto 1994 si bom zapomnil predvsem po tem, da sem ustanovil skupino, v katero verjamem in da smo letos dobili lepe ponudbe tudi že za drugo leto. Najdaljšo noč pa smo preživeli v hotelu Slon."
Dominik Kozarič: "Če povem po pravici, nimam nobenih velikih
želja, tako da tudi dedku Mrazu nisem pisal. Najdaljšo noč sem preživel doma, skupaj s svojimi domačimi. Najlepša stvar iz leta 1994 pa je moja ugotovitev, da ljudje zelo radi poslušajo mojo glasbo, da jim je moj način dela všeč."
Sandra Zupanc - Sendi: "Upam, da mi bo dedek Mraz prinesel uspešen projekt, ki ga pripravljam že sedaj. V letu ki je za nami, pa je bila najlepša stvar ta, da sem dobila skupino, s katero nastopam in to je skupina Don Juan. Tudi najdaljšo noč sem preživela skupaj z njimi in sicer v Medijskih toplicah na Izlakah."
Vili Resnik (Pop design): "Upam, da mi bo prinesel dedek Mraz veliko zdravja in da bo z bodočim otrokom vse dobro. Novo leto sem po dolgem času zopet preživel doma v krogu družine. Iz leta 1994 pa mi bosta ostala v spominu dva dogodka. Skupaj s fanti smo izdali novo, dobro kaseto in prvič v svojem življenju sem imel prometno nesrečo."
Matija Krajnik (Spin): "Leto 1994 je prineslo veliko sprememb. V skupini smo zamenjali pevca, kije s seboj prinesel kar nekaj idej, spoznal sem dekle, s katero sva sedaj že nekaj časa skupaj, z bratom odpirava glasbeni studio in graditi sem začel hišo. V leto 1995 sem skupaj z mojimi fanti zakorakal v Fajn klubu v Gorenji vasi. Dedka Mraza pa prosim, naj mi prinese predvsem zdravja in uspeha ter malo denarja, da ne bom več v minusu."
In še ena vojaška novička. Klaviaturist skupine Orlek Jure Tori se je ravno te dni odpravil na služenje vojaškega roka. Mi vsi upamo, da mu v vojski ne bo dolgčas in da bo z orožjem tako spreten, kot je z harmoniko in klaviaturami. Sicer pa bo ob vikendih še vedno igral z Orleki in osvajal ženska srca.
Saša

M
ČarovnIk (WARock 2, The ARMAqF.ddoN)
TiMAuk / Pi«) video
Čarovnik je še eden iz serije filmov, ki se ukvarja z napovedovanjem konca sveta, kot ga poznamo sedaj. "Ko bo prišel, se bo drevje preklalo napol in bodo ptice pregnane z neba."
Vsakih tisoč let, ko se sonce in luna nahajata v isti liniji, se čarovnik poskuša vrniti na zemljo. Njegov namen je, da bi s pomočjo diaboličnega in kataklizmičnega rituala svojega očeta rešil iz pekla. ( Hmm.. le kaj bi Hudič počenjal na zemlji, saj je za današnje razmere
prevzaprav amater v povzročanju zla..) Edina priložnost za človeštvo je skupina rahlo čudaških prebivalcev podeželskega mesteca. Le ti so nemreč potomci starodavne sekte (Druidov) z večno trajajočo nalogo borbe proti Armagedonu in preprečevanja uresničitve čarovnikovih peklenskih namenov.
VVarlock 2 je stilsko in tematsko nadaljevanje prvega dela, torej neke vrste kombinacija grozljivke z rahlo prirejeno &
spremenjeno mitolško podlago. Na žanr bi se pač dalo sklepati že z omembo režiserja. To je človek s precej asociativnim imenom in
razgibano preteklostjo horrorja, Anthony Hickox (Ilellraiser 3, Waxwork 1 in 2, Sundown...).
Ne glede na omenjeno poznavanje tega žanra bi si upal pohvaliti igro Julijana Sandsa (Aranchophobia, NakedLunch), ki je že drugič in tokrat celo bolje odigral vlogo čarovnika, ter obenem trditi, da bi bil film brez njega izrazito siromašen. Tukaj so ostali v senci še Joana Pacula (Gorky Park, Husbands and Lovers, Death befor Dishonor), Chris Young in Paul Marshall.
Tommy
P.S. Pasrečno, polno uspehov, zdravja in smeha ter uresničitev najbolj skritih želja vam želim v letu '95....
Zatišje, zatišje,zatišje... Kaj hočemo, Novo leto in prazniki so opravili svoje, 'zato se je na slovenskem glasbenem prizorišču zgodilo izredno malo zanimivih dogodkov. Kljub temu smo nekaj novičk le izbrskali...
Kingston je ime nove Idrijske zasedbe, ki prisega na reggae glasbo. Čeprav so verjetno marsikomu še neznani, skupino sestavljajo sami "stari mački," ki imajo z glasbo veliko izkušenj. Pod tem imenom delujejo dobro leto, zaenkrat so posneli pet skladb. Razen pesmi Ti si tu (priredba pesmi Only you, skupine Yazzo), so ostale avtorsko delo. Predvidevajo, da bo kaseta izšla še pred poletjem.
Abrakadabra je ime ljubljanske skupine,ki deluje že nekaj let. Fantje so pred leti že imeli pripravljenih nekaj studijskih posnetkov, nato pa se je zaradi menjave pevca vse ustavilo. Poiskali so novega in njihova prva kaseta je zdaj končno v trgovinah. Boljše pesmi; Droben dež, Copata ter Abrakadabra.
Na sceno sc z velikimi koraki vrača tudi Davor Božič. Začel je pri skupini Pink Panter (v skupini je sodeloval tudi Matjaž Vlašič, zdaj pri Pop designih), nato izdal solistično ploščo in kasneje odšel na študij petja v ZDA. Davor pripravlja novo kaseto, med drugim pa se preizkuša tudi kot TV voditelj v novi oddaji Pod klobukom. Besede mojega prijatelja (ki želi ostati neimenovan); "A tegaseje naučil v Ameriki? Škoda denarja..."
.Srečava se nad zvezdami je naslov nove in hkrati prve CD plošče, ki jo je izdal Ivan Hudnik. Ivan, kije v preteklosti pel pri mnogih znanih in manj znanih slovenskih skupinah, se že dobra tri leta preizkuša kot solo pevec. Njegovi prvi dve kaseti sta šli dobro v prodajo, glasbo samo bi lahko ocenili kot nezahteven, dokaj speven pop. Roko na srce, slišali smo tudi že kaj boljšega...
TAŠ
Za nov nosilec zvoka se pripravlja tudi Veter. Naredili so že priredbo Bele snežinke v dance ritmu. Slišati je tudi, da taisto pesem izvaja tudi duo Hip-hop in sicer v malo bolj smešni izvedbi. To niti ni tako čudno, saj dou Hip-Hop sestavljata dva bivša člana skupine
Veter. To sta pevec Vanjo Tomc iz Hrastnika in kitarist Gojko Kenda iz Kamnika. Pri njiju je zanimivo, da sta posnela tradicionalno pesem Johnny, ki seje včasih pela v Hrastniku. Posnela pa sta tudi dve skladbi avtorja Maria Kinele, ki je bolj znan kot avtor originalne verzije pesmi Bele snežinke (v originalu nosi naslov Sniježi). Veliko tudi nastopata, tako da sta v nekaterih delih Slovenije že precej znana. Februarja ali marca pa naj bi fanta v samozaložbi izdala prvo kaseto. Ko bo kaseta na prodajnih mestih, bo verjetno duo Hip-hop s svojo promocijo kasete jurišal na slovenske radijske postaje in diskoteke.
Rudi Špan

Pa smo spet, s ami. Sev vda, kdaj pa smo vam krvav icniki/v za tajili? Nikoli! In tudi tokrat smo sv "namučili" in izdelali stran, ki naj hi vas razvedrila, poučila... In p čem vam pišemo danes?
Ekonome! in gimnazijcem«, imeli športni dan, ki smo »a preživeli na pohodu in na Rogli. Kako smo se imeli, kaj smo doživeli, preživ eli... pa si preberite v p,-ispevk ih, ki sla ji I, samo za vas pripravili Špela in Tina.
Slrtmbice
rozdiavljciii kvvavieiiiki!
Medtem, ko smo mi uživali na snegu in zganjali neumnosti, so se ubogi čel. tošolvki, bodoči maturam jetmdili,da hi čimbolj
uspešno opravili predmatiirltetno teste. Kako so se pripravljali na ta "veliki" dogodek, kako je potekalo reševanje nalog in kakšni so prvi vtisi, vse to in še kaj boste izvedeli v Ursinem prispevku.
Seveda pa na naših šolah ne gre brez. ljubezni. Nastajajo novi parčki, razhajajo se stari, nekateri pa so si še vedno zvesti. Kakšna je na (novejša ljubezenska bilanca, vam danes poročata Gin & l onic, Preberite st te vrstice, da boste videli, če je vaša skrita (ali pa tudi ne) simpatija še prosta.
Želimo vam obilo dobrih ocen in lepih uric, preživetih z vašimi najdražjimi.
Saša
Športni dan
V četrtek, 12. januarja, smo si gimnazijci in ekonomci končno priborili športni dan. Kako smo bili veseli, ko smo izvedeli, da se bomo lahko spustili po smučarskih strminah na Rogli, odšli na drsališče, kjer bomo preizkusili svoje drsalne sposobnosti, ali se sprehodili po zasneženih poljanah in občudovali lepote zasavskih gora.
Po petnajstminutnem čakanju na dvorišču šole, kjer smo se potrudili za dobro naših maturantov, ki so ravno takrat že buljili v liste in reševali naloge, in smo govorili čisto potihem, smo seodpravili na pot, ki vodi proti Lovski koči, ki stoji na Podmeji. Po zamr znjeni poti smo hodili čez gozd in travnik ter si s pogovori in šalami "krajšali" pot.
In prišli smo na cilj. Vsi izmučeni in predvsem premraženi smo sc zapodili v kočo, kjer smo si naročili čaj, kije pogrel naša telesa, kajti mraz nam je segel prav do kosti. Profesorice pa so medtem zunaj živčno pripravljale "igre na snegu". Ker s seboj nismo imeli ne smuči, ne sani, so se profesorica Majdičeva in njene učenke domislile nekaj "genialnega". Poiskale so PVC vrečke in se z njimi spustile proti dolini. Vendar so na cilj prispele brez vrečk in mi vsi upamo, da si niso preveč odrgnile svojih zadnjic. Ko smo zagnani športniki odvozili svoj slalom in zmetali nekaj kep, smo se lahko odpravili v dolino.
Športni dan je kljub lepemu, sončnemu, a vendar mrzlemu vremenu uspel.
Tina Prosenc
Haviug lil 11 In tlie sim!!!
V četrtek, 12. januarja, smo si kot ste lahko že prej prebrali, ekonomci in gimnazijci privoščili športni dan. In sicer del jih je šlo na Podmejo oz. 1. junij, del pa nas je šlo na Roglo. Lahko j e žal vsem tistim, ki niste šli z nami, saj je bilo res dobro. Naši pogumni dijaki pa niso samo smučali, pač pa so se postavili tudi na snowboarde in nekateri so bili kar dobri. Vreme nam ni bilo ravno naklonjeno, ravno nasprotno, bilo je prav muhasto. Nekaj časa je sijalo sonce, potem pa je na mah, kot bi se strgal oblak, začelo močno
snežiti. Vendar nas to ni preveč oviralo in smo se še naprej podili po belih strminah. Na žalost pa tudi poškodb ni manjkalo. In sicer dijakinja 1. letnika gimnazije Anja Štrovs je nesrečno padla in si pri tem poškodovala rebra. Trenutno je v Celjski bolnišnici in upamo, daje z njo vse v redu. Na Rogli smo si lahko ogledali tudi žensko smučarsko reprezentanco v akciji, kar pa ne vidiš vsak dan. Prav uspešno so po zasneženih hribih smučali tudi naši babysiterji(profesoiji), kot so na primerprof. Janez Pušnik (računalništvo), prof. Špela Praunseis (športna vzgoja), itd. Skratka, kratko in jedrnato, imeli smo se fajn, in se vsem profesorjem in tistim odgovornim za naš športni dan lepo priporočamo za še več takšnih. Saj se dijakom kdaj pa kdaj le prileže takšna in podobnarekreacija. Četrtim letnikom, ki pa so namesto tega morali pisati predmaturitetne teste, pa želim čim več uspeha. Ajd, mej te se.
Špela Strgaršek
^ J/• •
Po dolgem čaš& in }%'ič oglašava z novičkami iz lju Časuj p. miirsilcai zgodilo, $ pa biDstfejse izvecTčB^snaslecffljil Tilen	in Šp^ B.lo
spcjskrtprFf—ftfcb-
poitovem letu 1995 se vam ega ŽM[ljen$fcy Zasavju. V tem enjjbnilo, utrdijo.r&družilo... Sicer vrsticanbEe prefflSrSfe jih!
.) stajic kradem btiakc up - u r primerno) dajclc. Srečna
tfuankaje Maja/. (Im^riLeh tn^ Mašo L(bii/in Donijem ' -.*jBdletiomedMH(Eu.)in
Janezom G. (Eh.). Polona^ prav tako tiči Matic J. za Seba^ana D. (Cksst.), ki (Eu.) jmiovolelm(noč pre^ še ve&RFTTBnSfŽiga! svojega princa«v Zagorju. 1 glavo zmešal Murtij?: Nov« sobot nazaj, stifŠrmona Z.
Tako, za ta teden bo do drugič več novičk. Aloha!
Svedri) skupaj, P. (Ei^Jhije srce ivaj vrača ljubezen. Maša J. u(ztUJanezarŠ>^živa R. (Eu.) jašaČL (vrimdjtripoiskala
i K. (S tr ,)\.Sahdn K. (EN) J c pečentiparčitk, ki ije je za Eu.) irt MnrkivŽ. (sfer.).
Ij. bova poVydili, da bova našli
Gin & Tonic
Predmatuntetui preizkusi so za nami
Začelo seje zares - vsaj začetrtošolce. Od 9. do 13.januarja smo se bodoči maturantje preizkusili v znanju maturutetnih predmetov. V začetku tedna smo opravljali obvezni del, ki gasestavljajo matematika, slovenskijezik ter književnost in angleški jezik. V četrtek in petek so bili na vrsti izbirni predmeti.
Vseje bilo vzeto zares že takoj na začetku. V šoli smo se zbrali malo čez sedem, čeprav so se izpiti začeli šele ob osmih. Poiskali smo vsak svoj razred (razvrščeni smo bili po abecednem vrstnem redu), sedli vsak v svojo klop, pojedli še banano za boljši uspeh in nato začeli s pisanjem. V razredu smo imeli dva nadzorna učitelja, ki sta z budnim očesom skrbela za nas.
Naloge so bile zahtevne, tako da bomo morali še kar pridno vztrajati pred knjigami, če bomo hoteli uspešno opraviti maturo.
Čas pisanja je bil različen, odvisno od predmeta, med posameznimi testi pa smo imeli tudi nekajminutni odmor. Ves režim je bil precej strog, vzdušje je bilo že čisto maturantsko, pravila pa so nas navajala napotek, ki se bo odvijal junija.
Bodoči maturantje smo preizkuse prestali, rezultati nam še niso znani, vsi pa upamo, da bo junija bolje, kot je bilo sedaj.
Urša Fabjan

Mladim
Zasavcem
Tokrat smo mmunili prostor utencem 4. a rti/n-da s sok- Ivana Cankarja i n učencem 3. a razreda izTrbuvelj, ki so pod invntorsl-vom razredničarke Menke Koritnik i/dali svoje glasilo. Obisk
V pekami so zabeležili s svojimi vtisi, podobnimi niiseineimi vzorni. No miselni vzorci so malo krajši. Zapišemo le bistvo misli z nekaj besedami, ki nam pomagajo pri obnavljanju. Kot nam pomagajo kamni v vodi. če hočemo na drugi h reg. Tretješolci so opisovali sebe, svoje prijatelje, sestre, brate* starše. Glasilo so tudi ilustrirali, vendar avtorji niso podpisani. Nič hudega, bodo pa drugič bolj pozorni.
Predlagamo, da sestavite razredno glasilo tudi v vašem razredu, lino uro porabite za načrt, se pravi da si razdelite delo. lini bodo prinesli zapisane športne dogodke - sem spada jo komentarji ali lastni doživljaji in rezultati. Drugi se bodo spomnili zanimivih ur ali dela pri interesni dejavnosti, tretji bodo opravili med sošolci ali odraslimi kakšno anketo, nekateri psi bodo raje risali ali sestavili kakšno uganko ali križanko. Prepisovanje (Dajale. Ne pozabite v svojem razrednem glasilu objaviti kakšne fotografije. In še posebej ne pozabite izdelek poslali na Miš maš.


Imam mlajšo sestrico Sašo. Stara je pet let in pol. Ima svetle lase. V sako jutro jo odpeljem v vrtec Barbara. Med tem, ko jaz pišem nalogo, ona najraje riše in barva. Zelo rada se lepo oblači, najraje v čipkaste bluzice, kratka krilca in bele nogavičke. Tudi šminka se že rada, vendar
mami pravi, da za take stvari še ni dovolj stara. Njen najljubši prijatelj je sosed Aleksander. Rada se tudi potepa po ulici. Jaz imam Sašo zelo rad, čeprav mi vsak dan nagaja.
Simon
Moj brat je star petnajst let. Obiskuje drugi letnik Gimnazije
Trbovlje. V prostem času trenira rokomet. Je že večji od mamice, visok je 182 cm. Ni suh, pa tudi ne debel. Najraje je oblečen v trenirko. Ima svetlomodre oči in lepe bele zobe. Ker ima veliko dlak, se mora briti. Večkrat se jezi, ker se mu spuščajo mozolji. Včasih se skregava, največkrat pa se dobro razumeva. Pogosto ga pregovorim, da se skupaj z menoj igra.
Rok
Živjo, jaz sem Simon Savšek. Obiskujem šolo Revirski borci v Trbovljah. Sem najstarejši otrok v družini Savšek. Imam svetle lase. Star sem devet let in pol. Moji hobiji so: plavanje, smučanje in vrtnarjenje. Če sem zunaj, vedno pomagam atu Stanetu. Zelo rad se učim za kakšno petico. Najljubši predmet je matematika. Učim se tudi angleški in nemški jezik. Ko bom velik, bom kirurg. Poleti zelo rad planinarim. In še nekaj. Ko je mami ta spis prebrala seje sladko nasmejala, ker od svojih lumparij nisem nič napisal.
Najboljši člo vekje moja mati. Zelo dobro kuha. Po zunanjosti je preprosta. Ima svetle lase in modre oči. Njena obleka je vedno čista in urejena. Do mene je vedno pozorna, rada mi pomaga pri domači nalogi. Zelo rada gre z menoj v hribe,kjermi pokaže in pove marsikaj zanimivega.
Žiga
Mojemu očetu je ime Jakob. Ker je rudar, je zaposlen v rudniku Hrastnik. Po zunanjosti je velik in močan. Moj oče ima temno rjave lase, zelene oči in košate brke. Ko je doma, je najraje v trenirki. Ima velike roke in noge. Obraz ima pravilne oblike. V prostem času gleda televizijo. Moj oče je lepega vedenja Večkrat se rad pošali. Pri vzgoji otrok pa je zelo strog.
Evelin
Na OŠ Ivan Skvarča je izšel Skvarčopis, bilten učencev literarno novinarskega krožka. Ker je izvodov le petdeset, si ga lahko učenci OŠ Ivan Skvarča sposodijo v šolski knjižnici.
.... , o <j 0- n j. •	/TtV0vwvVC<7- sola, tvveU. /rrv, *Ovi/iyCJll/tiW ŽOAKr zrn*, Afis
^ 'v * Z	JjoS; ic-TT
ffctvcu /v-tkeJV
/nv Air
Z/VV


**>tVcUz /rtvy-kci/ jvc st£FAN
•	j'ao
/jLVVTIV	. u ' *	A
I n .	n * •/.	/yvvo&8,.
in ''	9-!	* -
jvuujezM^o-. — -•
AazzaZV©- "d^AVVuK.
ztiuJULr
tvevmz, 2>Lrv ,vvv	,v
;	,	Bi.Al
DEJAN
^—- mv •'V-tžčfe* <JLhaa. - /vir-fvcvnv, ~. /rvOy|Vvew-. tjasA	• Ta DEJ

ROKOMET Točki doma
Rudis Rudar - Inles 32:28(15:12)
Trbovlje, dvorana OS, gledalcev 400, sodnika Nojič (Ptuj) in Glažar (Mb).
Rudis Rudar:
Krauthaker, Podbregar, Medved 8, Fajdiga, Vrbnjak 3, Kosec, Lipovšek, Senčar 1, Čater 6, Čop 5, Voglar 9, Lesjak.
Inles: Krajc, I. Zbašnik 6, T. Zbašnik, Škaper 10, Ivanec 3, Poje 2, Lesar 2, Mihelič 4, Bartol,Fajdiga 1, Pajič, Žagar.
Trboveljčani so po 'ligaškem odmoru delovali še kar nekam razpuščeno, saj so proti močno pomlajeni ekipi z začelja lestvice zaigrali preveč nezbrano. Še sreča, da sta kot za stavo zadevala Voglar in Medved, ki sta dodobra napolnila gostujočo mrežo. Vendar pa sta morala tudi domača trenerja vse prepogosto po žogo v mrežo za svojim hrbtom. Seveda nista bila vratarja edina krivca za veliko število zadetkov, saj so madi Ribničani vse prelahko prihajali mimo obrambnih igralcev Rudarja. Po dolgem času je znova zaigral poškodovani Zoran Senčar, Rudarjevi igralci pa so še vedno brez svojega prvega vratarja Danila Lipovška. Ta še vedno prestaja kazen, ki mu jo je naprtila Rokometna zveza, zaradi nešportnega obnašanjana enem izmed prijateljskih turnirjev še pred pričetkom ligaških
tekmovanj.
B.K.
Zamujena
priložnost
Gorenje - Rudis Rudar 17:15 (7:6)
Velenje, Rdeča dvorana, gledalcev 500, sodnika Kalin in Korič (oba Lj).
Gorenje:	Anžič,
Ocvirk, German 3, Ojsteršek 1, Plaskan 2, Kimčenko, Rozman, Tome, Stropnik, Semerdijev 5, Cvetko 5, Čater L
Rudis Rudar:
Krauthaker, Podbregar, Medved 2, Žibret, Vrbnjak 5, Kosec 1, Lipovšek, Senčar 1, Čater 2, Čop 3, Voglar 1, Lesjak.
Gostovanje v Velenju je bilo za Trboveljčane tokrat neuspešno, saj so se vrnili praznih rok kljub temu, da je v začetku tekme kazalo, da bodo tokrat z lahkoto opravili z domačiimi. Začetno vodstvo 4:1 so potem iz minute v minuto izgubljali tikpred koncem polčasa pa so jih domači že ujeli, saj obrambni igralci niso mogli nikakor zaustaviti krožnega napadalca domačih Cvetka, ki jim je dobro napolnil gol. Začetek drugega polčasa je bil povsem v znamenju domačih, ki so si priigrali odlločilno prednost, kljub temu, da je v trboveljskih vratih znovadobro zaigral Lesjak. Rudarjevi igralci so še uspeli izenačiti, nato pa naredili preveč napak saj so zadnjih osmih minutah dosegli le en sam zadetek.
B.K.
Debi Beliča
Prevent - Inžiniring Šarbek 25:19 (16:6)
Slovenj gradeč, športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Juratovec (Lj) in Puntarič (Logatec).
Prevent:	Pavlič,
Gologranc, Leve 3, Soršak, Bari, Franc 3, Strigi 2, Mauc 5, Leskovšek 10, Doberšek 2, Matovič, Ocepek.
Inž. Šarbek: Ulčar, Špelič, Kralj, Bilbija 4, Privšek 8, Zupan, Belič, Kogovšek 3, Mandelj 2, Verbajs, Gradišek 1, Doblekar.
V derbiju začelja lestvice je litijska ekipa prvič v zgodovini kluba, letos pa praznuje 30 let, nastopila s tujcem. To je Djurica Belič, ki prihaja iz Pančeva, njegov zadnji klub pa je bil makedonski Tikveš iz Kavadarcev. Sicer se na prvi tekmi ni najbolje znašel, upajmo pa, da bo pomenil okrepitev za Šarbke. Tekma je bila pomembna za obe ekipi, Lilijani pa so prvi polčas odigrali slabo in nepove-
zano. Precej bolje so se znašli v drugem polčasu, ki so gasicerdobili z 13:9, vendar je bilo to vseeno premalo. 100 odstotni izkupiček v drugem delu srečanja je imel Privšek, ki ga domači nikakor niso mogli zaustaviti in je dosegel kar osem zadetkov. Domačih so prvič nastopili pod vodstvom novega trenerja Bojana Levstika, ki je lansko sezono vodil tudi trboveljske rokometaše.
S.K.
Borbena
zmaga
Inžiniring Šarbek -AFP Dobova 17:14(8:7)
Litija, športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Rakovec (Golnik) in Humar (Kranj).
Inž. Šarbek: Ulčar, Špelič, Kralj 1, Bilbija 6, Privšek 4, Zupan, Belič 1, B.Kogovšek, Mandelj 3, Verbajs, Gradišek 2, Doblekar.
AFP Dobova:
Marcola, Dapo 3, Mijačinovič 2, Kekič, Voglar, Češnovar, Žibert,
Glaserl, Kranjc 2, Denič, Deržič 1, Stojakovič 5.
V pomembni tekmi za obe ekipi smo po dolgem času videli borbeno domačo ekipo, ki je s fanatično igro (dve točki bi jim zelo prav prišle za obstanek v ligi) v obrambi počasi lomila odpor gostov, ki bi jim točki prišli prav za uvrstitev na četrto mesto. Gostje so sicer povedli, a so jih domači hitro ujeli in si do polčasa priigrali zadetek prednosti, ki je dajal veliko upanja za naprej. Gostje so sicer v prvem polčasu v obrambi igrali zelo dobro, tako, da so domači le s težavo prihajali do strelov. V drugem delu srečanja pa se je slika obrnila, a se gostje vseeno niso predali in dvakrat rezultat izenačili (10:10 in 12:12). Potem se je začelo obdobje nervoze, saj je bil rezultat 14:12 kar pet minut zapisan na semaforju. Zelo pomembno je bilo tudi odlično posredovanje Ulčarja, ki je ubranil sedemetrovko najboljšemu strelcu lige
■iils
M
Mijačinovieu. Tako so domači prednost povečali na tri gole, kar je zadostovalo za končno zmago.
Trener gostov Ostrelič pravi: "Moji igralci so prvič podcenilli nasprotnika in to se jim je maščevalo. Domači pašo zasluženo zmagali saj so svoje slabosti več kot odlično nadomestili z veliko borbenostjo." "V pomembni tekmi za oba je odločila naša obramba bačelu z obema vratarjema. Igralci so izpolnjevali vse zahteve edino v napadu moramo povečati učinkovitost,"je dejal domači trener Rovšnik.
S.K.
KOŠARKA Že 16. zmaga
Iskra Litus - Nova Gorica 92:71(43:34)
Litija, športna dvorana, gledalcev 250, sodnika Tomšič (Lj) in Rutar (Mb).
Iskra Litus: Kandžič 18, Bassin 3, Peterlin 19, Narat 27, Bošnjak 23 in Šiško 2.
Nova Gorica: Dornik 14, Arh 21, Mavrič 11, Lutman 4, Spoj ver 15, Bremec 2, Mori 4.
Prvi koš so dosegli domačini v 2. minuti s prostim metom Željka Bošnjaka, enako tudi gostje, nato pa so povedli domači in vodili vse do 11. minute, nato pa so gostje izenačili na veliko presenečenje vseh v dvorani. Litijani, ki se niso dali zmesti, so znova povedli in vodstvo obdržali do konca srečanja. Gostje so se na štiri točke razlike pribfižali še 30. minuti. V zadnjih desetih minutah so marljivi domači igralci razliko samo še
povečevali in na koncu zasluženo slavili že svojo 16. zaporedno zmago.
Zaradi petih osebnih napak sta morala parket zapustiti Spoj ver in Kandžič.
M.Š.
Zagorjani
klonili
Art Optika Starše -Zagorje 72:63 (47:32)
Starše, dvorana Tabor, gledalcev 80, sodnika Štor (Polzela)	in
Zupančič (Maribor).
Starše:	Želj 2,
Živanovič 6, Maje, Meško 15, Sande 2, Prah 14, Zadravec 4, Vrečko 6, Lukič 23.
Zagorje:	Murn,
Ponjevič, Ferjančič, Čop 20, Poznič, Mlakar, Remic 4, Kofol, Koren 10, Kastinger 11, Krajnc 2, Omahne 16.
Upravičeno je bil to derbi kola, saj sta obe moštvi v vrhu razpredelnice. Toda že tretjič so Zagorjani v zelo pomembni tekmi razočarali, saj enostavno na pomembnih tekmah odpovejo. Na igrišču jih
ni bilo moč prepoznati. V prvih desetih minutah so še držali korak z domačini, potem pa so vse slabše igrali v obrambi in polčas izgubili polčas z rekordnih 15 točk. V nadaljevanju so se gostje zagnali na vso moč in razliko znižali na vsega tri točke. Za zmago pa niso imeli moči, saj so zgrešili več kot polovico prostih metov, še najbolj pa je zmanjkalo moči Čopu, ki v drugem polčasu ni mogel držati ravnovesja z domačini.
D.G.
Odprto
prvenstvo
Zagorje - V decembru je v Zas tenu potekal turnir za mlade upe Slovenije do 14 let. Prijavili so se pretežno igralci iz Ljubljane, med njimi pa je bilo tudi šest igralcev teniškega kluba Tufi iz Zagorja, ki so se zelo dobro upirali boljšim in izkušenejšim tekmecem iz Ljubljane. Polfinalni dvoboj med
obetavnim 12-letnikom Andražem Jovanovičem in 14- letno Majo Matevžič je dobila seldnja z 9:7, v finalu pa je moral priznati premoč svojemu sovrstniku Petru Janu, ki jo je premagal z 9:1 Organizator teniški klub Tufi se zahvaljuje generalnemu sponzorju Zas Tenu, teniškemu klubu Hit Ljubljana in spremljevalcem.
B.K.
SMUČANJE Prva tekma
Zagorje - Mladi smučarji Smučarskega kluba Zagorje so se prejšnji teden udeležili prvega tekmovanja v veleslalomu na Ravnah na Koroškem.
Pri cicibanih je bilo uvrščenih 72 tekmovalcev, Zagorjani pa so zasedli naslednja mesta: Nejc Cilenšek 7., Goran Oberč 26., Martin Topole 57., Denis Isič 58., Žiga Drgan 61. in Dejan Podbregar 62. Pri cicibankah je bilo uvrščenih 46 tekmovalk: Maja Renko
9., Manja Krajnc 23.in Ines Drnovšek je bila 31.
Smučarji so se udeležili tudi pokala S ki open v Cerknem. Uvrstitve dečkov so bile naslednje: Anže Krajnc 10., Žiga Drgan 12., Denis Isič 14., Aljaž Mežnarič 15., Martin Topole 16. in Primož Relič 21. Pri deklicah se je Katja Resnik uvrstila na 12. mesto.
To je bila prva tekma vzhodne regije za zagorske smučarje in glede na to, da so zaradi vremenskih razmer imeli malo treningov na snegu, so njihoveuvrstitve še kar dobre, saj zaostanki niso bili veliki. V nedeljo so se zopet odpravili na tekmovanje vzhodne regije v veleslalomu na Golte.
K.B.
KARATE
David
uspešen
Trbovlje - Minuli vikend je bil v Zagrebu dvoboj kadetskih in mladinskih reprezentanc
T7- jjifjSSU! : ISjjigŠlsIII iil	■	: ~~
športnikom v občin.. Za preteklo loto so bi la merila zmagovalk. Le upoštevamo dejstva, tla je bil to
;:S63S;;^;ra£-i
P<»>™ke,	™ '“'k '*«» I« ‘Vdamo, daje v 35 jem S vljoj.i ic veji«
Sloveniji tudi Evropi IVomorvjo ,torih,	k.... to ekipo 111 riti ko „0 mirti prdilehati, id ,0
™ s™ gr grrrig;
ženskah, pa naslove državnih prvakov. Tako sla pnloznost, so podelil, še prizna,ya najbolj pet-športnika leta 1994 v Litiji posula Brigita kozina spekuvni m mfadinišport,kkom v letu 94. P, iznanja i n Dušan Haupman	so prejeli Mario Japič, Sandra Ristič, Jernej
Brigita, je v svoji prvi sezoni kol tekmovalka Peterlin, Matej Režek in Domen Zupančič dosegla izjemen us;x.-h. PoasguV.ovsMUii prestopu	Stane Kokalj

/lil*
:wKvM
*

Slovenije in Hrvaške v razširjeni postavi, na katerem so nekateri tekmovalci dobili še zanji možnost,da se uvrsta v ekipo, ki bo Slovenijo zastopala na MEP v Brati slavi v začetku februarja. Za Slovenijojenatopil tudiDavid Krajnc, ki je v petih borbah trikrat zmagal in bil le enkrat poražen. Tako je David le še potrdil svoje stalno mesto v repezentanci in se bo sedaj lahko povsem v miru pripravljal za pomemben nastop na svojem zadnejm MEP -u.
B.K.

KOŠARKA
Člani: GD Hrastnik-Rudar 73:59 (44:30).
Kadeti: Rogaška Donat Mg - Rudar 82:69 (42:27)
Zimska liga Loka Z-
ml. dečki: Iskra Litus -Vič 48:57 (23:24), ml. deklice: ŽKD Studio Jin Jang - Slovan 43:40 (12:15, 26:26, 32:32); st. dečki: GD Hrastniuk - Rudar 54:64 (26:26, 48:48), Pivovarna Laško - Iskra Litus 25:79(15:32).
Trening tekme -kadeti: Smelt Olimpija -Iskra 68:80, kadetinje: ŽKK Studio Jin Jang 42:67.
KEGLJANJE
Trim liga Zagorje -
6. kolo: L Piramida I 1208, 2. Medijske toplice 1175,3. Rudnik 1145 podrti keglji. Trenutni vrstni red: 1. Avtomotor, 2. Piramida I, 3. Medijske toplice, 4. Rudnik, 5. Varnost,
6.	Avtoplastika Koželj,
7.	ETIEE...
mm
SiB!?©!ES¥i$!!,t
Mnogi mladi očki in mamice, ki so zrasli ob uspehih Bojana Križaja, Borisa Strela, Roka Petroviča in Mateje Svet so spoznali užitke smučanje, kije mnogim postala stil življenja, pa čeprav samo zimskega. Ko pridejo otroci ni časazasmučarijo. Pa mine leto ali dve in znova postane smučanje vabljivo realno. In nastane tipična družinska slika: Oči smuča, mamica pa se navadno sanka z otrokom in mu dopoveduje, da oči smuča in da bo drugo leto tudi on (ona) prišel na vrsto in da se bosta z očijem skupaj smučala. In to se navadno res zgodi. Danes nekateri starši svoje otroke postvijo na smuči že pri dveh letih. Otroci že pri štirih pogumno smučajo po zavidljivih strminah. Lahko bi celo rekli, da se vlečnic (sider, krogcev) ali sedežnic bolj bojijo kot pa hitrega smučanja. Se še spomnite kaj vse ste počeli in še počnete s svojim malčkom? In kaj vse ste pretpeli na vlečnicah, da ste svojega otroka spravili na
vrh smučišča. Danes je t.i. štamfanje že skoraj izumrlo. Vendar otroci smučajo kot le kaj. Naj živijo smučišča, ki imajo vlečnice, sedežnice ali gondole. V nekaterih alpskih deželah imajo celo vlake...
hi kaj imamo v Zasavju? Če zapade sneg smo že zadovoljni, če pa obratuje še kakšna vlečnica, pa smo narvanost srečni. Toda najmlajši vsake
strmine vseeno ne morejo premagati. Smrekovina je za začetnike in otroke kar pripravna. Snegjepoteptan, vlečnica obratuje, za jedačo in pijačo je poskrbljeno, celo igrala imajo, ki tudi pozimi navdušujejo otroke. Toda pazite: če ste mislili, da boste svje otroke lahko vozili na vrh smučišča "med nogami", kot na drugih smučiščih ste se ušteli. Možakarja (žičničar in njegov šef) pravita, da se to ne sme, ker se lahko strga žična vrv. 70 kilogramski oči (sli 50 kilogramska mami) ne smeta med nogami peljati svojega 15 kilogramskega otroka! Če bi kak smučar imel 100 kg in bi bil v enem kosu, mu mmojstra verjetno ne bi preprečila vožnje na vlečnici. Morda pa sta mojstra (žičničar in njegov šef) pravilo, da se na krogcu pelj e le eden prebrala v "navodilih za uporabo, kjer naj bi bilo pravilo enega oz. nosilnost vlečnice zagotovo zapisana. Toda saj smo ljudje, saj si lahko stvari lepo povemo. Da smo Slovenci smučarski narod? Seveda smo, toda mojstra na Smrekovim verjetno tega nista našla zapisanega v "priročniku za žičničarje" ali v "navodilih za uporabo vlečnice".
Pri celi zadevi ni pomembna nejevolja očkov in mamic. Otroci, ki jim bi tako radi privzgojili šport v neko notranjo vrednoto so prikrajšani. Že pri treh ali štirih letih se jim s takimi prepovedmi enega človeka zali ra želja po smučanju. Postati Jure Košir ali Urška Hrovat verjetno ni več strastna želja tistega štiriletni ka, Ki v nedelj o po nekaj neuspel ih variantah prevoza na vrh Smrekovine očiju reče: "Oči, jaz ne bom več smučal..." Ni bil edini otrok, ki je bil tisti dan prikrajšan za smučarijo. Morda so jo bolje odnesli tisti otroci, ki sojih starši ob soočenju s kruto realnostjo, raje odpeljali naMedvednico. Kaj bi bilo,'če bi bili vsi tako rigidni kot omenjena mojstra?
Roman Vodeb

s
Že četrto leto zapored naše uredništvo pripravlja glasovanje za najboljše športnike Zasavja v preteklem letu. S tem želimo nagraditi naše športnike, ki se skozi vse leto dneve in noči trudijo doseči perfekcijo in uskladiti posamezne dele svojega telesa v harmonijo gibanja. Nagradili jih bomo s priznanjem in verjetno zabavo, na katero pa bodo vabljeni vsi ljubitelji športa.
Letos smo se odločili za drugačen način glasovanja, tako da boste svoje glasove lahko oddali vsi, ki si to želite. Edino, kar boste morali storiti je, da boste na glasovnico napisali po enega izmed kandidatov, ki so predstavljeni spodaj (v kolikor bo na glasovnici ime, ki gani med kandidati, takšne glasovnice ne bomo upoštevali) in glasovnico na dopisnici ali v pismu poslati na naš naslov: Zasavcd.o.o.,C. 20. julija 2c, 61410Zagorje s pripisom Za športnike Zasavja 94. Kdaj in kje bo prireditev, na kateri bomo proglasili zmagovalce naj zaenkrat ostane še skrivnost. Glasovnice bomo objavili v štirih številkah časopisaZasavc (19.in 26. januarja ter 2. in 9. februarja) upoštevali pa bomo vse, ki bodo na naš naslov prispele do vključno 15. februarja.
V kolikor želite izbrati svojega športnika Zasavja, nam pošljite izpolnjeno originalno glasovnico (fotokopij ne upoštevamo). Ob koncu glasovanja bomo izžrebali tri srečneže, katerim bomo podarili karte za zaključno prireditev, zato nikar ne pozabite napisati tudi svojih podatkov. Število poslanih glasovnic je neomejeno (posameznik lahko pošlje tudi več glasovnic), prosimo pa vas, da izpolnete vse rubrike.
Tako. To so preprosta pravila našega glasovanja sedaj pa vam predstavljamo tiste, za katere mislimo, da se lahko potegujejo za naslove najboljših:
športnica Zasavja 94
Alenka Ličar (plavalni klub Dadas Rudar) trije naslovi članske prvakinja Slovenije, udeleženkaMEP - a, mladinski rekord Slovenije na 50 delfin
Metka Lukančič (AO PD Trbovlje) druga v skupni razvrstitvi državnega prvenstva, 7. in 9. mesto na tekmovanju za svetovni pokal
v skupni razvrstitvi pa 16. mesto, najtežje smeri spodnje desete težavnostne stopnje
eeo*#
Alja Perger postane mojstrica karateja (črni pas 1. dan), prvakinja Slovenije v katah med mladinkami
Nina Podlesnik (kegljaški klub Rudar Trbovlje) dve tretji mesti na kadetskem evropskem prvenstvu (v mešanih in ženskih dvojicah), posamezno 7. mesto
športnik Zasavja 94
Vili Guček (AO PD Trbovlje) tretji v skupni razvrstitvi državnega prvenstva, 23. mesto v tekmi za svetovni pokal, prepleza deset smeri z oceno deset ali več
Sašo Korbar (SD Aloz Hohkraut) na članskem državnem prvenstvu osvoji drugo mesto, nasveto vnem prvenstvu je47., na eni od tekem za svetovni pokal pa je bil 26.
Uroš Sto klas (kegljaški klub Dadas Rudar Trbovlje) na finalu državnega prvenstva
osvoji 5. mesto
elcipa Zasavja 94
Strelska družina Alojz Hohkraut ekipa, ki jo sestavljajo trije člani na državnem prvenstvu osvoji 2. mesto. 2. mesto osvojijo tudi v prvi strelski ligi Slovenije
Rokometni klub Ornikom Rudar 8. mesto v prvi rokometni ligi
eeoeo
Keglaški klub Dadas Rudar 1. in 2. mesto na državnem prvenstvu v disciplini borbeno
##££##
trener Zasavja
Tone Medved trener najmljaših rokometašev v Trbovljah, ki so na državnem prvenstvu osvojili 2. mesto
Jani Hren trener SD Alojz Hohkraut
Peter Kauzer trener mladih hrastniških kajakašev

:j:i§llfl!!
SSŠS
tiče, devetnajstih čekov in kartice Magna. Neznanec mu je stvari odnesel 5. januarja in na bankomatu v Litiji dvignil 10.000 tolarjev. Istega dne je poskušal isti znesek dvigniti tudi v Trbovljah, vendar mu j e bankomat
kartico vzel, ker jo je lastnik preklical. Za dejanje je osumljen mladoletnik iz Litije, F.B. pa si bo odslej šifro bankomata zapomnil in jo ne bo imel napisane nakartici. Vsaka šola da nekaj stane.
Promet
Trbovlje -10. januar ja okrog polnoči je policijska patrulja ustavila voznika V.Š., ki je odklonil preizkus alkoholiziranosti, zaradi česar so mu odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljno vožnjo. Voznik je kljub temu kasneje nadaljeval divjo vožnjo po mestu, hupal in tako spravljal ob živce počitka željne občane. Ko so ga policisti začeli zasledovati je zapeljal pred stavbo PTT in nato kar po stopnicah do banke ter odpeljal naprej. Prijeli so ga okrog pol štirih zjutraj in ga pridržali do streznitve. Njegova "dirkalna bolhca" pa je ostala brez nekaj delov, ki so odpadli med vožnjo po stopnicah.
Leskovica - 13. januarja ob 11.40. uri je A.R. vozil tovorno vozilo proti Javorju po lokalni cesti. Pri hiši Leskovca 4 pa je v levem nepreglednem ovinku srečal voznico osebnega vozila K.B. Ta je vozilo ustavila in se umaknila desno s cestišča. Voznik je vozil naprej in tako z zadnjim levim blatnikom zadel zadnji levi blatnik stoječega vozila. Telesno ni bil nihče poškodovan, materialne
škode pa je za 55.000 tolarjev.
Brez čekov in
kartice
Trbovlje - F.B.
je 9. januarja prijavil tatvino čekovne kar-
Aufbiks
j}* V litijski Športni dvorani je lokal. Seveda, to nima zveze W z V.B.-jem. Aufbiksarjem niti na kraj pameti ne pade, da si je tipček 11. januarja po 23. uri zaželel pijačke in je zaradi tega razbijal po šipi (in jo tudi razbil, za kar bo treba' odšteti 20. 000 tolarjev). Tako energičen poba je lahko do Športne dvorane prijadral samo z enim namenom, da vrže na koš, se zagunca na krogih ali pomeri v skokih v višino. Zakaj neki bi sicer rinil prav v dvorano, namenjeno športnikom.
jp V Šmartnem so pokala stekla štiri dni pozneje. Pa ne 9 sama od sebe. Š.B., ki mora biti dokaj nespoštljiv je _ udarjal po Baronu. Da ne bo pomote, gre za lokal, kjer do 23. ure točijo gazirane, alkoholne in nealkoholne pijače. Kdor pride pozneje ostane žejen. To pa ne, se je razhudil Š.B. in udaril po šipi. Ubožica se je od žalosti razpočila.
jk Spet zagreti tehno plesalci. In spet v Ribčah. Le daje bilo A tokrat plesišče za J .M. in S.R. iz Senožeti pretesno, pa sta se spravila ven na parkirišče. Prvi je bojda svoje haus plesne korake dokazoval S.R. in veste, da sije zaželel rekvizitov. Segelje torej proti osebnemu vozilu (last J.M., kakšno naključje) in odtrgal (zakaj neki le) prednji in delno ukrivil zadnji brisalec parkiranega vozila. Ker je J .M. želel to sporočiti modrim, gaje S.R. klofnil (po gobcu, oprostite izrazu) in nato pobegnil. J .M. - ja bo pomiril sodnik. Morda se bo moral odkotaliti celo na Okrožno državno tožilstvo.
Kradejo kot srake
Vlom v kiosk
Trbovlje - Policiste so 14. januarja obvestili, daje na kiosku Tobaka na Opekarni razbito steklo vhodnih vrat. Neznani storilec je odnesel večjo količino vžigalnikov, cigaret in igrač.
Pršut in salamo
Jevnica - 12. januarja ob 6.15. uri so policisti prejeli sporočilo, da je nekdo vlomil v trgovino Kmetijske zadruge v Jevnici. Neznanec je brezplačno vzel salamo, pršut, delikatesne izdelke, pijače in oblačila.
Podtaknjena
bomba
Zagorje - Delavke na Srednji šoli Zagorje so obvestile policiste o anonimnem klicu, da bo čez pol
ure eksplodirala podstavljena bomba. Policisti so pričeli z akcijo in pregledali vse prostore, vendar bombe niso našli. Drznega anonimneža še iščejo.
Zgorela drva
Šklendrovec - V noči na 13. januar je prišlo do vžiga drv v betonski drvarnici, ki je last S.J.. Lastnica je namreč prejšnjega dne kurila kotel za pripravo živinske hrane in nato pepel pustila pred kotlom. Ponoči pa je veter pepel razpihal in vnela so se drva. Zagorski gasilci so preprečili razširitev požara na gospodarsko poslopje. Malomarnost in neupoštevanje protipožarne varnosti nas lahko včasih še dražje stane.
Skočil pred avto
Zagorje -13. januarjaob 11.25. uri je voznik osebnega vozila T.D. vozil proti Savskem mostu. Na Kolodvorski cesti mu je na cesto stekel pešec V.D. iz Hrastnika in se zaletel v desni bok vozila od koder ga je odbilo in vrglo po cestišču. S hudimi telesnimi poškodbami so ga odpeljali v trboveljsko bolnišnico.
In skačejo z vlaka
Zagorje - Policisti in delavci železniške postaje že dalj časa opažajo nepravilna izstopanja iz vlaka predvsem učencev, ki se vozijo v Zagorje iz smeri Zidani Most. Policisti bodo odslej nadzirali izstopanje in kršitelje ustrezno kaznovali.
Opozorilo
staršem!
Vprašajte svojega srednješolca, kako izstopa z vlaka in ga poučite, kako se to pravilno počne. Morda mu boste prav s tem rešili življenje.
Sin se gaje napil
Litija - 13. januarja ob 0.44. uri je policiste poklicala K.M. in jim sporočila, daje prišel domov pijan sin. Grozil ji je in razbijal po stanovanju. Patrulja ga je opozorila, naj s kršitvijo preneha, česar pa ni upošteval. Ob 1.00. je bil zato pripeljan na PP in pridržan do streznitve.

Občinska združenja slovenskih častnikov iz vseh treh zasavskih občin so se tudi letos odločila, da skupno organizirajo tradicionalni častniški ples za vse svoječlane in njihove prijateljeiz Hrastnika, Zagorja in Trbovelj. Družabno srečanje je bilo v počastitev Dneva samostojnosti naše države. Častniki v Zasavju se zavedajo, da so med nami taki, ki jim je vojna vzela zdravje, jih postavila na rob življenja in jih osamila v njihove svetove. Zato so pripravili srečolov, katerega izkupiček bo vsaj delno omilil življenjske tegobe ranjencu vojne za samostojno Slovenijo Ivanu Starini in še komu, ki je po evforiji zmage ostal sam, osamljen in pozabljen.
Vse aktivnosti v zvezi s pripravami so izvajali člani predsedstva občinskega ZSČ Trbovlje v tesni povezavi s sponzoiji, ki so s svojimi prispevki omogočili realizacijo humanitarnega prispevka. Ob tej priložnosti bi se jim iskreno zahvalili za njihove prispevke. Do osmih zvečer se je v avli Delavskega doma v Trbovljah zbralo približno 400 gostov, med katerimi so bili predstavniki 8. PŠ SV in bojne enote Celje.
Za uvod v prireditev so imeli krajši uradni del: začeli so s himno, potem pa je Bojan Šoper pozdravil vse udeležence srečanja, posebej pa še goste in častnico. Z nekaj stavki je analiziral delo, povedal težiščne naloge za leto 1995, se zahvalil vsem ter v imenu zasavskih organizacij ZČS zaželel vesele praznike in srečno novo leto. V imenu predsedstva ZČS je prisotne pozdravil Janko Ljubič, sekretar predsedstaZČS. V svojem nagovoru je orisal prehojeno pot in razvoj ZČS zlasti od leta 1993 dalje.
Poudaril je, da bo za slovensko
častniško organizacijo leto 1995 enako, če že ne bolj pomembno od obdobja, ko so se slovenski častinki na problemsko volilni konferenci odločali za pomembne korake glede bodoče organiziranosti in delovanja ter njihove vpletenosti v slovenkem in evropskem prostoru kot samostojne stanovske in strokovne organizacije. V nadaljevanju je poudaril najpomemnejše naloge, ki jih bo potrebno sto-
Snega tistega mrzlega decembrskega dne še ni bilo in izza oblakov je že sililo sonce. Kljub temu me je (najbrž ne le mene) zeblo v prste. Okrog enajste, se mi zdi, smo natovorjeni stopili po gozdni poti, ki seje čez nekaj metrov tako strmo spustila navzdol, da sem si rekla, punca, če tole prehodiš, boš pa tudi na Triglav še prilezla. Zdaj se vlečem ven, češ tam smo šli dol, na Triglav greš pa gor. Kakorkoli že, če me bo kdaj gor zaneslo, bom zagotovo pisala o tem.
riti že v prvi polovici leta, zlasti glede organiziranja v temeljnih okoljih, skladno s samoupravo. Nič manj ni pomembna tudi prilagoditev njihovega delovanja skladno z evropskim vojaškim združenjem Evromil. Na koncu je predstavil še naloge združenja, ki izhajajo iz letnega programa dela in ki jih bo vodilo predsedstvo ZČS, za uspešno realizacijo le-teh pa bo odvisno od vsebinskega delovanja združenj in članov v temeljnih okoljih. Predsednik komisije za informiranje Aleš Gulič je temeljito obrazložil potek humanitarnega srečolova in s tem je bil uradni del končan.
Za vedro razpoloženje sta odllično poskrbela vokalno instrumentalni ansambel Jantarji in gostinec Bojan Zupan. Razpoloženje je bilo odlično do jutra v zadovoljstvo vseh prisotnih.
Želimo, da bi častniški ples ZČS Zasavja z družabnim srečanjem postalo tradicionalno, kot nekakšna nagrada članom za celoletno volontersko delo na obrambnem področju. Članom dosedaj niso nudili nobenih ugodnosti, temveč le obveznosti, pa ne majhne. Želijosi, dabi organizacija in tudi njeni člani imeli ustrezno mesto in položaj v družbi, saj jim po njihovem znanju in delu to pripada. Uspešno so zaključili srečolov, saj so zbrali 131 tisoč tolarjev. Del sredstev so porabili pri participaciji za nabavo prilagojenega invalidskega vozička, preostali del pa za nabavo plenic za odrasle. Pred novim letom je delegacija v sestavi major Matjaž poveljnik ObmŠ SV Trbovlje, Jurij Plantan mlajši, predstavnik Združenja veteranov vojne za Slovenijo in Zasavje in Bojan Šoper, predstavnik zasavskih organizacij ZČS, vročila Ivanu Starini prilagojeni invalidski voziček ter novoletna darilaZVVS za celotno družino Starina. Ob tej priložnosti smo se posebno zahvalili njegovi mami za izjemno skrb ter kvalitetno nego našega edinega ranjenca s trajnimi posledicami.
Bojan Šoper
Torej, spuščali smo se natovorjeni kot mule vzdolž gozdne strmine, malo po riti, malo po kolenih (listje je bilo spolzko). Sledila sem karavani, ko sem naenkrat opazila, da so se vsi natepli na kakih dveh kvadratnih metrih gozdne površine. Vprašujoče sem se ozrla k Juniorju, pa k mojemu dragemu spremljevalcu (iz oči jima je svetilo vse drugo, le naklonjenost ne, pa kar molčala sta). To je to, je nekdo vzkliknil. Ozrla sem se v tla in tam res opazila ozko odprtino v skali. A to je to? Juniorje deloval profesionalno, fotografiral je, da se je kar kadilo, kaj si je pa v resnici mislil, mi pa še do danes ni izdal.
V Markov Štangovc skozi "šivankino uho".
Na vrsto so prišli pasovi, ki nam jih je Aleš Stražar, sin predsednika društva, močno zategnil okrog stegen in zadnjic. Vsi smo bili pripravljeni, lučke na čeladah smo aktivirali in kar nekam simbolično potrepljali ovčarko Perlo v slovo. Eden po eden, je padel ukaz, kije porodil vprašanje, kdo vendarle se bo v brezno spustil prvi. Er., nisem mogla verjeti. ^ Pogledala sem dol in več ni bilo ne ^ njega ne njegovega drugega očesa. c1 Se mi je le zdelo, ali je napetost med c nami res naraščala.
5
Q)
o	— se nadaljuje
Tatjana Polanc
M
Franja Majcen že lahko reče, da je v 100-tem letu. Čeprav seje tistega davnega decembra 1895. leta rodila v Šmartnem pri Litiji, ji lahko rečemo tudi Trboveljčanka, saj že 72 let živi v Trbovljah. V družini je bilo 8 otrok in le s 94 letno sestro sta še živi.
Poleg kmečkega je, kot žena rudarja, okusila tudi pravo knapovsko življenje. Nekdanja Žabja vas in Dobrna sta bili njen dom. Lepi so spomini na tiste čase, saj Fani ni bila nikdar črnogleda. Le delati je bilo vedno treba, a tega se Fani ni bala. Tudi s sosedi se ni nikoli kregala, razen enkrat zaradi kokoši - to je posebna zgodba. Ob našem obisku je bila razigrana kot mlada deklica, takšna kot je bila vedno: vesela, nasmejana, duhovita in optimistična. In takšnih starih ljudskih pesmi se še vedno spominja:
Naš cesar mi je vedno ljub, na Dunaju živi.
Kako bi jaz k njemu šel, a meni moči ni.
Zato ti jaz rokico podam...
Fanika pravi, da je delo in še enkrat delo - najboljše zdravilo za vse tegobe. Poleg dela doma, skrbi za moža in tri otroke, je hodila tudi v službo - v Predilnico v Litiji, na Opekamo in še pri približno 60-ih letih je delala kot snažilka pri trboveljskih knapih. Sedaj uživa zasluženo pokojnino. Ni velika, je pa njena! In kako živi najstarejšaTrboveljčanka v jeseni življenja?
" Kar dobro, ko bi le lahko šla kam v družbo, bi bila pa še bolje," pravi vesela in nasmejana.
Še vedno gre s palico v gozd (jeseni pogleda tudi za gobami), malo do sosedov in na vrt, kjer že komaj čaka, da kaj ponaredi. Spat gre kmalu, veliko sanja o ljudeh, ki jih je nekoč poznala..
Fanika Majcen ima rada rože, živali. Od slednjih je imela še najraje kokoši in še danes si želi kakšno.
In recept za dolgo življenje? "Ne preveč delati, ne preveč hrane uživati in ne piti preveč. Kakšen kozarček dobrega vina že. A voda? Ne, voda je za umivat," seje odrezala hudomušno.
Ni izbirčna, saj poje vse. Najraje ima žgance, zelje, štruklje, žlinkrofe, pa tudi mesu se ne odreče. Nikoli ni marala slišati, daje že v letih, daje že stara... Ob takšnih priložnostih je jezna zabrusila: "Saj boš ti tudi star!" Tistih 26 let je pač - malo za šalo in malo zares - želela ohranjati in podaljševati. In uspelo ji je.
Možaje spoznala čisto slučajno, a je bila premlada za snubljenje. Čez dve leti sta se šele dogovorila zares. Le 20 let sta živela skupaj, potem pa je umrl. Ampak Fanika se ni dala. Še enkrat pa se ni hotela poročiti, čeprav ji - postavni in zgovorni - prilik ni manjkalo.
Tiho, tiho le počasi, da stopinja se naglasi, tam v zatišju grma, glej, v krilu varnem gostih vej, gnezdece je skrito, njemu samemu očito.
In iz njega, glej,
ljubo gleda drobna mi glavica.
Oh, ne boj se, drobna ptica.
Kaj trepeče ti oko?
Kak bi moral človek biti, da bi mogel ti skaliti tiho srečo, ljuba stvar.
Oh, ne boj se me nikdar.
Mila tebi sreča bodi rad vesela svoj izvodi, da vaš zbor poletni dan, v gozdu peval bo glasan.
» ............. —*
Naj lepše spomine ima na mlada leta, na očeta. Pripovedovala namje, kako jo je zabrusila flosarjem, kako se je merila s kosci, kako so delali tepkovc, kako so fantje pri njih vasovali, o šolskih zvijačah, o zimah, kakršnih ni več... Fanika mimogrede strese pesmico iz rokava:
"Ja, ja, luštno je b'lo na svet, k' smo slišal ptičke pet..., one nas učijo, kako moramo živet."
In potem tisto: "Jaz sem si pa nekaj zmislil...” Ni konca. Jaz utrujena, zahripana od petja, vroča od smeha, mamca pa neumorna, vedno bolj razigrana.
Obljubiti sem ji morala, da bova še kakšno rekli. Vzela si bom ta čas, takrat, ko bom potrebovala sprostitev in smeha. Do takrat pa nas videnj e, Majcnova mama!
Marja Kužnik
Ko b' ve deklete vedele to, kak' dolga, dolga večnost bo, bi kranclj ne pršparale pa v večnost rajžale.
m®c
Ker je zima je že tu in z njo tudi sneg, je to pravi čas za različne šporne aktivnosti. Med njimi pa je snowboarding trenutno najbolj atraktivna dejavnost, ki se na snegu izvaja.
Snovvboarding originalno prihaja iz Amerike. Razvili so ga seveda surfeiji in skieiji, ki so njegovi sorodniki. V legendarnem campu v Livigni, so se 1986 prvič srečali snowboarderji iz vse Evrope in naslednje leto je bilo v Evropi organizirano že svetovno prvenstvo. Takrat se je začela prava snovvboardomanija, ki traja še danes.
Snowboarding je na lepi poti, dapostaneeden najpopularnejših zimskih športov za mlade. Pred približno desetimi leti je "virus" tega športa zajel tudi Slovenijo, že štiri leta pa je aktualen tudi v Zasavju. K temu pa je zelo pripomogel Jani Goltes, ki je zasavskim snovvboarderjem v veliko pomoč. V Zasavju imamo predstavnike freestyl-a. Za tiste, ki me niso razumeli naj pojasnim, da se snowboarding deli v dve disciplini; freestyle oziroma snovvskiing in alpin oziroma skiboarding, ki pa se med seboj bistveno razlikujeta. Freestyle seje razvil iz skiboardinga. Večina trikov (tako se drugače imenujejo liki, ki jih izvajajo v zraku), je podobna trikom rolkarjev. Dile oziroma snovvbeardi so na obeh straneh zakrivljeni in
Rok Koritnik v zraku.
zelo podobni deski za rolkarje (večina freestylerjev je skierjev). Čevlji za freestyle so bolj mehki in omogočajo večjo gibljivost. Kar pa zadeva oblačenje, se freestylerji
oblačijo podobno kot skierji (hlače in T-shirti so za pet številk prevelike). Poslušajo punk -rock (the offspring, Pennywise...) glasbo.
Freestyle tekme se delijo na "half pipe" in "obstacle course". Pri "half pipu” sodniki ocenjujejo višino skokov, kvaliteto izvedenih trikov in število različnih trikov v posamezni vožnji. Pri "obstacle course-u" se ocenjuje prosta vožnja po hribu, ki vsebuje jumpe (skakalnice), čas posamezne vožnje pa ne seme biti daljši od dveh minut. Oprema skiboarderjev je drugačna; ščitniki, pancerji in oprijete hlače. Prav tako se tudi njihove "dile" razlikujejo, saj le-te niso skoraj nič zakrivljene (asimetrične oz. simetrične). Alpin tekme so v slalomu, veleslalomu, super G-ju, paralelnem slalomu in paralelnem veleslalomu. Skiboarderji so bolj podobni smučarjem in niso tako "divji" kot freestylerji. Poslušajo baje techno glasbo. Poleg Goltesa jepotrebno omeniti tudi frizerski salon "studio M" (zraven Vrtinca), ki jim od časa do časa "Šenka" kakšno barvo za lase (modro, rdečo, zeleno...), saj je barvanje las eden izmed njihovih hobijev.
V Sloveniji prevladujejo freestyle z 90 odstotki, 10 odstotkov pa je racerjev (tistih, ki vozijo med količki). Tudi v Zasavju je, kot sem že prej omenila, bolj razvita freestayle scena (70 odstotno) in še ta se šele razvija. Če se je kdo navdušil za ta šport, si lahko potrebno opremo nabavi pri Goltesu v Trbovljah.
Podrobne informacije vam lahko posreduje kar Jani sam. Lahko se včlanite tudi v zagorski klub snovvbordarjev, ki ima sedež na Ulici talcev 40 ali po telefonu, na številko: 63-215. Če bo zanimanje za snovvboarding naraslo, bodo tudi v Trbovljah odprli klub, kamor se boste lahko včlanili vsi zainteresiranci.
Zasavski freestyleijipravijo, da jih ta šport zelo veseli, saj ko si štiri metre v zraku, ti adrenalin tako naraste, da ne moreš dihati. V naši okolici ni primernega terena, kjer bi lahko trenirali in pilili svoje trike, zato si kar sami pred hišo naredijo skakalnice na katerih vadijo. V letošnjem letu se bodo na Bledu, Rogli in še nekje v Sloveniji odvijala večja tekmovanja, ki jih bo po vsej verjetnosti prenašala slovenska televizija. Na teh tekmovanjih bodo iz Zasavja tekmovali Tomaž Praunseis, Rok Koritnik, Matej Ocepek in Robert Andrejaš. Zadnja dva sta tudi člana državne reprezentance -Robert v freestylu, Matej pa poleg tega že
Robert Andrejaš v akcijo.
v skiboardingu. Seveda jim vsem skupaj želimo še veliko uspeha, čim manj nepotrebnih padcev in veliko sponzorjev!
Špela Strgaršek
Zasavski snovvboardarji

Med ogledovanjem Moskve naletimo na številne zanimivosti; od gradbenih, muzejskih, športnih, kulturnih, prometnih, do komunalnih...
V	starem predelu Moskve, ki pa ni tako majhen, prevladujejo stare zgradbe. So velike, monumentalne in mnoge od teh imajo na prednjih fasadah ogromna stebričevja, ki pomembnost zgradbe še povečujejo ter poudarjajo njihovo arhitektonsko in tudi muzejsko vrednost. Mnoge od teh zgradb obnavljajo, saj so - predvsem starejše -potrebne temeljitih popravil. Pravijo, da je v tem mestu okoli 60 odstotkov zgradb, ki so potrebne večjih obnovitvenih del.
V	novih delih mesta pa seveda prevladujejo modeme, nebotične zgradbe z deloma urejeno okolico. Med zgradbami, predvsem v večjih ali manjših parkih, pa stoje številni spomeniki osebam iz mske pretekle in polpretekle zgodovine. To so spomeniki Marxu, Kutuzovu, Tolstoju, Gorkemu, Čajkovskemu ponekod pa tudi še Leninu, medtem, ko Stalinovih ni bilo videti razen za Leninovim movzolejem. Tudi Gagarin ima svoj spomenik, ki stoji na visokem stebru, ta pa na zemeljski krogli. V pomembnejših zgradbah so večinoma nameščene številne pisarne, uradi, predstavništva ali stanovanja, prodajalne... Te slednje so večinoma manj oskrbovane, posebno na dvoriščnih prostorih. Ponekod bi bilo bolje, da ne bi pogledal. S čistočo senamreč ne morejo pohvaliti. Domala vse stavbe so ogrevane s toplo vodo iz mestnih elektrarn na plin ali na kurilno olje. Stroški ogrevanja so všteti vnajemnino. Večja stanovanja imajo tudi telefon. Vendar mesto nima telefonskega imenika, tega so leta 1994 pripravili in izdali le za tuja predstavništva. Tako mora vsako podjetje ali gospodinjstvo samo poskrbeti, da s svojo telefonsko številko seznani znance, poslovne partnerje, kupce...
Pravijo, da Moskva stoji na sedmih gričih, vendar so ti zelo nizki, skorajda neopazni. Ima tudi sedem krožnih cest, ki jih imenujejo "kalco", in povezujejo skupaj z diagonalnimi širokimi cestami vse ožje in širše predele mesta. Imajo tudi sedem železniških postaj razporejenih po mestu, ki so namenjene prometni povezavi s St. Peterburgom (bivšim Leningradom), Belorusijo, Sibirijo, Ukrajino... Večina je zelo zanimivih, ena od njih pa slovi po tem, da se tu zadržujejo tudi razne skupine lopovov, ki poležavajo po tleh, ki so včasih tudi "nadelani" in nasilni do potnikov. Sicer pa promet v Moskvi rešujejo v glavnem številne zveze s podzemno železnico, tramvaji, avtobusi in osebnimi avtomobili. V ožjem mestnem predelu je precej gostpromet. Prometna disciplinaje na slabem glasu. Videti je precej karamboliranih vozil, le redki avtomobili pa so tudi očiščeni. Med domačimi vozili prevladujejo Laed Samere, dosti je Moskvičev, od tujih znamk pa Škode, Volvi, Golfi zelo redki pa so Mercedesi. Posebna zanimivost je ta, da v mestu, kljub velikemu prometu, ni bencinskih črpalk. Videl sem le eno, sicer pa se vozniki oskrbujejo z gorivom ob cesti, kjer ga točijo iz sodov, deloma pa tudi iz cistern. V ideti je zelo primitivno in vse kaže, da ima oskrbo z gorivom v rokah svojevrstna družba, ki bi ji pri nas rekli mafija. Tudi avtopralnic ni
bilo videti nikjer, čeravno ima Moskva in ves njen velikanski predel na razpolago dosti vode. V nočnih urah so ulice dobro razsvetljene, vendar pa tujec pogreša svetlobne reklame, ki jih je pri nas mnogo več. V večernih in nočnih urah pešcev skoraj ne opazimo razen pred gledališčnih in koncertnih dvoranah. Sicer pa v milijonskem mestu peš tako ne prideš nikamor. Trgovin je glede na številčnost prebivalstva razmeroma malo. Tiste z živilskimi artikli so slabo založene in tudi s čistočo se ravno ne morejo pohvaliti. Je pa nekaj ogromnih trgovin, kjer prodajajo najraznovrstnejše blago,'tudi uvoženo.
Posebej zanimivo si je v Moskvi vsaj bežno ogledati predvsem Beli dom - bivšo zgradbo parlamenta - Dume. Zgradbo, ki je bila pred nedavnim ob nekakšnem puču, precej poškodovana od tankovskih granat in požara, so v celoti obnovili. Dumo so preselili v palačo nekdanjega Gosplana, v Beli hiši oziroma Belem domu pa je sedež vlade. Sledov domače,prestižne vojne ni videtinikjer. Sredi preteklega leta so okolico te zgradbe čez noč zagradili z močno ograjo, deloma iz marmorja, v glavnem pa iz železnih kovanih palic, do treh metrov visoko. Opazili smo tudi nekaj stražarjev.
Tine Lenarčič
Moskovski Kremelj ima v svojih sakralnih objektih ogromno umetnin.

:? j
'mmTJ rjUi f
'*• sms"!
Slišnost
Rogaška Slatina, Celje, 4 Velenje, Slovenj Gradec, K Mežica, Kamnik, Domžale, *
\
■TRBOVLJE
X ■
xl
Metlika, Zagreb, Krško... S;

Telefon |
(0601)21-358 I 26-056 E 26-333 jf
Telefax I
(0601)26-228 I
m mm
IIISIs
Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 1 1 a 61420 Trbovlje
mmmmmm i i

:%df
Oddajnik
Oddajniški center KUM
:Na*Piwwes
i
Frekvenca
98.1 j
J
J

1 a*>
Vsebina oddaj
Informacije o delu in življenju	jp
v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in	M
od drugod.
Glasba, izobraževanje, animacije,	E;
obvestila, propagandna sporočila,
h
Dodatne dejavnosti	|
Organizacija glasbenih in drugih p prireditev, ozvočenja, izdelava || | propagandnih sporočil,	ji;
snemanja...
_ •e
z
itiaiamU 4±jiu 13B31U

Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje TeteforVfax: 0601 64 611; fax: 64 660
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri,...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX, ...
SOFTVVARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte!
VELIKO SEZONSKO ZNIŽANJE
v prodajalni
MANUEL
Kidričeva 19, ZAGORJE tel.: 0601/62 021
BUNDE, PULOVERJI in
OSTALA KONFEKCIJA TER IGRAČE
po neverjetno NIZKIH CENAH:
Bunde že od Puloverji že za samo Flanelaste srajce po Nedrčki za samo
2.500	SIT dalje
1.500	SIT dalje 1.200 SIT
300 SIT in še marsikaj.
Vse to do razprodaje zalog. Za vsak nakup nad 10.000 SIT pa VAS ČAKA DARILO.
Sc priporočamo ! MANUEL
ODPRTO: od 8.00 - 19.00 in sobota od 8.00 - 12.00.
r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT
-	priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20-julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo Iemaleoglase(največ20 E
-	besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA, PARCELE IN GARAŽE
Enosobno stanovanjc, 45 ml s centralnim ogrevanjem in
kabelsko TV v centru Zagorja oddam v najem. Inf. na Zasavcu na tel.: 64 - 250.
Stanovanje, 63 m2, v centru Zagorja skoraj novo s centralnim
za brezplačni mali oglas
$ Tekst:................................
2j Moj naslov:
GOTOVINA do 1000 DEM takoj !
KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI GARANCIJE:
čeki, delnice, obveznice, vrednostni papirji zlato
nepremičnine premičnine avtomobili, ...
POSREDOVANJE -REKLAMIRANJE PRI:
nakupa ali prodaji najema ali oddaji - nepremičnin
- poslovnih prostorov - lokalov - stanovanj In hiš - posesti
NEPREMIČNINE: Starejšo kmečko hišo na parceli 450 mZ v kmečkem okolju nad Zagorjem (elek.) ugodno prodam za 9.800 DEM.
■ KR
d.o.o.
poslovalnica Prešernova 2 (nasproti gostišča "KUM")
ZAGORJE
tel.: 0601/61 805, mobitel 0609/617 779
ogrevanjem in kabelsko TV prodam. Tel.: 61 - 337.
V okolici Zagorja kupim parcelo do 1000 m2. Tel.: 62 -339.
Zidan vikend nad Trbovljami prodam ali menjam, za stanovanje v Trbovljah. Tel.: 21 - 549.
Garažo, 21 m2 in parcelo 108 m2 v Čečah za 2900 DEM.
Garžo, montažno, prestavljivo, stara 5 let prodam. Tel.: 61 - 882 od 8. do 13. ure.
AVTOMOBILI
VW Passat, CL 1.8, letnik 92 (oktober), 46.000 km, brezhiben prodamo. Tel.: 61 - 882od 8.-13.
Hunday pony, 1.3 LS, letnik 90 (oktober), kovinsko sivebarve, 3 vrata, 5 prestav, 37.000 km. Cena po dogovoru. Tel.: 24-871.
126 P letnik 80, registriran do 23. aprila 1995, obnovljen ugodno prodam za 650 DEM. Tel.: 61 -619.
OSTALO
Smuči, RCX 153 cm in prtljažnik za smuči prodam. Tel.: 71 - 857.
Avtomobilske prtljažnike (4
kom), nove za različne avtomobile prodam. Tel.: 61 -198.
1000 kom nove strešne kritine trajanke prodam po ugodni ceni. Tel.: 25 - 443.
Dekoder za FILMNET in tri programe z legalno kartico dobavimo.Tel.: 24 - 457.
Skoraj nov moški usnjen površnik prodam. Tel.: 25 - 443.
Stabilni vrtalni stroj in
salamoreznico prodam. Tel.: 25 -443.
Samonakladalko skoraj novo v odličnem stanju prodam. Jože Smrekar Vintarjevec 27, 61275 Šmartno pri Liliji.
30 L in 10 L bojler in pipo, umivalnik in pipo za kopalnico prodam. Tel.: 24 - 969.
Termoakumulacijsko peč, omaro za predsobo in mizo za v dnevno prodam. Tel.: 24 - 969.
15 m3 suhih žaganih bukovih drv prodam. Tel.: 26 - 330.
Električno peč dobro ohranjeno prodam za 5000 sit. Tel.: 44 - 458.
Trajno žarečo peč, skoraj novo in štedilnik (2 plin, 2 elektrika) zelo ugodno prodam. Branko Hohkraut, Podkraj 92, Hrastnik.
Iščemo pogumne Slovenke za delo na vročem telefonu in snemanje kaset z erotično vsebino. OD do 4000 DEM. Možnost honorarne ali stalne zaposlitve.
Tel.: 0601/81 - 206.
TRBOVLJE
lbg svobode 1 la, 61420 Miovlje tol.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, Iok +386 601 26 228

TOVARNA LAHKIH GRADBENIH ELEMENTOV
61410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64
s/pomzidnielementi 30 - 50% CENEJŠI!
Od 15.12.1994 dalje, bomo pričeli z razprodajo klasiranih siporex izdelkov.
Siporex zidne bloke in siporex izolacijske plošče bomo v naši trgovini prodajali 30 - 50% ceneje.
Količine so omejene. Pohitite z nakupom in si v spomladanskih mesecih
zagotovite cenejšo gradnjo.	1
S
VSE OSTALE INFORMACIJE DOBITE V TRGOVINI SIPOREK V KISOVCU ALI PA PO TELEFONU 0601/71 182
siporex zagorje
dc
<
o
3
cc
GOSTINSKO
J3 C
> PODJETJE 3J trg revolucije 26 TRBOVLJE
RUDAR p.o.
Gostinsko podjetje
RUDAR
vas vabi v svoje prenovljene lokale:
*	Hotel RUDAR
*	Pizzerija RUDAR bivše kegljišče v hotelu, v kateri vam ponujamo raznovrstne pizze
*	Pivnica ZLATOROG KLUB
*	Bar FONTANA
vsak dan ponujamo sveže pecivo
*	Slaščičarna ZANZIBAR
*	Slaščičarna KEKEC
*	Restavracija ZASAVC
dnevna ponudba svežih jedi in specialitet
*	Gostilna KLEK
dnevna ponudba svežih jedi in specialitet
*	Bistro 75
dnevna ponudba svežega peciva
*	Bife KOLODVOR
*	Bife ZASAVJE
V vseh naših lokalih vam v mesecu JANUARJU ponujamo PIVO PO NIŽJIH CENAH !!
VESELIMO SE VSAKEGA VAŠEGA OBISKA, POTRUDILI SE BOMO, DA BOSTE Z NAMI ZADOVOLJNI ^DA^BOSTE SE RADI PRIHA/ALI
Ponovno odprta
Kolodvorska 6, Zagorje o/S
Nudimo Vam
in prodajo likovnih del.
Illllli iiiiiiiii liipiiapit
Odprto vask dan tudi nedelje in praznike !
^0.					JUDOVSKI NAZIV ZA BOGA, KI POMENI "VEČNI GOSPOD", TUDI JEHOVA		STARO- RIMSKI CESAR (MARK)	RAZVOJNA STOPNJA, FAZA V RAZVOJU	MAJHEN NOS	VNETJE SKLEPOV	1 08 .			NESTALNOST, TEM-PORAR-NOST	KRHKA Sl LICU EVA RUDNINA, DRAG KAMEN	KITAJSKI BUDISTIČNI SVETNIK	PTICA SEVERNIH MORU, NJORKA	STAROEGIPČANSKI BOG SONCA
											so M Kotiti*	51						
					SLOV. NOVI N ARKA TEPINA							ZOBO- ZDRAVNIK TOVORNJAK PREKUCNIK						
					TISKARSKA ENOTA PRI IZDAJI KNJIG						'V	-						
					PREBIVALKA HRASTNIKA PRIJETNO POČUTJE													
					►						SRBSKO OZEM.NAD SARAJEVOM IZROJENCŠT SPOLNA						HRVAŠKI SKADATEU (KRSTO)	ŽUPANIJA
SESTAVIL VK	LAHKO ATLETSKA DISCIP1NA		VODITELJICA TVS (ALENKA)	OZVEZDJE JUŽNEGA NEBA NEPRAVILNA PREHRANA											OKRASEK NA KAPI ZNANKA SLOV. CIGARET			
UTEMELJI- TELJ SADIZMA (MARKIZ DE)				•		IVO JAN ITALIJANSKA REKA			DOBITEK NA TOMBOU							DARUVAR STARORIM. POLITIK (LUCU KORNEUJ)		
NAŠ NEKDANJI SMUČARSKI AS (BOJAN)									IAIDU			ANGLEŠKI KNJIŽEV. W)LDE PRVA GRŠKA ČRKA						
SPOJINA S KISIKOM, OKIS							ZIDARSKA ŽLICA	iP	KLJUKASTI KRIŽ									
SLOVENSKI ETNOGRAF (FRANCE)									SLOV. IMPRESIONISTIČNI SUKAR (MATUA)	ANGLO- AMERIŠKI PEVEC JOHN							ŠPICAMA KOLESU BI CIKLA	ZASAVSKI IZRAZ ZA STEKLARJA
J)					PRIPRAVA ZAPEKO							RUDOLF FRANC				VEUKOSTNA STOPNJA				
f	vec		STROJNI ELEMENT											ZEVSOVA MATI				
	anc lin	UDU A OSTERC			AGAV1 PODOBNA SREDO- ZEMSKA RASTLINA					VRHNJA HALJA MUSLIMANK PISATEUI- ZAVAŠTR					GLASEN IZRAZ STRAHU AU ZAČUDENJA	ALUMNU PRAPREBI- VALCI PERUJA		
BLAGAJNA	▼				NATRU	NEMŠKI SMUČAR BITTNER STAR SLOVAN						MOŠTVO, TIM AMER. IGRALKA FARROW						
OZEK MORSKI PRELIV							NEUREJEN, NEZANE- SLJIV ČLOVEK KARL EABEN											
VZHODNJAŠKA ZABAVA OB ČAJU									GRŠKA ČRKA					RIBJE JAJČECE				
GOETHEJEVA MATI					BARVA KOŽE, POLT				OČE					SLOV. SUKAR IN KIPAR MEŠKO				

NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 25. 1. 1995 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakalo:
1.	nagrada: Kavbojke, Blue moon jeans by Jonas
2.	nagrada: Kavbojke, Blue Moon jeans by Jonas
3.	nagrada: Kavbojke, Blue moon jeans by Jonas
Izžrebanci nagradne križanke 51/94
1. nagrada: Moška puhovka, Trgovina Mojca Trbovlje, Cirila Hace, Podvine 30, Zagorje
2.	nagrada: Otroški zimski komplet, Trgovina Mojca Trbovlje,
Vesna Kovač, Pod ostrim vrhom 38, Trbovlje
3.	nagrada: Otroška svilena trenerka, Trgovina Mojca Trbovlje,Imre Skrinar, Dom in vrt 46, Trbovlje
4.	nagrada: Moški pulover, TrgovinaMojcaTrbovlje, Marjana Limar, Šuštarjeva 26, Trbovlje
5.	nagrada: Ženski pulover, Trgovina Mojca Trbovlje, Fani Hrovat, Trg svobode 6, Trbovlje
6.	nagrada: Trenerka, Trgovina Mojca Trbovlje, Zvonka Majdič, Gabrsko 64 a, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 26.12.1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočitepo telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 1/95:
OBLA, TUGOMER, KRUP, UKULELE, LEOPOLD, VIREN, GROŠELJ, EVIAN, ŽH, KAN, MORA, KURARE, KAJN, OLT, OPAVA, MARN, ESTER, MASLENICA, ARIMAN, ANT A, OS, VIR, MALE, TON, ISTRATI, ERIK, BIRO, RAT, OST, OČKA, MAMA, VIRAGO, Gl, CARLO, BIKANER, ONEIDA, UZUS, LATA, REPNIK, SERT, AMON.
LAHA
SALON IKA, Kibrtčev* 19 Trbovlje:
TRGOVINA MO)CA. P^rtizAnsk* 5
UrAStMtk:
STP MERCATOR - blagovnic*
TRGOVINA
Litij*:
MOJCA,
jerebov* 2
JOA/45 tHA FUU POkAV&OJkt.
Sf #JF VV
mm:
KRIŽANKA za MLADE
OVEN V tem tednu bostev pričakovanju novih sprememb. Imeli boste nekaj dobrih priložnosti za zaslužek. V partnerstvu bo tokrat vse tako, kot si želite. Št.: 25.
BIK Na delovnem mestu boste zelo cenjeni. V druž.bi boste želeli prevladovati, a vas ne bodo preveč upoštevali. Pazite se stresov in si privoščite nekaj počitka. Št.: 30.
DVOJČKA Čeprav za partnerja ne boste imeli veliko časa, bo vajina zveza usklajena in brez večjih konfliktov. Pri delu bodite bolj natančni. Št.: 21.
RAK Dosti boste razmišljali in se ukvarjali s sabo in tudi s problemi v partnerstvu. Izogibajte se nadrejenimin se ne izpostavljajte po nepotrebnem. Št.: 2.
LEV Povsod boste poskrbeli za dobro voljo, zato boste priljubljeni v družbi. V ljubezni vam bodo zvezde naklonjene. Tudi samskim levom se bo končno nasmehnila sreča. Št.: 10.
DEVICA Ukvarjali se boste predvsem s sabo in skr beli za svoje zdravje. Pii delu se boste dokaj izčrpali, saj vaši pogoji dela ne bodo takšni, kot si jih želite. Št.:7.
TEHTNICA Prijatelji bodo pri vas iskali nasvete za svoje težave, o svojih problemih pa ne boste pripravljeni veliko govoriti. Trudili se boste za boljši odnos s partnerjem. Št.: 6.
ŠKORPIJON Ni dobro, če se preveč zapirate vase in bežite pred problemi. Tudi v vaših odnosih do ljudi bo potrebno narediti kakšno pozitivno spremembo. Št.: 19.
STRELECV partnerstvu se boste trudili za čim skladnejši odnos, zato boste bežali od problemov. Dobrega razpoloženja boste.
Št.: 9.
KOZOROG Preveč strogi ste s sabo in zato tudi nezadovoljni. Denaija vam ne bo primanjkovalo. Bolje je, da nekatere probleme rešite sami in ne obremenjujete pretirano partnerja. Št.: 27.
VODNAR Vdružbibosteskušali narediti čimboljši vtis in iskali potrditev. Do partnerja se boste obnašali dokaj ignorantsko. Ne dokazujte se za vsako ceno. Št.: 3.
RIBI Ljudem okrog sebe boste preveč popuščali. Preveč postajate odvisni od tistih, na katere ste čustveno navezani. Pogovorite se o tem s partnerjem ali prijatelji. Št.: 20.
Restve križanke za mlade,

šahovskega problema in
[mm
dveh ugank boste našli na strani 41.

TpmsMsmSmm
Kulturne prireditve
RAZSTAVE
Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatič razstavlja 18 del v prostorih RSH v Šuštarjevi koloniji.
Zagorje - V DD Zagorje je odprta razstava slikarke Vesne Obid iz Ljubljane. Razstava bo na ogled do 2. februarja.
STALNE
RAZSTAVE
Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča.
Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikarj a Jureta Cekute.
Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje
Hrastnik: Cesta 1. maja 40:
Hofbauerjeva zbirka
različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositeme posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB - zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti in fotodokumentamo gradivo iz tega časa.
Trbovlje: Ulica 1. junija 15:
Rudarsko stanovanjc v koloniji v Trbovljah, ki
govori o načinu življenja tedanje delavske družine.
Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni.
Razstava na Čebinah -urejena je kmečka soba v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama.
Razstava v Batičevem salonu (v Revirskem muzeju) - Celo leto je na ogled kiparska zbirka akademskega kiparja Stojana Batiča.
Zagorje:	Cesta 9.
avgusta 1:
Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju.
KONCERTI
Trbovlje - V Domu upokojencev	in
oskrbovancev Franca Salamona v Trbovljah bo v četrtek, 26. januarja ob 17. uri, koncert Moškega pevskega zbora Društva upokojencev Trbovlje. Zbor vodi Albert Ivančič.
Dol - V kinodvorani na Dolu bo v četrtek, 26. januarja ob 19. uri koncert kvarteta Plavica. Gost bo mladinsko gledališče iz Trbovelj.

DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagoije (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061 -881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od7. -13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na
zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba za Zagorje, Trbovlje, Hrastnik je na Izlakah, od 20. do 26. januatjaje dežurni veterinar Matjaž Pokorn, dr. vet. med. Tel.: 74- 123.
Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 19. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Lju-
bljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290.
Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure.
v
[S) [R (D (§ ta A KO
šund
pel ob 19,, sob., n 17. in 19. uri.
25- 27. RESNi vinu LAŽI lake jsie .čet. oh
KINO DOL PRI HRASTNIKU
21. L VOJNE IGRE
KINODVORANA
HRASTNIK
21.-22.1. PALČICA
ČEM (ris. grozljivka) ' 'or. sre., cel oh I" mi 34.-26. VRAN (am film) tor,, sre., če:...
DELAVSKI DOM ZAGORJE
M- 22. TRIJE LO-POVI IN POTEPIN
(am. kom.) čet. ob 19.
DELAVSKI DOM
TttDAUt [C
19.1. NEVARNA
ŽENSKA tam.) čet. ob 19. uri.
20 -
uti, .
20.-23. KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO (am. ljub. drama) pet., ned., pon. in tor. ob 19. uri.
25.-29. IE KM A ZA ŠONCEM (am. fant.)
ned. ob 17. uri.
KINO IZLAKE
22. L TRIJE LOPOVI IN POTEPIN
(am. kom.) ned: ob
tq i 5
KINO LITUA
21. - 22. FOREST
Gl MP (am. kom) sob ob 19. un. ned. oh 18 uri.
1.	-1. KO SVASAMA-Interval (4)
2.	- /. IMEJMO SE RADI - I.Hudnik & I.Vrčkovnlk (1)
3.	-2. DAJ Ml MOČ-12. nasprotje (3)
4.	-3. BOŽIČ-28 (5)
5.	-5. SKRITE ŽEUE-Zvezde (2)

1.	- 3. COTTON EVE JOE- Redne« (2)
2.	-/. AN ANGEL-KellyFamily(1)
3.	- 4. CROCODILE SHOES -Jimmy Nail (4)
4.	- 2. ALLIWANT FOR CHRISTMAS IS VOU - Mariah Carey (5)
5.	-1. SUPER GUT - Mo - Do (2)
8 Glasu] era zal
Moj naslovi
, Glasovanje po dopisnicah na naslov: Rado Ttaztie, Trg svobode 11a, 61420 TtaNlje I do torka v tekačem tednu. Na sporedu ob ponedefdh od 12.00 do 12.45.
C
KANAL 10
PETEK
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM,18.00 KORISTNE INFORMACIJE,20.15ŠPORT-NA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
14.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 17.00 SATELITSKI PROGRAM

09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM,] 8.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI),21.15 SATELITSKI PROGRAM
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 1Z00 SATELITSKI PROGRAM,18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM,18.00KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILMTEDNA,
23.00	SATELITSKI PROGRAM
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO ZELENA
dolina ali izzivi življenja ali SNOOPV L IVE ali DANNY PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TV SIGNAL LITIJA
VIDEO STRANI VSAK DAN OD 6.00 DO 16.00.
PETEK S«. 11595
20.00	KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET 20.30 AKTUALNA ODDAJA VŽIVO
NEDELJA ŽL1.1935
10.00	INFORMATIVNA ODDAJA, 10.30 VIDEO-BOOM 40 - GLASBENA ODDAJA, 11.15 PRISPEVKI LOKALNIH TV POSTAJ
PONEDELJEK 2$ 11995
20.00	VIDEOBOOM 40 -GLASBENA ODDAJA, 20.45 INFORMATIVNA ODDAJA, 21.15PRISPE VKI LOKALNIH TV POSTAJ.
ETV ZAGORJE
PETEK, 26.1.1996
20.15 - Petek na ETV: Poročila (Zagorske zadeve; Skok čez občinski plot; Kult & ura; Šport, šah in človek ne jezi se; Zgodilo se bo), Svetniki izbrali vodstvo, Siporex včeraj, danes, jutri, Zagorska knjižnica - raj za knjižne molje, Razstava Vesne Obid v Zagorju, V Kisovcu so skakali, Lov na srečo, Sfriziran
pogovor.
9.00	- ponovitev oddajePetek na ETV 10.30 - Naj, naj natakarica 94 (zabavna prireditev z Mojco Blažej - Cirej, Vinkom Šimekom, Janezom Dolinarjem in znanimi pevci ter ansambli)
20.15 - Sreda na ETV -posnetek Dobrodelnega božičnega koncerta iz zagorske cerkve
ETV IZLAKE

20.15 - Naj, naj natakarica 94 (zabavna prireditev z Mojco Blažej - Cirej, Vinkom Šimekom, Janezom Dolinarjem in znanimi pevci ter ansambli)
18.00	- Petek na ETV: Poročila (Zagorske zadeve; Skok čez občinski plot; Kult & ura; Šport, šah in človek ne jezi se; Zgodilo se bo), Svetniki izbrali vodstvo, Siporex včeraj, danes, jutri, Zagorska knjižnica - raj za knjižne molje, Razstava Vesne Obid v Zagorju, V Kisovcu so skakali, Lov na srečo, Sfriziran
pogovor.
11.00 - ponovitev oddaje Petek na ETV 12.30 - Naj, naj natakarica 94 (ponovitev)
RADIO TRBOVLJE
"
6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN
UP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN UP, 1500 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00SOBOTNOPOPOLDNE,
19.00	SLOVO
mzm
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO,
9.00	IZBOR VIŽE TEDNA,
10.00	Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN UP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45POROČILA,
19.00	SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 1430 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN UP, 1500 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.4SOBVESTILA, EPP,17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00SER VIS NE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO

6.00	-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN UP, 1500 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA IN EPP,
17.00	LITIJSKO OKENCE,
18.45	POROČILA, 19.00 SLOVO
VICI ZA V VICE
Sposojeno iz BBS
Nepazljivost
Policaj seje sprehajal po cesti. V roki je vrtel pendrek, in ker je bil nepazljiv, sije z njim ranil oko. Oko mu je izteklo in je dobil zato mastno odškodnino. Ker ni vedel, kaj bi z denarjem, sije kupil čmobeli televizor. Tako je lansko leto gledal prenos s svetovnega nogometnega prvenstva iz ZDA in si venomer očital: "Če bi si zadel še drugo oko, bi pa lahko kupil barvni TV!"
Še enega
Mož pravi ženi: "Ljubica, a bi midva imela še enega otroka?" Žena odvrne: "Ne, dej nehaj, saj imava že štiri!" Pa mož še vedno vztraja: "In? Saj zdaj kar dosti zaslužim..." Žena pa mu modro odgovori: "Ja, a nisi slišal, da je v povprečju vsak peti otrok, ki se rodi, Kitaj ček!"
Nov avto
Trboveljčan je kupil nov avto in se za preizkušnjo odpeljal proti Ljubljani. Tako vozi: prva, druga, tretja prestava, in pripelje v Ljubljani v treh urah. Navdušen nad hitrostjo pokliče domov in reče ženi: "Pripravi mi kosilo, vrnem se čez dve uri." Žena pripravi kosilo, Trboveljčana pa čakajo, čakajo. Čez pet ur se vrne pa pravi: "Ampak tale avto ima samo eno hitrost za v rikverc."
FoTKA kar tikO
Njihove dolge noge.
t--------------------------------------------------\
'VN0! -Z nrjueSfj g iprO :j erjungfi
I •jnurpm 'Z ;9MN +:<)qQ 'I :ui3[qojd p|SAoqes
'nvno ‘Noaav Tara ‘vraara I | 'ogNvivra 'nn ‘vso ' vrana v raca ‘aaaioa | i ‘via ‘vato ‘vaaivv ‘aaoa ‘N3iv rai g
I ‘VOIINa 'NltVTld ‘VNaiS':'1l>RIu[ KZ B5JUBZ! J5I
K.
•<ra;pa
______J
3®ac
fi;
lil
K
RATKE
OMOC&
Med kandidati, ki jim ni uspelo prevzeti krmila trbovelj skega mesarstva, je bil menda tudi dovčerajšnji direktor Tike Bojan Gorjup. Pa bi se po železju in papirju prilegle še mesne izkušnje.
Nekdanjemu predsedniku zasavskih občin so nesporno svetovljanstvo končno priznali tudi v Hrastniku.Marjan Dolanc je postal predsedujoči tamkajšnjim svetnikom. Prvi komentarji so, da je to svetovno.
Med župani zna trboveljski Janez Malovrh najbolj poskrbeti za publiciteto. Če ni drugega, pa varilci v njegovi Cementarni malce zakurijo.
V Zagorju je konec tedna zavladala prava panika, vsi so se zbali za duhovno zdravje svojega župana Matjaža Svagana. Potem, ko je leta svetil na vseh otvoritvah razstav po zagorski dolini, je na otvoritvi slik Vesne Obid umanjkal.
Prvi trboveljski rudar Aljoša Kink je le dočakal svojih pet minut zmagoslavja. Potem ko je izgubil župansko tekmo in mu
je država razčetverila rudnike, je njegova Laguna postala slovenski avto leta.
Novinar Roman Rozina pa se bo zaradi izbora avtomobila Zpz leta požrl. Prepričanje, da bi njegova Cordoba prehitela Laguno, če bi glasovalno dopisnico, ki jo je skoraj do polovice izpolnil, tudi odposlal.
Najbolj zeleni trboveljski hortikultumikTone Ahac nadaljuje pisemsko ofenzivo. Na Delu že razmišljaj o, da bi njegove spise
objavljali na novinarskih straneh. Tako bi ubili dve muhi na en mah: manj bi se poznala odsotnost dopisnice Polone Malovrh, v rubriki Pisma bralcev pa bi lahko objavljal še kdo drug.
Kt>o je mjvečji?
V Hrastniku so z žalostjo ugotovili, da je konec tistih rekorderskih časov, ko so bili najmanjša slovenska občina. Takole so, po številu glav, zdaj med 147 slovenskimi občinami razvrščene zasavske.
Trbovlje so z 19.377 dušami takoj zaprvojakostno skupino, na devetnajstem mestu. Škofja Loka in Murska Sobota, ki sta mesti pred njimi, bežita za kakšnih tisoč glav, tako da bo preboj višje zelo težak. Še najlažje bi šlo z anektiranjem kakšne sosede.
Večji dren je za Trboveljčani. Med zasledovalci je tudi Litija, kije z 18.546 ljudmi na 23. mestu. Ker pa je statistični Litijčan znatno mlajši od Trboveljčana, in ker imajo krepko več prostora, ne bo nikakršno presenečenje, če bo Litija čez leta Trbovlje prehitela.
Zagorje ob Savi so z 16.960 možmi, ženami in otroki na 31. mestu; z dobrimi možnostmi za napredovanje ali zdrs na lestvici slovenskih občin. Kočevje, kije mesto spredaj, ima prednosti le za petčlansko družino, prvi zasledovalec Piran pa zaostaja za slabih dvesto teles.
Hrastnik je tam nekje, kjer je bil tudi v prejšnjih časih. Z 11.059 so na 52. mestu, v podobni druščini kot Zagorjani. Kočevska soseda Ribnica pred njimi jim beži za vsega dva razreda otrok, za približno toliko pa za njimi zaostaja turistični Bled.
Ena novih občin, Radeče, j e uvrščena na vrh druge stotnije, na 102. mesto. S 4679 krajani, ki so postali občani, so šestdesetkrat manjši od največje Ljubljane, a tudi ducatkrat večji od najmanjše Osilnice.
Statistični zavod Redakcije jetrnic
-__—I	saj
HvaIa, Cepi!
ZA jerfiK//cs- f
J\/s, .&0	3
Jo f po>st<*+-
G/l
S/l/S
SUP i.f\ SOp -JTAHo 2-/9 /V0VO
Čeprav smo mesec in pol izgubljali čas z ljudmi, ki so se hoteli iti lokalne politike, se ni ob novem letu nihče z voščilom spomnil Redakcije jetrnic. Le ena izjema je bila, zagorski SNSjevec in izlaški PTTjevec Jože Ocepek.
Se lepo zahvaljujemo in pri polni zavesti obljubljamo, da boste imeli na naši strani v prihodnje, kjerkoli in za karkoli boste kandidirali, nekaj svetlobnih let prednosti pred nasprotniki.
Redakcija jetrnic


.1

UTODELT

Skoraj nova vozila
mnom
J izredno ugodno:

^ Panda 1000 i.e.L(FIRE) '93 od 9.990 Uno 1.0-1.1 i.e.S(FIRE) '93 od 10.990 K Tipo 1.4 i.e.S MACI '94 - novi tip 14.990 Tipo 1.9 TD GT (190 km/h)	od 15.490
Alfa 331.3i.e± '93 in '94	od 13.990
(servo, e.s., c.z.)
Alfa 155 TS (klima) ‘93 in '94 od 21.990 5
K
Rahlo poškodovana - toda
MENCINGERJEVA 7, LJUBLJANA
TEL. (061) 218 122, 218 364

INTEGRAL zagorje d.o.o.
Tel.: 61 018, 64 032, 61 284
POČITNICE - zdravilišča
-	morje
-	planine
PRODAJA
VSEH VRST VOZOVNIC
SMUČARSKI AVTOBUS ROGLA PLIBERK Avstrija	20.1,1995
LENTI Madžarska	28-1.1995 - sobota
Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni.

KZS poslovalnica M€D€H
tel.: 0601/73 696
W4
Zalogi
■	ŽENSKI VISOKI ŠKORNJI ... 6.591,00 SIT
■	DEKLIŠKI VISOKI ŠKORNJI od ŠT. 31 -35 ... 5.880,00 SIT
■	ŽENSKI SALONERJI ... 2.325,00 SIT
■	ŠPORTNI COPATI ADIDAS (indor super, universal ...)
ZELO UGODNO ZEL0 UGODNO
■ otroške startarke - platno UVOZ... 661,00 SIT MOŠKE STARTARKE - PLATNO uvoz... 893,00 SIT
MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE !
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
VABLJENI!
1 I
1 I
TORI
RAČUNALNIŠKA
GRAFIKA IN TISK
1 |
Računalniško oblikovanje in tisk
*	Časopisov
*	internih glasol
*	knjig
*	pisanje in tiskanje not - notografija
*	propagandnega materiala (prospektov)
*	oblikovanje - napisov, emblemov
*	plakatov
*	tipkanje in oblikovanje tekstov in tabel
*	vizitk
*	samolepilnih etiket
*	obrtazcev - dobavnic, faktur (samokopirnih)
*	fotokopiranje
*	spiralna vezava
*	izdelava map
*	izdelava koledarjev
Posebna ponudba
* barvni - color tisk
-	fotokopiranje
-	A4 stran samo 7 SIT
-	A4 mavrica samo 11 SIT
-	fotokopiranje na paus in prosojnice
"TORI računalniška grafika in tisk Trbovlje, Trg F. Fakina 2a, tel.: 0601/27 250, 62 230
■v,a*x,x.x.xox.x««.x.x.x.x.x.x.x.x.x.x.:.>x.:.>>>:.>x.x.x.>>»x.x.x.x.xwx.x.x.x.x.x.x.»x.x.x.x.x.:.:.x-x.x.x.x.x.x.x.x.x.x.x.:::::::’:’
:&:$:8:3:g:8:8:8:3l8:3:8:Si3IS^^
vlvlv1'
Celje - skladišče
i D-Per
ZOBanka Zasavja®
Trbovlje
5000002442,2
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
COBISS o
povišali znesek
V LB Banki Zasavje d.d. Trbovlje smo
gotovinskega kredita
500.000,00 tolarje
podaljšali ^JElELUJEOEflE na
Vse informacije v enotah Banke Zasavje v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju.
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi.
k
:
' •».
• M
i
|
"S
i
i
■k
■
NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Ime in priimek Datum rojstva kraj
ulica datum
- ■			
. .			
	.	
■ •	.	. . .
	.		
. poštna št. . : telefon
podpis
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)