jtittno tekoči račnn St. 24. — Conto correntc con ta pnsta. Posamezna šicvilka 20 stolink. Izhaja : Vs"kponde!jckinčctrtek popoldne. « Tribrut je oblastvo zaplenilo *uoriško Stražo«, her je bila dovolj ®šuniiia,.da je brez ovinkov izrekla jpenie slovenskega ljudstva o tem Jwm zakonu. Za nami prihajajo te^'fi zahtevajo od vhule, da odlok o^pnto premeni. Tu se dvigajo u\l odloku sloviti italijanski prav- fa ?w Prihajajo tržaski in istrski sWi in odloaw odklanjajo zakon oniejitvi lastnine. j "o vsefi vaseh je Ijudsivo pouceno, . Sre za svobodo (isle zemlje, ki so gJ^1 lledie i>rcd 75 leü izlrgali toßtykom. Mi zato ne bomo vec trifüi- Zapišemo le to, kor govorijo Za*ki fašisti: t(ü'?dl°k, ki zadeva in preobraca Haih o^wih interesov. tudi interese lnm"°žnejših ljudi, mora bill jasen vJWancen, zakaj v nejasnosti se ^Jtezdi sanwvoljnost, kar je še slab- °dl faforci zadostujc, da prcčitaš tre^k in sc boš prcpričal, da ga je tofV pres'edati in popraviti v mnogih ^ah.« Tako pise »II Piccolo«. Vfc w# stuvek nuj si zapise v buk- k° bo lwtel zapleniti n^ iöff'0 i(lsno te povedato gtersito tr- ial ¦ täistov »II Popolo di Trieste«, hn,ai te vlada izdala ta zakon. Ta- ole rite: lyNovi odlok je napravil vtis, da so ko^ziüli iz tehnienih vojaskih vzro- $Q' Zolostno je vplival ne samo radi <*nin ars^e škode, ki jo prinasa W* • -ilu^' ^ier sc v ni°m zrc(di duh Ho^čenju in nezaupanja nasproü sfe/ y državljanom Italije.« Fašistov- ${».,,* odločno zahteva. da se odlok Yemeni k>kJ določa po mnenju fašlstov od- 0 omejitvi lastnine? tye*?^* dnevnik »// Piccolo« ozna- tok0^c 23- avgusta vßebiiu* odloka tyfy ^°k prinaša omejitev kmetij- terni «' pasu' ki h' podvržen izred- tios \ rezimu; — omejuje vsak pre- Dr^vr-^^' jcinl.ic veljavo lastninski ljen:jCl' ki je vezana na dvojno privo- ^ ß^!}rc^('k^a in vojaskexa oblastva; le j c'l)(>yeduje vsako porusenje, tudi ho) nuino potrebno porušiti (zgrad- ty'no"' ^dlok prepoveduje tudi le k fa, sekanje dreves in zato — ker kni^ilo odloka tako splošno — *re5i e Predpostavljaü. da se pre- % J)roii zakonu vsak. kdor poseče kje fpno sufio drevo. — Odlok ome- °Must -° jmiv^co; kaiii ee smalra «e re\ Qceta za zanesljivo osebo, ni kza LfCl]?' da se ta zanesljivost raz- rQ\>tip ¦m °tr°fa' all na druge na- y, pv <«/ zakonile dediče.« *lior*a?ft in istrski fašisti torej so- "iorsh, ° omi'iüvi lastnine v pri- v ^n obmejnem pasu takole: ktitydlok prinaša tezko skodo na- Vq/Ce Kospodarstyu, posebiw kmeto- ^(tvt - °k iemlic veiiavo lastninski ^ne dlok omejuje pravico do ded- 4. Odlok izroca odloätev o lastnin- ski pravici, o dedovanju itd. v roke uradnikov. 5. Odlok težko žali in sumnici ob- mejno prebivalstvo, čes da ni zanes- ljivo. — Tu imate pravo sodbo o tem zako- nu. Izrekli so jo pravoverni pristaši vlade in dušcvni voditelji jadranske- ga fasizma, Mi se z njimi v tej iocki popolnoma strinjamo! Kaj se gocli po svetu? Kako je bü Matteotti v rojstnem kraju pokopan? I Zemeljski ostunki nmorjenc^a po- i slanca Matteottija so, kakor nasi či- tatelji že vedo, v sredo zjutraj dospeli v nje^ov rojstni kraj Fratta Polesine. Poßrcb se pa ni yrsil ta dan. Zdi se da je bilo gotovim krogom mnö- go ležcče na tem, da se pogrebne svečanosti vrše kolikor mogoče ne-' opaženo. Najbrže vslcd tega ni bilo ; do zadnjega znano, kdai bodo odpe- | Ijali razmesarjeno truplo iz pokopa- ' lišča v Riano in so prikrivali tudi ! njegov priliod v rojstno vas. Vsled prikrivanja vlade pogreb v četrtek. Določeno je bilo, da se truplo, po- tem ko se ugotovi njegova istovet- nost, izroči družini, ki stori vse na- dalnjc ukrepö. Ko se je pa nes'recna Mattcottijeva vdova obrnila na no- tranjc ininistrstvo o prošnjo, iiuj *c | odredi vse potrebno. da bo ona laliko v sredo 21. t. m. zjutraj spremljala svojega ljubLjenega nioža na posled- nji poti, ji je bila ta prošnja odbita. Truplo je bila prepcljano med sploš- nim osupnjenjem v noči od torka na sredo iz Rima v Fratta Polesine, kraj ki lcži v bližini mesta Rovigo med I'adovo in Fcra.ro v nižini reke Pad v Zgornji Italiji. Kljub prikrivanju in mcšanju se je ta novica v sredo takoj razvedel/a in v Fratto so romalc od vseb strani številne množice, ki so se hotele vde- ležiti pogreba. Ker je pa vdova ho- tela prisostvovati pogrcbu, a ji vsled oblastvenih ukrepov in njene izmu- cenosti ni bilo inogoce odpotovati pred sredo zjutraj iz Rima. so odlo- zili pogreb na cetrtek. Ljudstvo in vdova čuvata zemeljske ostanke. Ljudstvo je ostalo po večini v Fratta in čakalo. F3opoldnc je pa za- čelo naenkrat neusmiljeno dezevati. Ker je kraj majhen. ni moral nuditi štcvilni množici strehe. Zato je bila večina prisiljena, da se je z vlaki, av- tomobili in vozovi vrnila pronočevat v bližnje večje kraje in niesta. Mno- gi so pa kljub dezju ostali in so zbra- ni okrog Matteottijeve rojstnc liise čuvali zemeljske ostanke dragega po- kojnika. Čc so se domučini opraviče- vali, da obžalujejo, da jim ob takem vremenu nc morejo dati strehe. so vrli varuhi odgovarjali: »Ne stori nič, saj smo vajeni trpeti! In ranjki, ali ni pretrpcl vcč ko mi vsi!« In so ostali zbrani v nialih skupi- nah ter čakali belega dne. V hiši žalosti je pa Čula in plakala ob mrtvaškem odru svojega nepozab- nega moža njegova strta vdova. Ko je prispela proti večeru iz Rima, se je zgrudila ob krsti, ki ie liranila razdejano okostje in se je zatopila v vročo molitev, da bi našla nckoliko tolužbe. Sorodniki so jo zaman pro- sili, da bi šla pocivat. Prosila jih je, naj jo puste, da bo vso noč sama ču- vala svojega dragega. Saj je to zad- nja noč pred ločitvijo za vedno. Množice prihajajo. ¦ Ob zori sc je začela množica, ki je čuvala pred Matteottijcvo hišo, nag- loma množiti. Bilo je praveato Ijud- sko romajije. Neštcvilni venci in šop- ki, ki so jili položili posamezniki, dru- žine in društva, so že pričali, kiiko je bii nesrečni pokojnik visokočislan in ljubljen. Veliko bolj učinkovito se je na še izražala ndanost ljudstva v ve- ličastni manifestaeiji, ki ie ob po- grebu vzkipela iz množice. Da je bilo v tej manifestaeiji tudi nekoliko pro- testa proti onim, ki so jo vsled ne- osnovanih predsodkov hoteli prepre- čiti, je razumljivo. Naval ljudstva je bil tako nepriča- kovan, da je bilo varnostno oblastvo vom in avtoniobilom dohod v Fratta. Ustaviti so se morali daleč zunaj. (llavna in druge ulicc v Fratta s<> bi- le tako prenapolnjene, da bi bilo kma- lu onemogočeno vsako gibanje. Raz- ven mnogoštevilnili zastopstev raz- nih socialističnih skupin, so bile tudi ostale opozicijonalne stranke mnogo- brojno zastopane. Zadnja pot. Ob devetih zjutraj je nastopila ne- srečna žrtev podivjanih strasti svojo zadnJQ pot. Sprevod so otvorili nosil- ci vencev; bilo jih je okrog 200. Sle- dil je bataljon vojaštva, ki je bil po- slan za častno spremstvo. Z njim je bila tudi vojaška godba, ki pa ni svi- rala, ker je vdova želela, naj ne bo nikakih govorov in nikake godbe. Ra- kev so nesli pokojnikovi sorodniki \r\ prijatelji. Sledila mu je vdova s se- strama in zastopnika zbornice in se- nata. Ko se je sprevod pomikal med dvema vrstama množice, je ista mol- če pokleknila in obmetavala krsto s evetjem. Vladala je grobna, pretres- ljiva tišina, iz katere se je slišalo sa- mo molitve duhovnikov. Ko so w cerkvenem opravilu hoteli prenesti mrliča po ravno isti glavni poti na pokopališče, je polieija zaukazala. da rnora sprevod takoj naravnost na po- kopliščc. Ko je vcč tisočglava množj- ca -- zbranih je bilo okrog 15 tisoč lju- di — kateri dostop do cerkve ni bil dovoljen, to doznala, je zavrelo v njej in bati sc je bilo, da bo s silo na- valila na karabinerje. Na pokopališfu. Med tem je sprevod z rakvijo do- spel po določcni krajšnici na pokopa- lisčc. Množici je bil vstop zabranjen. V liipu je bil pokopališčni zid poln lnladeničev, ki so ga hoteli presko- čiti. Ncki vojni pohabljenec zavpije: »Poljubiti hočem krsto, da počnstiin mučenika.« Pplicijski koinisar ga jez- no zavrne: »Cc vstopiš, ti zadam su- nek z bajonetom.« Ta beseda razburi množico, ki zjične vpiti: »Nočemo j nasilstva!« Vojni pohabljenec pa ! vsklikne: »Mene lujčete suniti ž ba- 1 jonetom, ki sem izgubil eno roko v vojski in čakam tu že od včeraj, da se poslovirn od Matteottija.« Te be- sede so porazno vpMvale na komisar- ja, ki je obmolknil in se oddaljil. V tem so pogrebei dvignili krsto na ra- rnena, da jo jm množica lahko videla. Ljudstvo. se ni moglo več premago- v:iti in ie začelo vsklikati: *^ivijo i Matteotti. Jivijo naš rnučenik!« Ker se vsklikanje ni hotelo [x>leči. je sto- pila Matteottijeva vdova na neko vzviseno rnesto, dvignila roke in jz- govorila par pornirjevalnih besed. Ko je pa rnnožica zagledala vdovo, je prekipelo njeno oduševljenje do vr- hunca. Ni se dala več zadržati in v hipu je bilo par tisoč ljudi na pokopa- liscu in okrog rakve. Vsakdo se ji je hotel približati in jo poljubiti. Šele pomirjevalnim besedam Matteottije- vega svaka se je posrečilo spraviti razburjeno in razvneto množico k re- du. Pogreb se je na to mirno zaključil. Mizerni ostanki Matteottijevega trupla so našli po dveh groznih me- seeih svoj večni počitek v domači zemlji. Fratta je postala z njegovimi mučeniškimi kostmi svetišce. h kate- rem-u bodo leto za letom rornale Ijud- vega uinora pa s teni se ni itki.u. Dan za dnein prinaša nova razkritja, boj radi te grozne zadeve se se ved- no bolj poostruje in postaja za vhida- joče kroge vedno mučnejSi, usode- polnejši. _____ Izjava poslanca Besednjaka. Ko so se prepeljavali ztmski ostan- ki Jakoba Matteottija äz postaje Monterotondo proti njegovemu rojst- nemu kraju Fratta Polesine. so se posiovili od umorjenega poslanca za- stopniki rimskega parlarnenta, rned katerimi se je nahajal tudi slovenski poslanec dr. Bcsednjak. Vladno glasilo »Idea Nazion ile« je Besednjaku zamerila, da se je vdele- žil žalne svečanosti in ga napadlo, na kar je naš poslanec naslovil na list i sledeče pismo: »Spoštovani gospod ravnatelj! j »L'ldea Nazionale« ie v svoji vie- \ rajsnji številki UAmaiila mo jo vdelez- \ bo pri prepeljavi trupla poslanca i Matteottija in napisala med drugim \ siedete: »poslanec liesednjak se pri- tiska na opozicijo in se stavi v os- predje ob njeni strani, eetudi v luzni | in bolestni Inci ialne prepeljuve po- ! slanca MatteoUila.« S tem mi dela list j očitke, da sem prisostvoval hot po- slanec italijanskega parlamenia odho- du trupla poslanca Matteottija proti njcgovi rodni zemlji. tzjavljam, da si stejem v cast, da sem se mogel pokloniti zemskirn />re- ostunkom poslanca Matteottija, s ci- j mer nisem le sledil človeškemu ču- stvu, ki stoji visoko nad vsemi ple- meni in različnimi nazori. temveč sem s tem tolmatil iudi misljenje slovensko - lirvatskega Ijndstva, ka- terega imam cast zastopati. Naše ljudstvo vidi v Jakobu Matte- ottiju junaskega boritelja, ki je padel na bo'jnem polju za zmago svobode in pravice. On je umrl zustvur, ki je tudi nasa: za svobodno in res cloves- Stran 2.____________________________»OORISKA STRA2A« ko življenje, ki bi bilo vredno dezele, v kateri naj se spoštujejo osnovne pravice vseh državlianov brez razli- ke na n'jih Tnišljenje in njih pleme. Dr. Engelbert Besednjak, državni poslanec, V Rimu, 22. avgusta 1924. To pismo so priobčili vsi glavni časniki, tako »Mondo«, »Popolo«, »Corriere della Sera«, »Roma«, »A- vanti«, »Giustizia«, »Voce Repubbli- cana«, »üiornale di Sicilia« in drugi. Odkrite besede naučnega ministra. (Piše poslanec Besednjak.) Po nalogu našc politične organiza- I die sem se vdelezil v Rimu skupnega nastopa z nemškimi poslanci proti j odloku, ki omejuje lastninske pravice -{ slovanskega in nemškega liudstva v novih pokrajinah. Pri tej priliki smo se oglasili tudi pri novem naučnem ministra Casatiju, da poizvemo, ali misli vlada nadaljevati pogubno šol- sko politiko ministra Gentileia proti narodnim manjšinam v Italiii. Razgo- vora smo se ydelezili vsi štirje po- slanci :dr. Tinzl, dr. Sternbach, dr. Wilfan in jaz. Mislim, da ie bil razgovor z mi- nistrom Casatijem zgodovinske važ- nosti. ker je prvič, odkar smo pri- klopljeni Italiii, odgovorni italijanski minister povedal odkrito in brezob- zirno odposlancem našega ljudstva, kaksne namene in nacrte zasleduje rimska vlada proti narodnim manjsi- nam. Ni mogoče priobčiti tukai celotne vsebine vaznega, mestoma precej burnega razgovora med zastopniki narodnih manjšin in ministrom Casa- tijem, a to kar bom povedal. bo za- dostovalo popolnoma, da si napravi naše Ijudstvo sliko o zalostni usodi, katero so nam namenili rimski oblast- niki. Gentilijeva reforma se izvede. udaril, da so šolske razmere v naših pokrajinah nevzdržljive in da so novi solski zakoni pri nas kratkomalo ne- izpeljivi, je minister Casati naglo in brez pomisleka izjavil, da se on z Gentilejevo reformo popolnoma stri- nja in da se je bo drzal tudi v bo- dočnosti. »Uspehi šolske reiorme so dobri. tako mi poročajo soglasno iz Trentinskega in iz Julijske Krajine. Našim ciljem se morete vi seveda le upiratij to je naravno, a drugacne po- litike mi ne moremo delati. Nasa sol- ska politika ](-' pac drzavna in ita- lijanska.« Da bi ne bilo med nami in vlado slepomišcnja, ie Wilfan preki- nil ministra in gq vprašal: »Ali hocete morda spremeniti Slovane in Nemce v Italijane?« Ne da bi se najmanj po- misljal je Casati mirno pritrdil: »To je brez dvöma nas namen. Mi vas hočemo izpremeniti v Italiiane. Ne varaite se, biti hočem odkrit! Saj vam je minister Gentile povedal go-, tovo isto!« — »Ni res.« — sem ga za- \ vrnil — »vlada je doslej vedno zago- tavl'jala. da nima namena nas razna- roditi, trdita ie, da hoče spostovati naš jezik, našo kulturo. nase običaje. Mi predlagamo, naj se v prvih letih \ vrši pouk izključno v materinščini in \ sele ko postaneio otroci dusevno zre- li, naj se pricne pouccvanje italijan- ščine.« — »Net Ne! ie vzkliknil mi- nister. — Jezik ni za nas občevalno \ sredstvo. Jezik je duh, ie italijanski način misljenja in čustvovania. Glei- te, iaz imam več prijateljev v Jugo- i slaviji, ki govore ravnotako dobro italijanski ko vi, in vendar niso Ita- lijani!« Mi moramo čutiti italijansko. Ta iziava naučnega ministra je na- ' pravila na zastopnike narodnih manj- šin globok vtis, kajti razkrila je raz- narodovalne načrte rimske vlade v vsej nagoti in brezobzirnosti. Oblast- i nikom ne gre le za to, da se nauči naše Ijudstvo it alii ans ki iezik. ampak hoce vniciti naše slovansko mišlie- njc in čustvovanje. Nemci in Slovani se ne smeio vec cutiti kot Nemci in Slovani, temvec kot Italiiane. Iztre- UU: j„ irohn ir/ e1n\UtWikP.ifn in n, W- škega liudstva njegovo narodno za- vest in jo nadomestiti z italiianskim čustvovanjem. Poslanci so zaceli krepko ugovar- j iati, Tinzl ie poudaril, da smo pač italijanski državljani, a da ne bomo svojega narodnega znacaia nikdar zata'jili. »Naši cilji so pač različni« — je vzkliknil minister —, vi stojite na enem bregu, mi na nasprotnem.« »Vi sami ste rekli,« — sem zavrnil mi- nistra — »da je iezik duh, da ie v je- ziku zapopadeno moje duševno ziv- Uenie, moj duscvni obstanek. Kako ! morete torei od nas zahtevati. da so- : delujemo pri vnicevan'ju duševnega živlienja in obstanka nasega naro- I da? Vsak clovek, vsaka druzina, vsa- I ka druzabna edinica, in tako vsako I pleme Una svoje naravne, svete nedo- takliive pravice, katerih ne sme kr- šiti nobena vlada in nobena drzava, ker so nam priroiene, nam od Boga dane. Vaša politika ie nasprotna na- ravnemu pravu in krščanstvu.« Minister ie poslusal in odgovoril, da nima naš razgovor nobenega po- mena, da ie brezuspesen. Wilfan je poudaril, da se obruca na njegovo srce, na srce enega izmed sinov italiianskega liudstva. ki ie bilo nekoč vzgled Uubezni do lastne na- rodnosti. Vse zaman! »Nam ne preostaja torei drugo — i ie poudaril Wilfan —, ko boj za ob- J stanek. Začela se je borba med silo i in prirodo in mi smo prcpričani. da bo končno zmagala priroda.« j Praviga je ena in povsod enaka. »Vctšo šolsko reformo —sem pov- \ zel — bo zgodovina porazila! i Mi ne zahtevamo drugcga ko to, ' kar zahtevate Vi za Italiiane na oto- ! ku Malii, na severni obali Afrike in v j Juzni Ameriki. Minister Vederzoni ie pred vojno na nekem obcnem zboru »Lege Nazionale«, slovesno izjavil, \ da ni protidrzavna in iredentisiična propaganda, ako zahtevajo llalijani sole v materinem jeziku. To da je njih naravna, sveta. ncdotakljiva pravica. ! Ali mislite, gospod minister, da se pravica spremeni, ako prestopi dr^v' ne meje? Kar ie pravično in posicno na Malti, ne more biti krivicno Italiii, kar jc pravično v Afriki, ^ more biti krivično v novih pokrw' nah. Pravica ie ena, ie nedeli^a' povsod enaka!« , Minister se ie razhudil in ~of) poudaril, da naš razgovor nima P' menüj ker so naši nazori nasprotni w nezdružljivi. Wilfan se mu ie zahvalil za njegow odkhtosrdiost, ki ie bila cdinu ^' brota razgovora. »Vi ste nam tiQf0' vedali boj. mi se bomo pač brciniu vsemi silami. Borili se homo za sV;' tost nase stvuri, za spomin nlljj očetov in bodocnost naših oirok- j", nameravate storiti z nami. je y 'ir. cecem nasprotsivu z naravnimi Pr* vicami, ki so zajamčene manjšina^ mednarodnih pogodbah, pri katcp so sodelovali tudi zastopniki /fpjjj Vase namene bomo razkrili nase® Uudstvu in omikanemu svetu!« t , To so glavne poteze zgodovi^r' ga razgovora, ki se ie vršil v "'"' med naucnim ministrom in zastoP | niki narodnih man j šin. v ... | Naše Ijudstvo se ne sme vcc w, ! iati praznim upom! Svojo narodw ' si bo ohranilo le v tezkili in ^AL jih, kjer se bo izkazala vsa vZ\ i\ nost, potrpežliivost in požrtvovalf10 I našega plemena. ___ DNEVNE VESTI. i Osebna ves* | Naš rojak k Ivan Okrctič iz Kostanjcvicc ' na Krasu jc dnc 9. avtfiista t. 1. v Franksurtu j promoviral za doktorja prava z odliko. Ca- | stitamo! Ziata poroka. ; Zlato poroko jc praznoval prctcklo so- j | boto v (jorici tast dr. A. Brccclja %. A. Ca- sagrandc s soprotfo. Castitamo! Shod društva Skalnice bo v ncdcljo, dne 31. t. m. ob 3 in pol pop. v Slov. siroti.sču. — Prcdscstvo. Prosvetna Zveza. »Naš Čolnič« jc na poti. S scboj prinaša j cclo vrsto krasnih člankov. Zlasti so upo- I štcvanja vrcdni nasltdnji: Vodniki, Matcrin j dan in Pomcnki. Poročila o dijašcm tcčaju j na Pcčinali, o skupsčini dekli.ških krožkov ! v LoRii in o Kospodinjskcin tcčaju, so pi- I sana živalmo in stvarno. List krasijo lcpc ' I slikc. Odpritc »Čolniču« na stcžaj pot v ' nase domove! ' Gostovanje v Trgovskem domu i v Gorici. i Pod vodstvom gled. igralca g. Ko- I stita, ki nastopa tudUv glavni vlogi, I igrajo tržaški dilctantje String govo draino v 3 dej. »Oče« v soi> 30. t. m. ob 20.30 uri v Trg. doinu-. je eden najagilnejših trž. drain. Kr ' kov, ki bo skiišal. v - bo Ie nio^ na lasten riziko prircjati ^°stoV5r^ z resnimi igrami širom Julijske N' jine. Upamo, da bo naše I.iud 5 amclcmu dclovanju šlo na r0 vßjn tem, da bo v kolikor mogoče s&L $ številu poscčalo predstave, ki "° \ nudile dokaj innctniškega užitka. f se je to vidclo že pri prcjsnjili Prl -]C ditvali na Irzaskem. Dramo »^c. Tarn Bog razvcscli nas! -" In ko so uvidcli korist in P°1' jtf pouka, so radi poslušali sfospoda|• .ft je svetoval zidati posebno P()J' V ki naj bi bilo za kaplana in solo-^ nekaj letih je gospod nabral f01^^ da je kupil, neko hišo, a ker n' ,lVjl pripravna, jo je dal podreti. na.I3l"{Jilo sam načrt in vodil delo in ko Je rat^ poslopje gotovo, jc vdclal nad VT 0, napis: »Vicariatiis et vicariani peratori et scholae posuere.« * j0 In Ročinjci so se postavljali: >> imamo!« X. Inzener in se to in ono. Leta 1812. je bil Napoleon s sv^. veliko armado v Rusiji P°sa^ov^ mraz in zima sta prekrižala n]e^ptr račune. Evropski vladarji so se ^ gumili in naslcdnje leto sc je .ce ojn3 ropa dvignila zopcr njega in ^b6t, sreča, ki mu je v Rusiji obrnila1 n ^ ga tudi v bodoče ni več spre^1J »OORIŠKA STRATA« Stran 3. Ubogemu gospodu so poleg drugega vzeli dežnik, katerega so pa popus- tili na vratih. — V noči od 16. do 17. avg. so kradli v farovžu v Kožbani. , sudi tu so poleg drugega odnesli j dežnik, katerega so pa pustili zunaj farovža. Se jim je že zdelo. da bo Ie- Po vreme. — Ali ni nikogar, ki bi tem ljudem vreme malce pokvaril? Nismo hoteli biti krivični. »Gor. Straža« je priobčila v svoji Predzadnji štcvilki vest iz Rene, da sp bill izvoljeni v snoparski odbor gg. Stepančič, Černigoj in Duršot. Naš dopisnik je dodal tc.i vesti opazko, da žfiluje za gospodi Sokolska zveza. Ziito so se čutili od te vesti prizadete bivša gg. župana stavbeni mojster Stepančič in Duršot in avtorizirani sjavbeni mojstcr g. Stepančič. Izjav- j wnio, da niso bili izvoljeni v snopar- ' s& odbor imenovani trije gospodje, i ternveč popolnoma druge oscbe. Naš d°Pisnik je pač slišal ta imena in po- tern poročal v dobri veri. V »Ooriški ^traži« in tudi v drugih slovenskili "stih je bilo priobčenih žc več dopi- s°v, v katerih so dopisniki obsojali P°stopanjc nekaterili nekdanjili prvih narodnjakov, ki so zakrivili slab izid za slovansko listo pri zadnjib držav- npzborskih volitvali. Zato jc naš do- P'snik tudi ob tcj priliki po ponioti mi- Ijjl» da so pod zgorajšnjimi imeni mi- f'jeni zgoraj imenovani trijc gospod- j^- Z zadoščenjem ugotavljamo, da je "'l naš dopisnik v zmoti. Vedno bol.i ^e vsak Slovenec sramuje biti snopar. ]a Pojav nas veseli in navdaja z za- ccnjcin. Pri procesiji vabila na pies. , Na Rožnico iinajo v Medaui veli- ko procesijo z Marijinim kipom. Na- pravijo, kar sc da slovesno. Tudi Preproge obesi.io skozi okna. Zraven j^ken pa so bila letos nalepljena ve- JlKa vabila na »Rallo« in »Pies« za PfHiodnjo ncdeljo. Če ie fotograf jJ]eJ tudi ta vabila, bo slika dostojno ^rasila kulturni muzej. V znanje prizadetini. »Oazzctta Ufficiale« priobčuje dne ^O avgusta 1924 št. 195 celo vrsto kr. 5"»okov, ki obsegajo doloöbe o dr- ^vnili davkih od mincralnili vod, pi- Y' kavinih nadomestkov, plinov in ^lcktrike, oljnatih semen, milaf špiri- a> sladkorja in drugili snovi. Za „Jadranski almanah". Letos izide tretji letnik primorske- ga kulturncga zbornika. Prosimo gg. sotrudnike, da vpošljcjo rokopi- se do 1. oktobra na naslov urednika: Janko Kralj, Oorica, Riva Piazzutta 18. — Načelstvo »Naše založbe«. Pričetek šolskega leta 1924-25 na škofijski gimnaziji v Št. Vidunad Lji'bljano. Učcnci, ki bodo dclali nižji tcčajni izpit, in oni, ki imajo radi bolczni naknadnc izpi- te, naj se vrnejo v zavod sv. Stanislava v pondcljck, dnc 8. scptcmbra; učenci iz osta- lih razrcdov, ki imajo ponavljalnc izpite, naj pridcjo v torck, dnc 9. scptcmbra; vsi ostali učcnci pa naj sc vrnejo v pctck, due 12. scptcmbra. Sprcjcmni izpiti za I. razrcd sc bodo vršili v pctck, dnc 12. scptcmbra ob 10. uri. Listnica Kmetsko-delavske zveze v Gorici. 1. A. .1. Ložice: V najkrajšcm času bomo posredovali pri rctfistcrskcm uradn. 2. G. A. Scdlo: Vašo zadcvo bomo pr<>- učili. 3. S. A. lirestovica. Vaša spomcnica nc bo nič potiiatfala. Vprašanjc Ccr^ovccv jc zcln zamotano in tcžko. Kakor Vam sc godi stotinam driiKih voj. oškodovanccv. Storili bnmo, kar bo mojročc, 4. K. 0. Čczsoča: Glcde Vašc vojnc od- škodninc sc bmo informirali pri finančnern oddclku v Gorici 5. V. A. Voice: O Vaši zadcvi sc jc taj- ništvo informiralo pri mcrodajncm tiradu, pa šc ni prcjclo odjiovora. Darovi. Za Alojzijcvišče: 0 priljki porokc k. Josipa Erzetič iz Paljcvcga z i?.čno Doro Valcn- tinčič iz Plavi nabrali svatje 31 Lir. — Hva- la lcpa! Za Sluvensko sirotišče: O priliki porokc K. Antona Pcčcnko z g. Ludoviko Ličcn na Brjaii pri Rihcnbcrku nabrali svatjc 30 L. — - Srčna hvata! Spominjajte se o vseh pri- ložnostih Slovcnskcca sirotišča! Cene na goriškem trgu dne 25. avgusta 1924. Čcšpljc 1.20 do 1.40 L k«; hruškc 50 vin. do 1.30 L k{r; fij,rc 1 do 1.10 L ks; grozdjc / do 1.30 L kg; breskve SO vin. do 2 L kg; paradižniki 18 do 25 vin. kfj; fizol v stročju 40 do 60 vin. k«; krompir 30 do 35 vin. kjr; jabolka 80 vin. do 1.20 L kg; «rah 1.30 do 1.40 L kß. Kaj je novega na cleželi? Plave. ,. ^ročil se je g. Josip Erzetič iz Pa- Svcga z gdč. Valentinčič Doro iz 1 lavi. — obilo srcčc! Kanal. V četrtek dne 21. t. m. je umrla p°^Pa Ana Lovišček, mati posestni- a Jgnacija iz Zagabcrce in Petra, iaJaKatclja pive pri Sv. Luciji. Holc- I ala k zc dalje časa. Stara je bila 83 p j ^ogreb sc .ie vršil ob zelo mno- ^brojni vdelcžbi v soboto. Naj po- 'Va blaga, krsčanska. žena v miru, re°stalim naše sožaljc! Medana. \\ j^J^a Rožnico sc jc vršila pri nas ^kor vsako leto slovcsna procesija. Qe|°s je bila tidelcžba izrcdno vclika. vü- vscli strani so prihiteli vrli Brici . ^edano. Veličastna procesija se k razvila. v smcri proti Plešivemu. Prcmljala jo je znana biljanska b w'- Miro|i»bni P'Ottonc ie hotel , rabiti ugodno priliko in zopet en- i at prcd vso javnostjo dokazati, ka- s^ nitgova organizacija evete in ra- g •.^n)čil je zato fašistovskim or- '^izacijam, naj pridcio k procesiji, Yjj.^bodo pred vso množico posta- lto'"f. a se niso postavili. tcmvcč do stl — osmcšili. Zbralo se je vsega skupaj 20 fašistov, par iz Biljane, par iz Kojskega, par iz Cerovcga in kak- ! šen še od kod drugod. D'Ottone je bil vslcd blainažc tako razjarjen, da jo je odkuril. Šc bolj kot fašisti ga je ; polomila »»Balila«. 8, reci in piši ! osem učencev se je zbralo pod nje- j nim okriljcm. Giovanni Sfiligoi je bil tako poparjen, da je oddal nadzor- stvo nekemu Mantoldiju. Res, kla- vern, naravnost smešen koncc je vzela nekdaj tako proslavljena fa- sistovska organizacija v naših Brdih. Ljudstvo, ki je bilo vsled nepresta- nih nasilstev preplascno. sc ni upalo več postaviti odločno v bran. Kakor hitro je pa zavela nekoliko svobod- nejša sapa, so nasi Brici takoj zopet pokazali svojo zavednost in značaj- nost ter so obrnili lirbet onim, ki so jih z neprestanimi grožnjami liotcli potisniti v tabor prodanih his. Otre- sli so se jarma, ki jih je stiskal k tlom. To dejstvo nc vcseli samo onih odločnih mož in fantov v Brdih, ki niso klonili pred pretnjami, temvcč bo gotovo vzradostilo celotno dc- želo. 2ivijo! Iz Tolminskega. Naj opišem bralcem »Qoriske Stra- že« tcžke razrncrc, v katerih živimo. Vprašanje vojnc odškodnine lcži sc vedno kakor težka mora na vscm našem gospodarskem življenju. Kon- j kordati, ki se sklepajo posebne zad- i nje case so večinoma sramotno niz- j ki, toda vendar, ko gre za premični- ne ali zcmljiško vojno škodo . vojni : oškodovanec rnolči in podpiše. Vsa- kemu pa se stemni pred očrni, ko mu prcdložijo konkordat za stavbe. Mno- gokrat ne doscza niti polovice svote, ki jo je dobil kot predujem od ene ali I druge bankc ali si je kje drugje izpo- sodil. Na vsak način, če se to ne iz- boljša, mora priti na mnogih naših kmetijah do gospodarskega poloma. Drugo, ki nas tlači, je splošna gospo- dars4a nezadovoljni in je ne plačujcmo rcdno, ker je vse- kakor prcvisoka, zlasti še z oziroin na to, da sc ne plačuje v vseh obči- nah enako! Mi nismo nasprotni pla- čilu, če je to enako in pruvilno raz- deljeno v vseh občinah in na vse v/.i- valce vode, nasprotni pa smo dose- danji višini plačevanja in ncenakosti v plačevanju! — Denarja pa nirnamo zato, da se daje v previsokih dninah -— pohajačcm! ... Vodovod v nasi frakciji Beverji-Dobravlje smozgra- dili samt, zgradili smo ga na lastne stroške, ki znašajo okrog 14.000 L, in smo proti ternu, da se podaljšuje vodovod. Ce to žele prebivalci te ali one obciiic, naj ga grade na svoje stroske! Odločno zahtevamo, da se takoj skliče občni zbor, na katerem hoče- nio in moramo prcgledati vse raču- ne, da se dosedanji nedostatki in do- sedan je ncrcdnosti odpravijo!« V Dobravljah je sicer zastopnik vodovodnega konzorcija, ki nas pa o vsem ne more informirati. ker dobi- va sam ncznatne informacijc! — Še nckaj! Ni dovolj, da sc voditcljcm in delavcem nakazujejo precej visoke place, mora se pogledati tudi na os- krbo vodovoda, ki je v vclikem ne- redu! Ventili, odduški itd___so na- nietani s kamenjem in oncsnaženi z raznimi nesnagami, da bi človek ne mogel niti vode piti, če bi vedno na to mislil. Pozivamo deželno upravo, da pouči vodstvo vodovoda kakšno krivico (Jcla tej važni napravi in jav- iio pozivljamo vodstvo vodovodnega konzorcija v Dornbergu, da napravi v tem oziru že enkrat red! Domacini. (Priohčujcmo glas o tcj važni go- spodarski zadcvi; pripravljeni smo sprejeti tudi druga stvarna poročila o zadevi. Urednistvo.) Zadnje vesti. KANAL. Včerajšnja prireditev tu- kašnje Marijine družbe se je zopet sijajno obnesla. Qloboko zamišljen, tehnitno do skrajnosti dovrsen. pester in raznolik program, ki ie Uriel za podlago našem ürexwiica. je nadil res mnouo duševnega uziika. Vcasih se je občinstvo prisrčno smejaio, dru- gič so zopet mnofzoterim hlcstele solze v očeh. Ker nam dunes primanjknje prostora, homo o tem novem, zelo du- hoyitem nutinu prirejanja društvenih prireditev spregovorili še prihodnjU nekaj besed. TOGA. V soboto je klesiila po na- sih tolminskili hribih xrozna toča. Dvakrat se je brez nsmiljenja vsulu. IJoljski pridelki so vecirwma docela uniteni. Izmed občin, za katere vetno sedaj, da so težko prizadete. navaja- mo: Avee. Cepovan, Pmlmelec, Nem- ski Rut, Ijmiršče, Stržišče. Ijukovo in vasi ob Kojci, ki je bila kar bela. Ljudje obujmjejo! Valuta. Dne 23. avgusta si dobil za 1 fr. frank 1.21, 1 belg. fr. 1.12^, 1 svi- carski 4.24M/4, 1 čcško-slov. krono 0.077, 1 sterling 101.85, 1 dolar 22.07, 1 zlato morka 5.45, 1 dinar 0.277 Lir. Beneške obligacije. Dnc 23. avK.: Srednjj kurs I. 84.11, v Trstu 84.11, v Milanu K4.35, v Rirnu 84.07. "V slovo! Neizprosna roka italijanske vlade jc tndi mene zadela. Moram od vus po 48 h'tih naporneza dela med vami. Leta 1876. sent prišel iz Ljubljane kot učitelj v Postojno, leta 1881. po- lozil sem v Trstu zrelostni izpit za gimnazijo, leta 1887. vstopil sem pri sodišču v Trstu, leta 1890. sel sem za sodnika v Tolmin, leta 1894. v Gorl- co, od leta 1900. naprej sem odvet- nik. Stal sem neustrašeno na braniku. Bil sem 12 let vuš dezvlni poy.tanec. Trgovski dom, Mizarska zadruga, Pevsko in xlusbeno društvo. Šolski dom in vrstu zadruz in drustev so sledovi nwjexa dela. Res, da jih je doletela itafijanska poplava,uvusa zavest davnih. politic - nih, Kospodurskih in kulturnih bojev, ostaJa je živa in trdna, vasa mludina je rod slarih bojeynikov za narodne in človeske pravice. Zaman italijan- j ska vlada pošilja preko meje razum- \ nike — mend a sem se ji tudi jaz zdel ; »prepameten« -¦ a pride jo druxi za ruimi. vasi sinovi, ki se izuče v raz- svetljenem delu ltulijc rabiti orozje kovano proti vam, za vus. Prineso s seboj kar je boljšega; kar ie tarn slubega, jim dvigne zuvest last ne- ga, vasega prvenstva. Vclja socijologični zukon, du vsa- ka storjena krivica vzbudi tustvo pravice, du vrinjevanje podlosii bo- dri pogum, da ponizunje dyiga zuvest lastne notranje moci. Italijansko ljud- stvo je po jedru, kakor vsako ljud- stvo, dobro. Njegove dobrine vuši mludeniti prineso s seboj in vcepijo na krepko, zdravo domace deblo. Šarlatanstvo in domišljavost intelek- tuulcev, ki cesto vodijo italijansko javnost, pa opomni vašo uceto se in stremeco mladino. da ie kulturna raven slovenskega goriškega Ijud- stva za dobro polovico nod nrecnim itulljunskim, opozori, da ie treba pro- ti krivicni preoblastnosti. ne toliko strankarskega odpora, umpak z vse- Stran 4. »OORIŠKA STRA2A« mi silami dvigati kulturo, ki je v delu in moralni vzgoji. Cuvajte svoje umstvene in eustve- ne vrline — so ncodoljive! Ljubite svojo grudo in delo na nji! Ljubczen do rodiw zemlje, do solnca in vzduha nod njo, Ijubczen do sotrpina pri de- lu, ljubezen do materine govorice in narodne pesmi je nepobedljiva! Ne pehajte se za bogastvom, sreca in bo- gastvo cloveka je v tastni volii, lastni movi, oboje daje delo in liubezen. Blagostanje je posledica obolegal Pred davnimi leti set sem sam brez tuje pomoči po svetu iskat dela in spoznanja. Vstvaril sem si s tezkim trudom in učenjem krepko voljo in zavednost s tern blagostanje. Itaijan- ska vojna mi je vzela plod trideset- letnega dela — vse je poriišila in pož- gala — bil sem driigič s sedmerimi nepreskrbljenimi otroci na ccsti. Liu- bezen do dela, Ijubezcn do rodne grade, svojih otrok, Ijubezen do ne- izcrpno bogatega našega jezika, ohranila mi je staro moc in samoza- vest. Sem tret He na cesti! — Bolest mi stiska sree, ko zapuščam Goriško in dobro slovensko Ijudstvo. a odhajaje zapojem zc sivih las vesclo kobaris- ko, tafzo eis to slovensko pesem: »da- la mi je stol, vzela mi je stol — sem zavriskal in sem šel!« Pred 45 leti me je vrgla avstrijska, nemška vlada, na cesto. ker sem tr- dil, da mora Avstrija najdalje v 100 letih postati republika, da mora po- stati slovanska — ali pa propasti Ni še preteklo 40 let in ostanek nekdaj prcobjestnih Nemcev tvori republiko, mogočne Avstrije ni veel — Ni je razdejalo orožje. niso je razsuli zma- goviti sovražni polki — razpadla je, ker je tlacila svobodo in kulturo na- rodov, ki so delali in stremeli na njt- hovi zemlji. Razpadla je ze davno mogočna svetovna rimska država, ker ni spoštovala svobode in kulture podjarmljenih narodov. Tako skoro razpade slava in moč drzav in na- rodov, ki se čutijo vzvišene nad tio- veško druzbo in njenimi zakoni! laman hočejo ustaviti kolo zgodo- vtne! Umstvena, moralna in socijalna reakcija med razumniki države zma- govalcev je zadnji pojav zmedcnih Uberalnih in acijonalnih ideologij. Ve- lika vojna je bila grozna nevihta, ki je morala završati v zadušenem oz- račju izprijenih misli in čustev. Po- bite so drzave, od katerih jc nevihta prišla — prosta pot je novim zdra- vim idejam, ki kipe med delavnim ljudstvom na dan! Kmet in delavec vstajata — prva zarja svobode brezi za vzhodnimi gorami! Tudi italijan- sko Ijudstvo se ne da gaziti — ita- Hjansko Ijudstvo pa sta kmet in de- lavec. Rame ob ramenti z detavci in kmeti vsega kulturnega sveta. izvo- juje zdruzeno slovensko in italijansko Ijndstvo pravo svobodo dela. misli in čustev! Goriea, 19. avgusta 1924. Dr. H. Tuma. Socialni vestnik. Izseljencem v Francijo! Že večkrat so bila priobčena v »Goriški Straži« različna svarilna pi- sma izseljencem, ki se nameravajo izseliti v Francijo. Ta pisma so pi- sana od nas goriških izseljencev, ki delamo v Franciji v rudnikih ter smo gotovo mi najbolje poučeni o razme- rah, ki vladajo tukaj. Le žal, da «e izseljenci vse premalo ozirajo na ta pisma, kar se pa bridko maščuje. Zato liočemo opozoriti izseljence še na nekatere stvari. Nikar tie verujte izseljeniš. uradu in »Novi Dobi«, ki piše, da ne rabite več kot 200 L za potovanje. Res, da se za potovanje ne rabi več, ali ko dospcte na lice mesta, ste brez dena- rja ter ste tako prisiljeni pod vsakim poLojem delati pri podjetju, kamor vas pošljejo. In ravno to hočejo go- spodje, ker izseljeniški urad, kot se zdi, ni nič druzega, kot čisto navadna kupčijska agencija z izseljenci. Preden odpotujete iz Gorice, zah- tevajte naj vam izročijo potne liste, ter ne dajte jih nikomur iz rok razen obmeinim oblastvom. Vožnje ne pla- čujte nikomur; informirajte se sami na postaji. koliko stane vožnja. Raz- lična podjetja pošiljajo svoje agente v Modane, kjer čakajo mi izseljence, se jim pormdijo kot spremljcvalci ter zahtevajo od njih potne liste. Zadnje- mn transi>ortu izseljencev iz (Jorice, kateri so bili namenjeni v Algrange (Aic(ranž), se je tako prigodilo. 2e v Modani so jim agenti pobfali potne liste. Ko so dospeli v omenjeni kraj ter so doznali, kakšne razmere vla- dajo v nidniku, so se uprli ter niso hoteli iti na delo v rudnike. Vsak dan so jih z orožniki priganjali, naj gredo delat. Nekateri so se vdali, večina je pa vztrajala ter zahtevala potne liste nazaj. Inieli so pa velike sitnosti predno so jih dobili. Potem so šli dru- gam iskat dela, ker v Franciji se že dobi delo, ki je človeka vredno. Rud- nik v Algrange je nienda eden naj- slabših rudnikov v Franciji. Že več sto Slovencev je dospelo tja, a vsak si pomaga proč. Zato pozor na Al- grange. Še enkrat priporočamo iz- seljencem, naj se ravnajo po nasvetih svojih tovarišev, da se ne bodo ke- sali! Več izseljencev. Še eno pismo iz Francije. Dne 26. junija je bilo zbranih okrog 60 mož in fantov v Gorici na Travni- ku pred podprefekturo, ki so bili na- menjeni v Francijo. Potem ko so vsi plačali vozni list do Modane, je pri- šel ven gospod ravnatelj od »Istituto Friulano per emigranti« in lie imel sledeči nagovor: Ravno potom na- šega urada ste sedaj preskrbljeni v inozemstvu z delom. rrorej se imate edino le našemu uradu zahvaliti, da vam ne bo treba, ko pridete v Franci- jo šele iskati dela, kakor ie bilo pred vojno vpod barbairsko vlado, :ko so naši izseljenci ciganili kakor cigani, iskaje si dela v tujih državah. Sedaj je naš zavod delo in tudi druge po- trebne reči že vse poprej preskrbel. Potem je še pripomnil, naj se vsi slo- venski izseljenci naročijo na list »Nova doba« ... Naj nekoliko odgo- vorim na govor gospoda ravnatelja: Ce so bili pred vojno na.ši izseljenci kakor cigani, so sedaj potom Vašega zavoda. suznji. Cigani so vsaj prosti, da gredo kamor hočejo, mi smo pa sedaj potom Vašega zavoda prodani za sužnje gospodarjem francoskih rudnikov. Da hi pa »Nova doba« ne smatrala dopis za lažnjiv, se tudi jaz podpišem kakor župan iz §turij Vidič Stefan. Ljiidska posojilnica v Fmačini. vpisana zadruga z neomejenirn jam- stvom vabi svoje Clane na redni ob- ni zbor, ki se bo vrsil dne 7. septem- bra 1924 ob 3. uri popoldne v župni- ščii s slcdečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev letnega računa. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. V slučaju nezadostne vdelcžbe se bo vršil občni zbor pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom, ne ozirajc se na število pri- sotnih članov. Načelstvo. Zahvala. Za mnogobrojne izraze srčncga sočutja povodom smrtni naše nad vse ljubljene niatere Neže Križman roj. Čeh, kijevcčkrat previdena ssv. zakramenti po trimesečni bolczni v 78.tern 1. svoje starosti zaspala v Gospodu izrekamo svojo srčno zahvalo vsem sorodni- koni, prijateljem in znancetn. Posebno pa se zahvaljujc nio na^cnm duuSntm pastirju preč. g. Alojziju Žgur-ju za njegovo požrtvovalnost in tolažbo. Kazlje, 23. avgusta 1924. Zalujoča družina Križman. Zahvala. Podpisani se zahvaljujem zavaro- valnici proti požaru: »Banca Gene- rale di Trieste«, za točno izplačila ob priliki požara na mojem posestvu v Vrhpolju št. 59. Josip Mavric pok. Antona. RAZPIS SLUŽBE. Občina Ajba razpisuje službo občinskega tajnika za 1. September. Prosilci naj pošljejo | prošnje s potrebnimi dokuinenti naj- ! kasneje do 30. t. m. — Župan Mavrič. ! PRODAM več mladih kokoši in I pmladanskih jarc izbornih valilk ita- | lijanske pasmc; prodam tudi par sto mctrov žične mreže za ograjo. — , Naslov povc uprava lista. SODE ZA VINO in žganje iz sla- vonskega- hrasta, razne velikosti, ka- kor tudi bukove sode za kemično in- dustrijo in olje izdeluje po naročilu in nabavlja vsako množino: Konsor- cij sodarjev Tacenj p. Št. Vid nad Ljubljano (SHS). NA PRODAJ je dvonadstropna hiša z dvema terasama z več posa- meznimi sobami in obSirnim vrtom blizu reke Vipave. Cena jako ugodna radi selitve. Pojasnila dajc Andrej Frančeskin, Bilje 213. KAKO SE REŠIŠ IZ DENARNE J KRIZE, oziroma kako je lahko po- stati bogat? Na obe vprašanji dobiš točen, sistematičen odgovor, ako po- šlješ svoj naslov in za tiskovine zne- sek 51. Ipavec, Miren pri Gorici. i--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ¦ Radi selitve je na prodaj v Črničah ob glavni ce- sti hiša z dobroidočo trgovino jest- vin, po ugodni ceni. Natancnejsa po- j jasnila daje lastnik, St. 21 istotam. Kar ne veš vpražaj univerzalni infonnacijski biro »Argus«. Kncz Mihailova ulica 35, teles. 6—25 Beograd Pasaža Naučne akadcmije. Zdravnik dr. RÄDO SFILIGOJ se je preselil 'pj na Travnik st. 5, I. (nasproti lekarne). Mas zobozdravnik doktop Lojz Kroigher spscialist zü bolszni u ustih in na zab^* sprejemn za psa zobazdravnišha in zobO' tehnlško oproviia v GORICI - na Travniku 20* Brisko vino! PolJedelsRo društvo kolonov in maloposestnikov reg, zadruga z o. J. v FO)ANI pri HILJAIVI ima v svojih kleteh še okrog 20Ö hektolitrov prvovrstnega briškega vina. Ker mora izvršiti v svojih kleteh različne poprave še pred trgatvijo in vsled tega izprazniti kleti, oddaja svoj pridelek od 50 1. naprej v vsaki množici, P° znižani ceni. Cena se je znižala za 30 do 40 cent, pri litru. Gostllnlcarjlinprlfölelji dobre brlslce RaplJIce, poslužlfe se fte ugodne priliRel Teod. (nasi.) - Goriea CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Poso".) Veliha zDloga češhega plains iz znane toyapne Rcgcnchurt I Kayniann, vsaho- vrstno blago za poroCencE hahor tudi veliha izbirc nic^cga in 2enskega suhna. Blssgo solidno! Cene zinerne! STANOVANJIi obstoječe iz sobe in kuhinje za mirno družino se odda v najem, Via Casa rossa 4. Prva slowenska tvrdka JOSIP KERŠEVANI ^ Goriea, Piazza Duomo St. 9 (desno) priporoča svojo trgovino najizvrstnejših Šivalnih strojev iz svetovno znane nemžke tovarne ,MUNDLOS',dvokoles znamkeorig. „KOLUMB1A", belgijskth pušk ter vse k temu spadajoče predmete. Brezplačen poduk v umctnem vezenju, Sivanju in krpanju. Lastna mehanična delavnica in popravljavnica Piazza Duomo 5 (vogal ulica Rabatta).