UDK — UDC 05:624 YU ISSN 0017-2774 CRADBEIVIVISTIVIH LJUBLJANA, SEPTEMBER 1978 L E T N I K 27, ŠT 9, STR. 185-208 9 poni ra N O V O M E S T O Novo mesto 1978 MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA, OPEKARSKA 13 TELEFON 22113, 20 641 TELEX 31420 YU KIP TEKOČI RAČUN 50103-601-23238 TO-MO- TOPLI MONTAŽNI DIMNIK * ■ Uporabljamo ga pri vseh vrstah kurjave. ■ To je najnovejša konstrukcija dimnika s termičnim efektom segrevanja zgornjega dela dimnika s pomočjo segretih sten in zraka. ■ S tem je zmanjšana konden­ zacija vodnih par dimnih pli­ nov na izhodu dimnika na mi­ nimum. ■ Kisloodpornost in ognjevzdrž- nost šamotnih cevi nam za­ gotavlja, da v primeru pojava žveplene ali žveplaste kisline dimnik ostane nepoškodovan. ■ Minimalni vlek je s tem, ko je dimnik še dodatno ogrevan po celi višini od lastnih dimnih plinov, popolnoma zagotov­ ljen. ■ Konstrukcijsko vidimo, da so cevi med seboj vezane po celi višini in s tem je zavarovano, da ne more priti zaradi kate­ rihkoli dinamičnih ali termič­ nih sunkov do negativnega vpliva sekundarnega zraka. * Po ustreznih tabelah in prak­ tičnih izkušnjah lahko TO-MO- Dl uporabljamo kot zbirni dim­ nik do 12 priključkov na eno tuljavo. ■ Mineralne vrvi na robovih re­ ber cevi nam omogočajo, da se cev dimnika termično gib­ lje po vertikalni in prečni smeri. ■ Enostavnost pri montaži nam TO-MO-DI omogoča, da se gradnje takšnega dimnika lo­ tijo tudi amaterji. 13. Krovna plošča je za širino fasadne opeke širša kot so zunanji bloki 12. Mineralna ali steklena volna, s ka­ tero pri zadnji šamotni cevi zapre­ mo zračne komore 11. Zadnji zunanji blok, pri katerem se šamotna cev polagoma skrije tako, da od zgornjega roba cevi do zgor­ njega roba zunanjega bloka ostane po višini še 2—4 cm prostora 8. Mineralna ali steklena vrv se vstavi samo v vogalih zunanjih blokov ta­ ko, da jo centrično pritisnejo rebra šamotnih cevi 10. Fasadna opeka se zida od konzolne plošče do konca dimnika 7. Žične sponke ali mehka žica, s ka­ tero cevi med seboj zvežemo 9. Konzolna plošča je za širino fasad­ ne opeke večje dimenzije. Montira se pod streho v podstrešju 14. Notranja šamotna cev, katera se med seboj po višini v utor na utor veže s šamotno malto ali kitom in najmanj dvakrat diagonalno z žično sponko 6. Zgornja dimna vratca za čiščenje dimnika 5. Priključni element za kotel ali peč 4. Odbojni blok 3. Spodnja dimna vratca za čiščenje dimnika 1. Prvi zunanji plašč 2. Betonska podloga, katera izpolnjuje polovico višine prvega zunanjega plašča GRADBENI VESTNIH GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 9 — LETNIK 27 — 1978 YU ISSN 0017-2774 V S E B I N A - C O A I T E N T S Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings DRAGO MATKO — EUGEN PETRESlN: Analiza dinamike vodovodnih s is te m o v ................................ The analysis of dinamical behavior of water supply systems 186 ANDREJ ABRAHAMSBERG: Primerjava normalne — Gaussove — distribucije z distribucijo 28-dnevnih tlačnih trdnosti b e t o n a ...................................................... 191 Comparison between normal — Gauss’s — distribution and com­ pression concrete resistance distribution after 28 days B. F.: Cestni predor skozi U č k o .................................... ....................................194 Iz gradbene zakonodaje Building legislation LOJZE CAFUTA: Gradbena pogodba 197 Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Iz glasil podjetij: SGP Konstruktor M a r ib o r ........................................................................ 199 GIP Ingrad C e lje ..........................................................................................199 GIP Gradis L ju b ljan a .................................................................................199 Salonit Anhovo ......................................................................................200 SGP Gorica Nova G orica ............................................................................ 200 SGP Primorje A jd o v š č in a ........................................................................201 Iz Raziskovalne skupnosti Slovenije Izvlečki iz raziskovalnih n a l o g ........................................................... 201 Research community of SR Slovenia Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of the Institute for material and structures resarch Ljubljana BOJAN JAREC: Defektoskopija žičnih vrvi na žičnicah 205 Vesti S. B.: News Šesti evropski kongres za seizmično gradbeništvo............................208 Glavni in od govorn i urednik : SERGEJ BUBNOV Tehničn i ured n ik : BOGO FATUR Uredniški odbor: DR. JANKO BLEIWEIS, V LAD IM IR CADEZ, M ARJAN G A SPAR I, DUŠAN LAJOVIC, DR. MILOS MARINČEK, SA SA ŠKULJ, VIKTOR TURNŠEK R evijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov S lovenije, L jubljana, E rjavčeva 15, telefon 23 158. T ek . račun pri SDK L jubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna T one T om šič v L jubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 120 din, za študente 38 din, za p od jetja , zavode in ustanove 750 din. R evija izhaja ob finančni pod ­ pori R aziskovalne skupnosti Slovenije. Analiza dinamike vodovodnih sistemov UDC 628.16 D R A G O M A T K OE U G E N P E T R E Š I J N 1. Uvod Preskrba prebivalstva s pitno vodo postaja v zadnjem času predvsem v večjih mestih precejšen problem. Pri iskanju ekonomskih rešitev izstopata v hidrotehniški praksi predvsem dve bistveni funk­ ciji in sicer samo vodenje vodovodnega sistema in izboljšava njegovih lastnosti. Uspešnost na teh po­ dročjih je pogojena predvsem z obširno analizo, ki mora ovrednotiti osnovne parametre vodovod­ nega sistema in zamenjati kvalitativne kriterije s kvantitativnimi. Zato morajo vodenje, minimizaci­ ja obratovalnih stroškov in optimizacija lastnosti temeljiti na učinkoviti, preizkušeni in solidni ana­ lizi procesa preskrbe prebivalstva s pitno vodo. Projektiranje vodovodnih sistemov pa je še te­ žavnejše, saj podatki o bodočem vodovodnem si­ stemu niso podani, odločitve v tej fazi dela pa ima­ jo daljnosežne posledice. Projektant uporablja v tem primeru predvsem izkušnje, ki jih je pridobil ob proučevanju podobnih vodovodnih sistemov. Prav na tem področju se zelo pogosto dogajajo na­ pake zaradi šablonskega in intuitivnega prenaša­ nja rezultatov z enega vodovodnega sistema na drugega. Zavedati se moramo, da je vsak vodovodni sistem zaključena celota, ki zahteva posebno skrb­ no obdelavo vseh parametrov, ki vplivajo na njego­ vo funkcijo. Zato morajo odločitve v fazi projek­ tiranja temeljiti na detajlni analizi vodovodnega sistema. Na obeh področjih, namreč pri vodenju vodovodnih sistemov, predvsem pa pri njihovem projektiranju lahko uspešno uporabljamo simula­ cijo. Z modelom vodovodnega sistema lahko ma­ nipuliramo dosti enostavneje kakor z realnim vo­ dovodnim sistemom, model lahko preizkusimo na razne kritične primere, preizkusimo lahko večje število variant, kar je pomembno predvsem pri analizi dinamičnih lastnosti vodovodnih sistemov, meljijo predvsem na metodah Cross Lobačeva ter 2. Pregled simulacijskih metod Standardne računalniške metode in programi za računanje razmer na vodovodnih omrežjih te- Avtorja: dr. Drago Matko, Fakulteta za elektro­ tehniko, Ljubljana Mag. Eugen Petrešin, dipl. ing.,, Hidroinženiring, Ljubljana so uporabne le za študij stacionarnih vrednosti raz­ ličnih parametrov kot so npr. pretoki v vejah in pritiski v posameznih vozliščih. Projektiranje vo­ dohranov, črpališč in avtomatizacije vodovodnih sistemov pa zahteva temeljito analizo dinamičnih razmer v vodovodnem omrežju, glede na dnevni diagram potrošnje vode, vklapljanje in izklaplja­ nje črpalk, odpiranje in zapiranje ventilov ter dru­ ge zunanje vplive. Zato je potreben prehod na so­ dobnejše simulacijske metode in postopke, ki omo­ gočajo obravnavanje dinamičnih lastnosti obsežnih vodovodnih sistemov. V pretekosti so za simulacijo dinamike vodo­ vodnih omrežij uporabljali analogijo med električ­ nim in vodnim tokom (npr. Me Ilroy itd.). Čeprav ta analogija ni povsem direktna, saj je električni tok linearno odvisen od razlike potencialov (Ohmov zakon), pri vodnem toku pa je analogna odvisnost nelinearna, so ustrezne uporovno-kondenzatorske mreže dale zadovoljive rezultate. Poleg okornosti in nefleksibilnosti velikih mrež sta merjenje in re­ gistracija rezultatov predstavljala velik problem, zato so pozneje prešli na modeliranje omrežij z analognimi in analogno-hibridnimi računalniki. Pri tovrstnem pristopu lahko upoštevamo tudi vse ne­ linearnosti v vodovodnem sistemu, žal pa je šte­ vilo nelinearnih komponent zaradi velikostnega razreda računalnika običajno omejeno, kar onemo­ goča simulacijo velikih omrežij. Z razvojem digitalnih računalnikov so se po­ javili programi za analizo električnih vezij (npr. ECAP — Electrical Circuit Analysis Program), ki so podobno kot uporabno-kondenzatorske mreže omogočali tudi analizo vodovodnih omrežij. To­ vrstni programi so sicer odpravili okornost in ne­ fleksibilnost uporovno-kondenzatorskih mrež, ne pa tudi linearizacije kvadratične odvisnosti med vodnim tokom in padcem potenciala. Zato je bilo potrebno za natančnejšo analizo uporabiti metodo zaporednih približkov. Rezultati analize električne mreže so bili električni potencial v posameznih vozliščih, ki je ustrezal monometrični višini, in električni tok v vejah, ki je ustrezal vodnemu to­ ku. Elektriškim enotam (V, A, D ) je bilo potrebno s pomočjo pretvorniških faktorjev prirediti hidrav- liške enote (MVS, f/S, s2/m5). Simulacijski jeziki oz. programi za simulacijo zveznih sistemov (npr. CSMP — Continuos Sy- stem Modeling Program, DSP — Digital Simula­ tion Program, HYSIM — Hybrid Simulation, CSSL- 3 — Continuous System Simulation Language-3) so omogočili direktno digitalno simulacijo vodo­ vodnih sistemov z upoštevanjem vseh nelinearnosti in simulacijo regulatorjev za vklapljanje in iz­ klapljanje črpalk ter odpiranje in zapiranje venti­ lov. Žal rabijo tovrstni jeziki zaradi svoje univer­ zalnosti velike pomnilniške kapacitete, češ simula­ cije pa je relativno dolg, zato je njihova uporaba predvsem pri velikih sistemih neracionalna. Za efektivno in ekonomično analizo dinamike vodo­ vodnih sistemov je bilo potrebno razviti posebni simulacijski program, ki vsebuje le tiste podpro­ grame, ki jih potrebujemo pri simulaciji vodovod­ nih sistemov, in fiksni vrstni algoritem, ter je zato znatno hitrejši in zaseda manj pomnilniških kapa­ citet kakor standardni simulacijski programi. 3. Matematični model Matematični model vodovodnega omrežja do­ bimo z upoštevanjem znanih fizikalnih zakonov o ohranitvi mase in energije oziroma z upoštevanjem lastnosti skalarnih polj. V vsakem vozlišču mora biti vsota pritekajočih vodnih tokov enaka vsoti odtekajočih vodnih tokov ^Qi = 0 v vsaki zaključeni zanki pa mora biti vsota pad­ cev vodnega potenciala enaka nič 2 A Hj = 0. n m 21 2 i = i j •■= i Ta dva zakona ustrezata Kirchoffovima zako­ noma o elektrotehniki. Ohmov zakon, ki v elek­ trotehniki izraža linearno odvisnost med električ­ nim tokom in padcem potenciala, pa je v hidro­ tehniki nelinearen. Padec vodnega potenciala je namreč odvisen od hidravlične upornosti in od vod­ nega toka, kar se izraža z ustreznim eksponentom A Hj = SQ . |Q\e, kjer je lahko ß med 0,75 in 1,00. Odvisnost med vodnim tokom in padcem po­ tenciala je detajlneje obravnavana v (1). Sl. 1. Shema vodohrana Druga nelinearnost, ki nastopa pri simulaciji vodovodnih sistemov, je nelinearnost vodohranov. Ker sta vtočna in iztočna cev vodohrana ločeni, kar prikazuje sl. 1, je odvisnost med pritiskom v vozlišču j in tokom v vodohran (sl. 2) nelinearna. To nelinearnost, ki jo lahko vidimo na sl. 3, ime- P. Sl. 2. Tok v vodohran QJV nujemo mrtva cona. V primeru, ko je manome- trični pritisk v vozlišču j večji od kote gladine vo­ de v vodohranu in manjši od kote vtočne cevi, ni­ mamo niti toka v vodohran niti iz njega. Vodo­ hrani pa vnašajo tudi dinamiko v vodovodne si­ steme, saj je kota gladine vode v vodohranu inte­ gralno odvisna od toka v vodohran 1 Vklopni in izklopni kontakti za motorje črpalk oz. motornih zasunov so običajno ločeni, s čimer pre­ prečimo neželeno hitro preklapljanje. Taka neline­ arnost, ki jo prikazuje sl. 5, je histereza. Običajno pa imamo dva para vklopnih in izklopnih kontak­ tov za vsak motor. t J' QjZ dt + KGL (0). o MotorVentil Tretja nelinearnost vodovodnih sistemov je ne­ linearna Q-H karakteristika črpalk. Simulacijski program omogoča simulacijo poljubnih nelinearno­ sti s pomočjo funkcijskih generatorjev, pri čemer moramo nelinearno krivuljo aproksimirati z rav­ nimi odseki, kar lahko vidimo na sl. 4. S poljubno kratkimi ravnimi odseki lahko aproksimiramo Q- H karakteristiko dovolj natančno. i - 1 r k H izklop H *vklop Sl. 5. Histereza Vklapljanje in izklapljanje črpalk ter odpira­ nje in zapiranje ventilov sta nelinearnosti, s ka­ terima simuliramo regulacijo vodovodnega sistema. Prvi par regulira motorje v času cenejše elek­ trične energije (od 21. do 6. ure in od 13. do 1. ure), drugi par pa v času dražje električne energije (od 6. do 13. ure in od 16. do 21. ure). S simulacijo takšnih regulatorjev lahko določimo optimalni re­ žim vklapljanja in izklapljanja črpalk, kar omo­ goča precejšnje prihranke pri električni energiji. Vodo, ki jo črpamo v času cenejše električne ener­ gije, lahko namreč trošimo v času dražje električ­ ne energije, ko črpalke mirujejo. Poleg optimalne­ ga vklapljanja in izklapljanja črpalk pa moramo s simulacijskim programom določiti tudi optimal­ no kapaciteto vodohranov in njihovo pravilno vi­ šinsko namestitev. 4. Rezultati simulacije Uporabnost simulacijskih metod bomo prika­ zali na dveh primerih. V prvem primeru, ki ga shematično prikazuje slika 6, je bilo potrebno do­ ločiti kapaciteto dveh vodohranov, višinsko name­ stitev enega izmed njih in kapaciteto črpališča, ter analizirati sodelovanje obstoječega gravitacijskega vodnega vira s črpalno postajo. Rezultate simula- Sl. 6. Shema vodovodnega si­ stema za prvi primer O 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 t> PRITISK V VOZLIŠČU ŠT. 22 V MVS ČAS (UFE) EGENDA y PRITISK V VOZLIŠČU ŠT. 23 V MVS Sl. 7. Časovni potek gladine vode pri neustrezni kapaciteti vodohranov in njihovi napačni višinski namestitvi 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 2 2 23 24 O PRITISK V VOZLIŠČU ŠT. 22 MVS ČAS (URE) LEGENDA y PRITISK V VOZLIŠČU ŠT. 23 MVS Sl. 8. Časovni potek gladine vode pri ustrezni kapaciteti vodohranov in njihovi napačni višinski namestitvi cije lahko vidimo na slikah 7, 8, 9 in 10. V prime­ ru na sliki 7, ki prikazuje časovna poteka gladine vode v obeh vodohranih, kapaciteta vodohranov ne ustreza kapaciteti črpališča. Delovanje sistema ni ekonomično, saj morajo črpalke v času cenejše električne energije mirovati in obratovati v času dražje električne energije. Višinska namestitev vo­ dohrana v vozlišču št. 23 ni ustrezna, saj se vodo- 410.22 „409.72 . . -.09.95 J.409.45. I 409.68 J.4Ü9.18 .. 409.4 C 406.90 409.13 4-408.63.. 408.86 1 40 8 .3 6 .. 408.59 4 0 8 .0 9 . . 408.31 . 407.81 . . 4 0 8 .0 4 ..4 0 7 .5 4 .. 407.77 4 .4 0 7 .27 .. 407. 50 . .407.00.: z-----1------ 1------ 1- H-----1- H--- 1--- 1--- 1--- 1--- 1--- H H-----h H-----1-----1-----1-----1-----1- LEGENDA 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 .13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 O PRITISK V VOZLIŠČU ŠT. 22 V MVS CAS (URE) V PRITISK V VOZLIŠČU ŠT. 23 V MVS Sl. 9. Časovni potek gladine vode pri ustrezni kapaciteti vodohranov in njihovi pravilni višinski namestitvi Sl. 10. Časovni potek gladine vode v raztežiiniku hrana ne polnita in praznita enakomerno. Sliki 8 in 9 prikazujeta časovna poteka gladine vode v obeh vodohranih pri usklajeni kapaciteti črpališča. Medtem ko je višinska namestitev vodohrana v vozlišču št. 23 na sl. 8 še vedno neustrezna, pa predstavlja rezultat na sl. 9 optimalno rešitev da­ nega problema. Vodohrana zelo dobro medsebojno sodelujeta, kar kaže na njuno pravilno koristno prostornino in višinsko namestitev. Delovanje si­ stema je ekonomično, saj v času cenejše električne energije črpalke napolnijo vodohrana. V času draž­ je električne energije lahko zato nekaj črpalk mi­ ruje, kar omogoča znatne prihranke pri obratoval­ nih stroških. Analizo sodelovanja obstoječega gra- UDK 628.16 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1978 (27) ST. 9, STR. 186—191 Drago Matko - Eugen Petrešin: ANALIZA DINAMIKE VODOVODNIH SISTEMOV Vodovodni sistemi večjih mest obsegajo veliko šte­ vilo zajet'j, črpalk, vodohranov in zelo razvejano po­ trošniško mrežo in zato predstavljajo obsežne dina­ mične sisteme. Analiza dinamičnega obnašanja, mini- mizacrja obratovalnih stroškov in projektiranje takš­ nih sistemov so matematično zelo zahtevni postopki, ki jih lahko uspešno rešujemo le z velikimi računal­ niki. Ta članek obravnava simulacijski pristop k re­ ševanju omenjenih problemov. Podan je kratek pre­ gled simulacijskih metod, razvoj simulacijskih jezikov in matematični model vodovodn'h sistemov. Ta model upošteva poleg nelinearne odvisnosti med vodnim to­ kom in padcem potenciala tudi vse ostale nelinear­ nosti vodopadnih sistemov kot npr.: Q-H karakte­ ristike črpalk, nelinearne vodohrane, ventile itd. Pri­ kazani rezultati simulacije omogočajo podrobno anali­ zo obratovanja vodovodnih sistemov, njih pravilno di­ menzioniranje ter načrtovanje optimalnega vodenja, kar je končni cilj avtomatizacije vodovodnih sistemov. Konec članka bo objavljen v prihodnji številki. vitacijskega vodnega vira s črpalno postajo podaja sl. 10, kjer lahko vidimo časovni potek gladine vo­ de v simuliranem raztežilniku R z majhno koristno prostornino. (Se nadaljuje) UDC 628.16 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1978 (27) NR. 9, PP. 186—191 Drago Matko - Eugen Petrešin: THE ANALYSIS OF DYNAMICAL BEHAVIOR OF WATER SUPPLY SYSTEMS Water supply systems in greater towns and cities w :ch usually include many water sources, pumping sta­ tions, reservoirs and great branched consumer supply network are large dynamical systems. The analysis of dynamical behavior, minimization of operating costs and design of such systems are mathematical preten­ tious procedures, wich can be successfully solved only on large computers. This paper deals with the simu­ lation approach to the solution of such problems. The brief review of simulation methods, the simulation lan­ guages development and the mathematical model of water supply systems are also given. The mathematical model consideres all the nonli­ nearities, i. e. the nonlinear dependency, of water flow and fall, the Q-H characteristics of pumps, the non­ linear reservoirs, the valves etc. The shown results of simulation enable a profound analysis of water supply system dynamics as well as the r optimal design and control what is in the last consequence the main pur­ pose of the water supply systems automatisat'on. Primerjava normalne - Gaussove - distribucije z distribucijo 28-dnevnih tlačnih trdnosti betona ANDREJ ABRAHAM SBERG Bistvo vsake statistike je dejstvo, da nobena proizvodnja ni homogena in da se velika večina pa­ rametrov, ki v kvalitetnem smislu okarakterizira- jo neko proizvodnjo, distribuira po normalni — Gaussovi — distribuciji (npr.: tlačna trdnost be­ tona). Standardna deviacija se bistveno zmanjša, ob izvzetju zgoraj navedenih štirih mejnih vred­ nosti V/C faktorjev, in znaša 0,039; ocena proizvod­ nje pa pride v razred z oceno: »dobro« (vrednost od 0,030 do 0,045). Matematični izraz te enačbe je eksponencial- na funkcija, katere grafičen prikaz (graf) je znana zvonasta krivulja (sl. 1). v---------- 68,27 7.)--------------------- Y 7 95,45 7. -----------------------------------------------------------------------------------y J 99,73 7. Sl. 1. Normalna ali Gaussova distribucija je najpomembnejša teoretična distribucija in je določena z aritmetično sredino (X) in standardnim odklonom (d). Pri normalni distribuciji leži v območju: od X —d od X —2 d od X —3 d do do do X + d X + 2d X + 3d 68,27 % 95,45 % 99,73 % vseh vrednosti distribucije (sl. 1). Če v našem primeru od 134 rezultatov 28- dnevnih tlačnih trdnosti betona razvrstimo rezul­ tate v razrede, ki se ločijo po 20 kp/cm2 dobimo naslednje (glej tudi histogram tlačnih trdnosti be­ tona): Razredi tlačnih trdnosti Pogostost 320—339 2 340—359 2 360—379 11 380—399 17 400—419 28 420—439 30 440—459 21 460—479 11 480—499 8 500—519 2 520—539 2 Skupaj: 134 Povprečna vrednost (X) znaša 424 kp/cm2, standardni odklon (d) pa 38,7 kp/cm2. 16 °/o-tna fraktilna vrednost 385,3 kp/cm2, 5 %-tna fraktilna vrednost 359,8 kp/cm2; 2 %-tna pa 344,6 kp/cm2. Faktor variacije znaša 9,1 %, kar po izkušnjah ZRMK predstavlja izredno homogen beton v po­ gledu proizvodnje oziroma kvalitete, tj. MB. Od 134 rezultatov 28-dnevnih tlačnih trdnosti betona jih leži v območju: Vidimo torej, da se tlačna trdnost betona di­ stribuira po normalni distribuciji. Območje X—3 d do X " + 3 d zajema rezultate od 308 do 540 kp/cm2. V našem primeru pa je minimalna vrednost 325 kp/cm2, maksimalna pa 535 kp/cm2, torej zno­ traj tega območja. S praktičnega stališča se proizvodnja betona lahko drži v mejah standardnega odklona pod 40 kp/cm2; seveda je treba imeti na razpolago opremljen laboratorij za kontrolo svežega betona, agregata in cementa ter izšolan in vesten kader. V ne majhni meri zavisi homogenost proizvodnje be­ tona od discipline vseh, ki so kakorkoli udeleženi pri proizvodnji betona (strojnik na betonarni, skre- perist idr.). Težave nastanejo velikokrat, ko nenadoma zmanjka cementa, katrega uporabljamo sicer. Še prav posebej velja to za uvoženo blago čigar ka­ rakteristik ne poznamo v celoti ali pa jih sploh ne. Problem dosedganja MB s takim blagom ni, ven­ dar takih rezultatov pri statistični obdelavi ne upoštevamo. Mnogo težav je z agregatom, še prav posebej, če gre za neseparirane materiale, ki jih pravilnik prepoveduje. Na tem mestu je zelo pomembna kontrola pro­ izvodnje separacije, še posebej takrat, ko betonira­ mo s črpalko, ki zahteva pri uporabi drobljencev brezhibno granulacijo in konsistenco. Manj prob­ lematična je uporaba prodcev za črpni beton. In ne nazadnje: veliko težav je velikokrat v podjetju samem, ko se na področje kontrole gleda z nerazumevanjem; ko le konkretni in nesporni primeri iz prakse prebijajo nezaupanje in odnos do laboratorijskega dela. Spoznanje, da je kontrolira­ na proizvodnja ekonomsko upravičena in tehnolo­ ško nujna — ne samo s stališča pravilnika — si v naših delovnih organizacijah le s težavo utira pot navzgor. Z delno preusmeritvijo in povečanjem kapaci­ tet v nizko gradnjo se je pokazala nujnost po mo­ dernizaciji betonarn in po razširitvi kontrolne službe-laboratorij a. 30 25. od X —d do X + d strogo teoretično 68,27% 94 ali 70,14 % od X —2 d do X + 2 d strogo teoretično 95,45 % 129 ali % 1S‘96 m o h- 20- od X —3 d do X + 3 d strpgo teoretično 99,73% 134 ali 100% cn o CD 15- O Cl­ io 0Jr-\ O Ö O Ö ^ O O O O —. C D O Ö CM ^ CD GO '—' ( M ^ c O C O C J C M ^ - c DO O oco lo Sl. 2. T lačna trdnost v kp /cm ! Histogram 28-dnevne tlačne trdnosti betona MB 300. Število m eritev 134; betonarna A jdovščina SGP »P rim orje« A jd ovšči­ na. Beton za gradbiščne potrebe in za DYW IDAG. Gradisova Sl. 3. H istogram v /c faktorjev Beton MB 300, betonarna A jdovščina ; SGP »P rim orje« A jdovščina. Tudi pri nas smo že na nekaterih področjih kontrole proizvodnje uvedli statistično kontrolo proizvodnje, predvsem betona. Že nekaj let sode­ lujemo z ZRMK, s katerim skupno vodimo in oce­ njujemo kvaliteto proizvedenega betona naših be­ tonarn. Tako smo v letu 1974 za zahtevano MB 300 za gradbiščne potrebe in DYWIDAG sistem v beto­ narni Ajdovščina, v smislu pravilnika o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton (v nadaljevanju: pravilnik) odvzeli 134 preizkusnih kock. Odvzem, vgrajevanje in nega je bila točno po pravilniku. Mineralni agregat atestiran; št. atesta: 3872/MON/G-72/Z0-I. Agregat iz separacije Vrtojba pri Novi Gorici- separiran in pran prodec frakcij 0—4, 4—8, 8—16, 16—-31,5 mm. Cement; ANHOVO PC 550 — pod stalno kon­ trolo ZRMK. Vrednost V/C faktorja: od 0,41 do 0,73. Vendar: V/C 0,41 1-krat V/C 0,42 0-krat V/C 0,70 1-krat V/C 0,71 0-krat V/C 0,72 0-krat V/C 0,73 2-krat Kolikor izvzamemo te 4 vrednosti, se 130 od 134 vrednosti V/C-faktorjev giblje v mejah od vrednosti 0,43 do 0,69 (glej histogram V/C faktor­ jev). Povprečna vrednost V/C faktorja je 0,56, standardni odklon pa 0,047. Če vzamemo za oceno proizvodnje svežega betona V/C faktor oziroma njegovo standardno deviacijo, je po »Stališčih in pojasnilih v zvezi z izvajanjem Pravilnika« beton s standardno deviacijo od 0,045 do 0,055 v razre­ du proizvodnje z oceno: »še dobro«. U DK 620.17:666.972 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) ŠT. 8, STR. 191—193 Andrej Abrahamsberg: PRIMERJAVA NORMALNE — GAUSSOVE — DISTRIBUCIJE Z DISTRIBUCIJO 28-DNEVNIH TLAČNIH TRDNOSTI BETONA Avtor podrobno obravnava rezultate raziskav o tlačnih trdnostih betona na Zavodu za raziskavo ma­ teriala in konstrukcij v Ljubljani in primerja normal­ no tj. Gaussovo distribucijo z distribucijo po preteku 28 dni. Rezultati so prikazani tudi grafično. UD C 620.17:666.972 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) NR. 8, PP. 191—193 Andrej Abrahamsberg: COMPARISON BETWEEN NORMAL — GAUSS’ES — DISTRIBUTION AND COMPRESSION CONCRETE RESISTANCE DISTRIBUTION AFTER 28 DAYS The author deals in detail the obtained results on compression resistance of concrete, effectued in the Institute for material and structures research in Ljub­ ljana, and compares the normal Gauss’es distribution with the distribution after 28 days. The results are given also in graphic representation. Cestni predor skozi Učko Pomen predora S predorom skozi Učko se je uresničilo sto­ letno stremljenje vsega prebivalstva Istre, ki si je vedno želelo dobre prometne povezave z Reko in s tem z vso Jugoslavijo. Z izgradnjo tega predora se bistveno zmanjšajo cestne razdalje in s tem stroški transporta med srednjo in zahodno Istro ter Reko. To pa bo hkrati nova spodbuda za večje investiranje v sicer manj razviti Istri, za razvoj kmetijstva in terciarnih dejavnosti, za napredek turizma in trgovine. Naj v podkrepitev vseh teh prognoz navedemo samo to dejstvo, da se na pri­ mer razdalja od Pazina do Reke skozi predor pod Učko skrajša kar za 35 kilometrov. Dosedanja ce­ stna komunikacija preko vrha Učke je seveda zelo slabo ustrezala modernim prometnim zahtevam, saj so njeni vzponi po 18—20 %, radiusi 8—12 m, širina cestišča samo 5—8 m itd. Položaj predora »Učka« v cestni mreži Istre in severnega Jadrana je prikazan na sliki 1. Tehnične karakteristike predora V tabeli 1 je prikazan promet po obstoječi stari cesti čez Učko in po novi cesti skozi predor, za razdobje 1970—2000. Tabela 1 Leto Stara cesta čez Učko vozila/dan Nova cesta skozi predor vozila/dan 1970 337 — 1972 600 — 1974 757 — 1976 904 — 1979 463 4.374 1993 876 10.650 2000 944 13.806 Na sliki 2 je podan dejanski geološki profil terena, ki se zelo dobro ujema s tehničnimi podat­ ki, ki so jih dala inženirsko-geološka raziskovalna dela in vrtanja. Na terenu je bilo opravljeno geo­ loško kartiranje na površini 30 km2, vzdolž trase Sl. 1. Cestna mreža Istre in predor skozi Učko 1100 900 700 500 300 numulitni vapnenci miliolidni vapnenci j f l iš - pretežno lapori rudistni vapnenci dolomiti i dolom itne breče pločasti i uslojeni vapnenci Sl. 2. Dejanski geološki profil predora pa napravljenih 5 raziskovalnih vrtin glo­ bine 279—507 m in geološko sondiranje na 34 me­ stih. Dejanski geološki profil nam kaže (glej sliko 2), da je potekal izkop, gledano od kvarnerske stra­ ni, najprej 1350 m v apnencih nato se je pojavilo področje laporja v dolžini 260 m, nato spet sloj ap­ nenca 65 m, pa spet področje laporja v dolžini 345 metrov. Do konca predora približno v dolžini 3050, so bili sloji rudistnih apnencev. Predor je lociran v taki smeri, da so vstopni in izstopni deli predora v krivini radiusa 1400 m oziroma 1000 m, da bi se tako izločili negativni optični učinki, ki jih pri voznikih avtomobilov pov­ zroča svetla površina izhodnih odprtin predora. Višinska lega predora na portalih poteka na koti 495 mm. Niveleta v obojestranskem nagibu je 0,4 %, a prelom tangent je v sredini predora zaob­ ljen z vertikalno krivino radiusa 40.000 m. Takšen nagib predora je izbran z namenom, da se zmanj- Sl. 4. Prečni presek Sl. 5. Potek del in mehaniza­ cija šajo količine izpušnih plinov motornih vozil in da se omogoči normalno odvajanje vode. Predor v vzdolžni dispoziciji je prikazan na sliki 3. Konstrukcijski in geometrični elementi preč­ nega preseka so razvidni na sliki 4. Detajl iz poteka del in mehanizacije je prika­ zan na sliki 5. Površina svetle odprtine predora znaša 54 m2. Površina izkopa prečnega preseka je od 66,5 ms do 70,8 m2, odvisno od kategorije hribinske gmote. Obloga predora je v betonu marke 300 in de­ beline 30 cm po celotni dolžini predora. Zavarova­ nje izkopa in hkrati prevzem pritiskov zemeljske mase sta bila ostvarjena z vgrajevanjem adhezij- skih in perforacijskih sider dolžine 1,4—4,0 m in z brizganim betonom debeline 5—20 cm, odvisno od kategorije hribinske gmote. Hidroizolacija je izvedena na vseh mestih, kjer lahko prihaja do pronicanja, izpeljana pa je z upo­ rabo folij PVC debeline 1,5—2,0 mm z zavarjenimi spoji. Oprema predora omogoča varen potek in hkrati sprotno kontrolo odvijanja prometa: — ventilacija je vzdolžna, tj. z ventilatorji, obešenimi na svod predora. Maksimalna dopustna koncentracija ogljikovega monoksida znaša 150 ppm; — električna razsvetljava je izvedena s svet­ lobnimi telesi z natrijevo paro nizke napetosti, obe­ šenimi na zgornjo polovico svoda; — med varnostno-signalne naprave v predoru spadajo: merilec CO; merilec hitrosti in smeri vetra; avtomatični signalizatorji požara; SOS postaje za prvo pomoč; semaforji in prometne oznake; telefonske linije; indikatorji zastajanja vozil; številčni registrator prehoda vozil. Hitrost v predoru je predvidena na 70—80 km na uro. Zmogljivost oziroma prepustnost predora je 1800 vozil na uro. Kompletno upravljanje funkcioniranja predo­ ra in vseh naprav v njem je popolnoma avtomati­ zirano, s pomočjo ustreznih elektronskih aparatur v centralni komandni postaji na istrski strani pre­ dora. Dovozne ceste k predoru omogočajo računsko hitrost 80 km na uro. Maksimalni vzpon je 3,2 %, minimalni radius krivin je 250 m. Prečni presek ima dva vozna pasova širine po 3,50 m, robni pa­ sovi so po 35 cm in bankine po 1,50 m. Izvajalci del Investitor predora: »Učka«, podjetje za izgradnjo cest v Pazinu. Projektant predora: Gradjevinski institut Zagreb, v sodelovanju z več­ jim številom specializiranih delovnih organizacij. Graditelja predora: Gradbeni podjetji »Hidroelektra« Zagreb na istrski strani in »Konstruktor« Split na kvarnerski strani. iz gradbene zakonodaje GRADBENA POGODBA Dne 30. marca 1978 je skupščina SFRJ na seji zveznega zbora sprejela dolgo pričakovani in zelo po­ trebni zakon o obigacijskih razmerjih (dalje: ZOR) Zakon ni kratek, saj vsebuje 1109 členov in obravna­ va pogodbena in nepogodbena razmerja, ki nastajajo med pravnimi osebami, med pravnimi in fizičnimi ose­ bami in med fizičnimi osebami. Prvi del obsega splošne pogoje za nastanek, iz­ vrševanje in prenehanje pogodbenih razmerij, pa tudi tistih razmerij, ki ne nastanejo s pogodbo (npr. po­ škodba pešca z motornim vozilom), drugi del pa ob­ ravnava 34 pogodb. Za gradbenike (gradbene inženirje in tehnike, pa tudi za vse tiste, ki sodelujejo pri izvrševanju grad­ benih pogodb) je prav gotovo važno XIII. poglavje, ki ima naslov: gradbena pogodba. Doslej je več zakonov navajalo, da mora biti med investitorjem (dalje: naročnik) in izvajalcem sklenjena gradbena pogodba, vendar njena vsebina kompleksno ni bila nikjer precizirana. Pri obravnavanju določb o gradbeni pogodbi je treba upoštevati še vsaj naslednje predpise: 1. zakon o urbamstičnem planiranju, Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78. 2. zakon o graditvi objektov, Uradni list SRS, št. 42/73, 3. posebne gradbene uzance, Uradni list SFRJ, št. 18/77, in druge predpise. Kaj je gradbena pogodba? Gradbena pogodba (dalje: GP) je pogodba o delu specifičnega značaja, s katero se izvajalec zavezuje, da bo: 1. po določenem načrtu 2. v dogovorjenem roku zgradil 3. določeno gradbo 4. na določenem zemljišču ali da bo na takem zemljišču oziroma na že obstoje­ čem objektu izvedel kakšna druga gradbena dela, na­ ročnik pa se zavezuje, da bo izvajalcu za to plačal do­ ločeno ceno. Taka ali drugačna gradbena pogodba mora biti pismena. Z »gradbo« so mišljene v cit. zakonu stavbe (sta­ novanjske ali poslovne, jezovi, mostovi, predori, vo­ dovodi, kanalizacije, ceste, železniške proge, vodnjaki Nadzor nad izvedbo: Gradjevinski institut Zagreb. (Vir: vsi podatki in slike so povzeti po članku: Ivan Banjad, dipl. inž., Tunel »Učka«, Gradjevi- nar št. 5/1978) B. F. in drugi gradbeni objekti, katerih izdelava zahteva večja in zahtevnejša dela. Ce pravimo, da gre za pogodbo o delu specifičnega značaja, imamo za to razloge. Pogodba o delu ima po­ dobno definicijo, vendar se prevzemnik pri pogodbi o delu zavezuje opraviti določen posel, npr. izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik se pa zavezuje, da mu bo za to plačal dogovorjen ali primeren znesek. Ce mi težak naseka drva ali znosi premog v klet, gre tudi za pogodbo o delu (ki je navadno ustna in brezoblična) pa za to ni treba posebnega znanja. Izvajalec pri gradbeni pogodbi je dolžan omogočiti naročniku stalen nadzor nad deli in kontrolo nad ko­ ličino in kakovostjo uporabljenega materiala. Tak nad­ zor je možen, ker mora imeti naročnik strokovno ose­ bo kot gradbenega nadzornika, ki podpisuje tudi grad­ beni dnevnik. Ker je izvajalec vezan na gradbeni na­ črt, mora imeti za vsak odmik od načrta pristanek (pismen) od naročnika. Če izvajaec nima takega pri­ stanka, ne more za dela, ki jih je opravd brez soglas­ ja, zahtevati povečanja dogovorjene cene. Vendar sme izvajalec izvesti nepredvidena in nuj­ na dela, če ne more pravočasno dobiti soglasja, dela so pa bila nujna in v korist gradnje ali objekta ali naročnika. Nepredvidena so tista dela, ki jih je bilo treba nujno opraviti, da se zagotovi stabilnost objekta, da se prepreči škoda, če je take okolnosti povzročila nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali kakšen drug nepričakovan dogodek. Za taka dela ima izvajalec pravico do pravičnega plačila. Cena dela. Cena za delo je lahko določena od mer­ ske enote dogovorjenih del (enotna cena) ali v skup­ nem znesku za celotni objekt (skupaj dogovorjena cena ali pavšalna cena). Ceno torej lahko določimo glede na dolžinski meter, kvadratni ali kubični meter, ali po drugačnem kriteriju. Ce v pogodbi ni drugih določb, sme izvajalec, ki je v dogovorjenem roku izpolnil svojo obveznost, zah­ tevati zvišanje cene za dela, če so se v času od skle­ nitve pogodbe do njene izpolnitve zvišale cene za ele­ mente, na podlagi katerih je bila cena prvotno dolo­ čena, tako da bi morala biti višja za več kakor dva odstotka. Če pa izvajalec po svoji krivdi pade v za­ mudo, lahko zahteva ob gornjih pogojih zvišanje cene, če so se cene za elemente zvišale za več kot 5 odstot­ kov. V obeh pr'merih pa lahko izvajalec zahteva le razliko nad 2 oziroma 5 odstotkov. Če je izvajalec pa­ del v zamuda in so se cene zvišale potem, ko je bil že v zamudi, ne more zahtevati zvišanja pogodbene cene. Previden naročnik, ki ima na raspolago tudi vsa potrebna sredstva, želi skleniti tako pogodbo, da ta­ koj plača predvideno vsoto, zato se pa cene gradnje ne smejo zvišati. Ce je bilo dogovorjeno, da se cena za dela ne bo spremenila, če bi se po sklenitvi pogodbe zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila do­ ločena cena, lahko izvajalec vseeno in kljub takemu določilu zahteva spremembo, tj. zvišanje cene, če so se cene za elemente toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela večja za več kot 10 odstotkov. Tudi vtem primeru lahko izvajalec zahteva le razliko nad 10 od­ stotkov, razen, če so se cene precej zvišale, sme na­ ročnik razdreti pogodbo, mora pa plačati izvajalcu za opravljena dela ustrezen del dogovorjene cene :'n pra­ vično povračilo nujnih stroškov. Analogno sme naročnik zahtevati znižanje cene, če se cene za elemente znižajo za več kakor 2 ali 5l od­ stotkov (trenutno brez strahu!). Kaj pa lahko vpliva na ceno elementov? Vsekakor ukrepi pristojnih upravnih organov, dalje spremenjena cena materiala in uslug tj. storitev tretjih oseb in spremenjeni življenjski stroški, pa tudi nepredvidena dela v zemlji, v vodi ali drugače, ki niso bila v po­ godbi predvidena. Po citiranih posebnih gradbenih uzancah sme tako naročnik kakor izvajalec zahtevati spremembo cen, če se cene za posamezne vrste materiala ali storitev spre­ menijo za več kakor 5 odstotkov ali če skupna spre­ memba cen za vse vrste materiala in storitev znaša več kakor 3 % ali če se s skupno ceno za material in storitve spremeni cena del za več kakor 2 °/o. Spremem­ ba pogodbene cene zaradi porasta ali zmanjšanja živ­ ljenjskih stroškov se lahko zahteva, če se življenjski stroški po podatkih pristojnega organa za statistiko spremenijo za več kakor 5 odstotkov. Ce je dal ob sklenitvi pogodbe ali sicer pravočasno naročnik izva­ jalcu tolik predujem, da je zadostoval za nakup mate­ riala, se izvajalec ne more sklicevati na zvišanje cene materiala, ker bi lahko nabavil material po cenah ob sklenitvi pogodbe. Ce vsebuje gradbena pogodba določilo »na ključ« ali »ključ v roke« ail podobno določilo1, se izvajalec samostojno obvezuje, da bo izvedel vsa tista dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta. V takem primeru vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in preseženih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Vendar tudi klavzula »ključ v roke« ne vsebuje cene za naknadna dela, za katera je treba skleniti dodatno pogodbo. Pri gradnji se pojavijo tudi napake, vidne ali skrite. Pravice naročnika nasproti izvajalcu zaradi na­ pake v objektu preidejo tudi na vse poznejše pravne naslednike (dediče, kupce itd.), vendar poznejšim last­ nikom ne prične teči nov garancijski rok, temveč teče rok od izočitve objekta naročn'ku dalje. Pri tem imamo novo in važno določbo! Doslej se je mogel obrniti na izvajalca le naročnik ali kvečjemu hiša kot quasi pravna oseba, sedaj sme imetnik sta­ novanjske pravice na stanovanju, ki je družbena last­ nina, sam zahtevati, da mu izvajalec odpravi napake v mejah svoje odgovornosti za napake nasproti naroč­ niku. Izvajalec odgovarja za napake v izdelavi objekta, ki zadeva njegovo solidnost, če se take napake po­ kažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del oz. objekta. Doslej je po odredbi o izdajanju garancijskega lista (Uradni l;st SFRJ, št. 44/67) tak rok bi le dve leti dolg, enako po posebnih uzancah, člen 85, a po členu 104 posebnih uzanc je znašal garancij siki rok za pomanjkljivosti objekta glede njegove trdnosti in var­ nosti deset let. Sedaj je torej desetletni garancijski rok za vsakovrstne napake predpisan. Pogodba o delu ne vsebuje nobenih garancijskih rokov, zaradi tega veljajo navedeni roki kot obvezni. Možen je dogovor tudi o daljšem garancijskem roku, krajši pa ne more biti oziroma se smatra v vsakem primeru desetletni rok. Poleg izvajalca lahko odgovarja tudi projektant, če je napaka v projektu pa tega izvajalec ni mogel opaziti. Možna je tudi nujna solidarna odgovornost. Naročnik ali drug pridobitelj objekta je dolžan ob­ vestiti izvajalca najkasneje v šestih mesecih, ko je napako ugotovil, sicer se ne more več sklicevati na na­ pako. Izvajalec ali projektant pa mora hitro reagirati, sicer mora reklamant (naročnik itd.) vložiti tožbo. Po enem letu namreč, odkar je naročnik obvestil izva­ jalca ali projektanta o odkriti napaki, izgubi naročnik pravico zahtevati odpravo napake, če v tem času ne vloži tožbe. Ce sta za škodo zaradi napake odgovorna izvaja­ lec in projektant, se njima odgovornost določi po ve­ likosti krivde vsakega od njiju. Projektant, ki je izdelal načrt objekta in mu je bil zaupan nadzor nad gradnjo, odgovarja tudi za na­ pake v izvršenih delih, ki so nastale po izvajalčevi krivdi, če jih je mogel opaziti ob normalnem in pri­ mernem nadziranju del, vendar ima pravico zahtevati od izvajalca povračilo ustreznega dela, glede na od­ govornost. Če izvajalec ne odpravi napak v primernem roku, lahko odstopi naročnik odpravo pomanjkljivosti in na­ pak drugemu na stroške izvajalca. Naročnik je pri tem dolžan ravnati kot dober gospodar. Naročnik bo naj­ prej tožil izvajalca, da odpravi napake in pomanjklji­ vosti. Ce se ta po pravnomočni sodbi ne zgane, bo na­ ročnik predlagal izvršbo, ta je pa v tem, da predloži sodišču predračun stroškov za odpravo napak in po­ manjkljivosti, to dovoli izvršbo s tem, da zaseže z žiro računa predračunsko vsoto in z njo naročnik poveri drugemu odpravo napak. Naročnik po končanem delu predloži zamudnemu izvajalcu obračun sredstev ter mu vrne morebiten os­ tanek ali z izvršbo zarubi še razliko do dej anslcih stro­ škov. Tak postopek je torej za izvajalca precej drag, zlasti, ker je tako kompliciran, da pride vmes še od­ vetnik. In kako je z opremo? Za opremo (bojlerji, štedil­ niki, kadi itd.), ki jo vgrajuje izvajalec, velja glede vsebine in roka garancija, ki jo daje proizvajalec opreme. Zaradi tega mora izvajalec ob izročitvi objekta izročiti naročniku tudi vso dokumentacijo v zvezi s tako opremo ter garancijske liste in navodila za uporabo opreme. Priredil Lojze Cafuta iz naših holehtivov SGP »KONSTRUKTOR« MARIBOR Stanovanjsko naselje v Lendavi Na južnem robu prijaznega mesteca in ob vznožju živopisnih lendavskih goric že od leta 1975 raste novo stanovanjsko naselje. V naselju je doslej že 130 so­ dobnih družinskih stanovanj, predvidevajo pa jih še 150. Naselje gradijo delavci naše TOZD »Gradbenik«. Letos gradijo stanovanjski blok S-20/3 in 60 garaž, prihodnje leto pa pride na vrsto tudi otroški vrtec. Stanovanjska skupnost dodatno k temu zdaj že tudi ureja prostor za novih 150 do 160 stanovanj, ki naj b: jih zgradili v prihodnjih letih. Predali smo objekt PIK Delavcem tovarne perila in konfekcije PIK Ma­ ribor smo te dni predali v obratovanje operativno-teh- nološko poslopje. Objekt smo zgradili v 16 mesecih. Velikost objekta je 65,20 m X 15,00 m. Poslopje je trinadstropno, gra­ jeno iz montažnih elementov. Tovrsten način gradnje se vse pogosteje uporablja. Invesftor nam je zaupal še drugi trinadstropni objekt, ki bo kmalu pod stre­ ho. Vlagamo vse napore, čeprav se srečujemo z mno­ gimi problemi, ker smo prostorsko zelo omejeni in velja posebna pozornost sprotni dobavi elementov ter drugega gradbenega materiala, da bi do konca leta objekt končali. Jugoslovanski gradbeniki na tujih tržiščih Jugoslovansko gradbeništvo se je kljub nekaterim pomembnim organizacijskim slabostim v minulih letih uspešno uveljavilo na tuj:h tržiščih. Samo lansko leto so naši gradbeniki na raznih koncih sveta opravili dela v vrednosti 1,2 milijarde dolarjev ali za ne­ kaj več kot 20 milijard dmarjev. To pomeni, da je vrednost opravljenih del v primerjavi s predlanskim letom porasla za 7,3 milijarde dinarjev. Zaskrbljujoče je, da naše lastne projektantske us­ luge sodelujejo v celotni vrednosti opravljenih grad­ b e n i del v tujini le z 1,3 odstotka. Od gradbenih del odpade 68 odstotkov na dežele v razvoju. Na zahodne države odpade 17 odstotkov, na vzhodnoevropske socialistične države pa 15 odstotkov. V Sovjetski zvezi so naši gradbinci opravili lani za 67,5 miljona dolarjev vrednosti gradbenih del. Teh 67,5 milijona dolarjev odpade pretežno na tri poglavitna gradbišča kot so Jalta, Soči in Moskva. V sovjetskem glavnem mestu gradijo naša podjetja motel, ki je predviden za potrebe olimpiade leta 1980. Na tujih gradbiščih je delalo povprečno 19.488 na­ ših delavcev. Z naj večjim deležem pri gradbenih delih v tujini so sodelovale gradbeniške, projektantske in druge or ganizacije združenega dela z območja ožje Srbije, in si­ cer z 8588 delavci ali z 41,1 odstotka. Sledijo Hrvat­ ska s 27,6 odstotka, BiH s 15,7 odstotka, Slovenija s 7,3 odstotka in Makedonija s 5,3 odstotka. Vir: Glasilo Konstruktorja, št. 5/78. GIP »INGRAD« CELJE Naša gradbišča v Ljubljani V ljubljanskem; bazenu gradimo že skoraj 19 let. Med drugim gradimo objekt VVZ Koseze za 168 otrok s pokrito površino 1200 m2, ki je zadnji iz pro­ grama prvega samoprispevka. Varstveni objekt ima tri trakte — za jasli, vrtec in gospodarsko dejavnost ustanove. Poleg pokrite površine bomo uredili tudi 4000 m2 igrišč in zelenic, vse po sistemv na ključ. Zaključek del je bil predviden za 1. avgust 1978. Za] to ne bo mogoče; investitor je namreč dostavil 18. maja nov projekt za ureditev prezračevanja plinske kotlarne. Za opremo iz tega projekta pa je dobavni rok 6 mesecev. Za dela na aneksu blagovne hiše Lesnina ni več ovir. Močni stroji so izkopali gradbeno jamo in pri­ čenjamo z opaženjem in betoniranjem. Objekt bo končan v pogodbenem roku. Na zemljišču industrijske cone je vse pripravljeno za začetek glavnih del. V prvi fazi bomo gradili več­ namenski objekt za službe TOZD. Zgradba ima ga­ barit 42 X 12 m v dveh etažah — energetski objekt — kotlarno in trafopostajo ter delno, zunanjo ureditev. V drugi fazi bomo zgradili železokrivnico, remontno de­ lavnico, obrat družbene prehrane in uredili kompletno zunanjo okolico. Konstrukcija vseh objektov je žele- zobetonska in montažna po lastnem domačem sistemu IGM. Vir: Glasilo Ingrada, št. 5-6. GIP »GRADIS« LJUBLJANA V Ljubljani veliko novega V zadnjem času je Gradis precej angažiran v na­ šem glavnem mestu — v Ljubljani. Pravkar so podpisali pogodbo za drugi del gradnj< kompleksa Slovenijales ob Titovi cesti. Predračunska vrednost gradbenih del je več kot 160 milijonov, ce­ loten objekt pa bo stal približno 500 milijonov. Rok iz­ gradnje severnega dela objekta je december 1979, juž­ nega dela pa december 1980. Dela na objektu kulturnega centra Ivan Cankar so v polnem razmahu. Na tem gradbišču delajo skupaj z GP Tehnika iz Ljubljane. Skupno je vrednost del približno 600 mJijonov din. Na gradbišču izvajajo trenutno izkop in zavaro­ vanje gradbene jame. Izdelava pilotnih in zagatnih sten je izredno zahtevna, saj morajo delati v strnje­ nem naselju, kjer ima večina objektov kletne etaže (s trgovinami, garažami, itd.). Pred kratkim so končali z deli na priključnih ce­ stah Karlovškega mostu. Poleg tega mostu so tam na­ redili tudi nadvoz nad železnico pri Hradetskega ulici. Pod novo Prešernovo cesto in bližnjo železmeo bodo kmalu pričeli z gradnjo podhoda. Pri teh delih bosta sodelovala tudi SGP Slovenija ceste in Želez­ niško gradbeno podjetje. S skupščino občine Vič-Rudnik so v dogovoru za gradnjo enega mostu čez Ljubljanico, v Ljubljani pa so se lotili še del na velikem kompleksu zazidave plo­ ščadi Borisa Kraigherja. Trenutno so tu še rušitvena dela in arheološke raziskave, zavarovanje gradbene bo približno 70.000 m3. Na Gospodarskem razstavišču gradijo prizidek k hali B, v bližin: pa dokončujejo I. fazo izgradnje po­ slovne stavbe za Slovenijales. Nekoliko dalje ob Titovi cesti poteka izgradnja II. faze mednarodnega centra, k; bo letos dokončana. Poleg raste tudi poslovni center Brinje, ki bo :mel skupaj približno 12.000 m2 površi­ ne. Dela imajo torej dovolj in zaradi preobilice del, ki so na vidiku, so že v dogovoru z drugimi našimi TOZD za sodelovanje. Novosti v gradbeništvu Domači kolektorji za sončno energijo Delavci gomjemilanovskega »Graditelja«, s stro­ kovno pomočjo Zivojina Čuluma, profesorja Novo­ sadske univerze, bodo kmalu pričeli s proizvodnjo ko­ lektor jev (zb'ralnikov) sončne energije za praktično uporabo za ogrevanje stanovanj in v druge namene. Ta zbiranik sestoji iz treh kovinskih okvirjev veli­ kosti večjega okna, v katerih se nahajata eden pod drugim v razdalji treh ventimetrov, dve okenski stekli, izpod katerih so na bakreni plošči nameščene kovinske cev', po katerih teče voda. Samo čez nekaj trenutkov hladna voda, ki pride v to napravo, priteče na nasprotni strani ogreta preko 70° in to kadar je dan srednje sončen. V prvi etapi bo proizvedenih le 450 kolektorjev , kasneje pa bo proizvodnja serijska. Svetovni kongres za prednapenjanje Od 29. aprila do 5. maja t. 1. je bil v Londonu osmi svetovni kongres strokovnjakov za prednapenjanje. Na tem značilnem srečanju so sodelovali strokovnjaki 57 držav, med katerimi je bilo tudi 80 strokovnjakov iz naše države. Naši strokovnjaki so svetu prikazali iz­ vedbo mostov, pomolov, nove sejemske hale v Beo gradu ter kongresni center »Sava«. Vse te rešitve so naletele na izredno zanimanje strokovnjakov. Na tem kongresu so posvetili posebno pozornost novim pri­ pravam prednapenjanja, katere so bile dovršene ali tentirane v zadnjih štirih letih, med prejšnjimi in zad­ njim kongresom. Nuklearna elektrarna v Krškem — nova zmaga 12. julija je skupina gradisovih delavcev na 62 m visokem vrhu betonske kupole razvila zastavo ter po­ stavila smrečico. To je pomenilo novo zmago gradi­ sovih delavcev. V kupolo je bilo vgrajenih okrog 60.000 ton be­ tona ter okrog 8 in pol milijonov kg železne armature 0 36 in 40 mm. Z delom nadaljujejo montažerji- Konec leta 1979 mora biti elektrarna nared. Vir: Gradisov vestnik, št. 223 in 224. »SALONIT ANHOVO« — ANHOVO Rekordna proizvodnja klinkerja v novi cementarni Po remontu rotirne peči je bila v tej peči doseže­ na rekordno visoka proizvodnja klinkerja. Kapaciteto smo postopoma dv:gali tako, da smo 6. 6. 1978 presegli proizvodnjo 20001 klinkerja na dan. Proizvodnja klin­ kerja 2000 t, povprečno 2100 t klinkerja na dan, je po­ tekala kontinuirano do vključno 11. 6. 1978, ko smo bili prisiljeni zaradi pomanjkanja laporne moke zni­ žati proizvodnjo na maks. 14.00 t/dan. Nastala je namreč okvara na elektromotorju 1750 kW mlina surovin št. 1. Najvišja dnevna pro­ izvodnja je bila 2278 t/dan. Ta proizvodnja je ponovno potrdila, da peč lahko proizvaja garantirano količino klinkerja. Dokazali smo, da peč lahko daje ob pri­ merni surovini ter dobri izvežbanosti posluževalcev še več. Z rekonstrukcijo satelitnih hladilnikov pa bomo lahko v tej peči spekli tudi do 25001 klinkerja na dan. Vir: Naš list, št. 7/78. SGP »GORICA« NOVA GORICA Kako gradimo v Italiji? Po potresnih sunkih v (Italiji) Furlaniji — je bila med prvmi organizirana pomoč Beneškim Slovencem s strani matične domovine. Družbenopolitične organizacije v SR Sloveniji so organizirale politično akcijo za real'zaci j o te pomoči. Naša delovna organizacija je bila izbrana za izvaja­ nje te akcije. Prva faza te pomoči, ki jo je nudila SR Slovenija, je obsegala postavitev 40 montažnih hiš iz armirano­ betonskih elementov tipa 4M — proizvod našega TOZD »ABK« v skupni vrednosti 21 milijonov din. Naše delo je dobilo odlično oceno tako gospodar­ sko, kot politično. Še preden smo zaključili prvo fazo pomoči, je bil v zvezni skupščini sprejet zakon za novo pomoč v skupni vrednosti 60 milijonov din. Iz te pomoči se bo postavilo 50 montažmh hiš ti­ pa 4 M (vse podkletene), izvršile sanacije na več sta­ novanjskih objektih ter zgradilo dva kulturna domova. Na tej akciji naša ekipa v Benečiji že dela, tako da bomo v kratkem izročili ključe 20 hiš. S tem bo v glavnem zaključena akcija pomoči v dveh beneških vaseh — to je v Bardu in Teru. Dela bodo potekala pri izvajanju pomoči še vse letošnje leto. Delo naše gradbene operative Letos je naša gradbena operativa dobro zasedena, razen TOZD GO Ljubljana zaradi težav, ki so se po­ javile pri pridobivanju dokumentacije za nove nize vrstnih hiš v Trzinu. Pa tudi gradnja poslovnega cen­ tra na Vidovdanski ne more steči zaradi pomanjkanja sredstev bodočih koristnikov. Zlast' v primeru Trzina vidimo, da pri pridobivanju novih zazidalnih površin glavna skrb in odgovornost padejo na ramena delov­ nih organizacij gradbenih izvajalcev, ki so včasih preveč osamljeni in prepuščeni sami sebi, kot da je gradnja stanovanj le nj'hov interes. Na Tolminskem štejemo med večje uspehe grad­ njo šole »Goce Delčev« v Breginju, dar makedonskega ljudstva, izgradnjo novega obrata tovarne AET v Tol­ minu in novega doma upokojencev v Tolminu. V grad­ nji je nova avtobusna postaja, oorat Metalfleksa na Poljubinju in razširitev hotela »Krn«. Pripravljamo gradnjo Kaninske vasi v Bovcu, nove delovne prostore Avtoprevoza v Tolnvnu, šolo Smast, za nove prostore Ljubljanske banke v Tolminu, zdravstveni dom v Bovcu itd. Gradbena operativa Nova Gorica se je osredoto­ čila na stanovanjsko gradnjo na Ledini, kjer ne tečo tako, kot si želijo, zaradi še neurejene dokumentacije za niz petnajstih stolpn:c. Pravkar so predali v upora­ bo garažno hišo, poslovne prostore za Zavarovalnico Croatia kot del poslovno stanovanjskega objekta, ki je še v gradnji. Prav tako so v zaključku dela na at­ rijskih hišah v Šempetru. Zasedeni so tudi s sana­ cijo stanovanjskih objektov v okv:ru odpravljanja po­ sledic potresa iz leta 1976. Tečejo že priprave za grad­ njo novega stanovanjskega naselja na Podmarku pri Šempetru, Kareja VIII. na Ledinah v Novi Gorici. V TOZD GO Šempeter smo angažirani z drugo fazo izgradnje Goriške bolnišn'ce, zaključujemo dela na novem obratu »Šampionke« Renče, prav tako so na zaključku dela na novi šoli Dornberku in Lesnem šolskem centru v Novi Gorici. Delamo tudi v Dobro­ vem na povečanju vinske kleti, v Novi Gorici na no­ vih poslovnih prostorih za SDK v trgovinskem centru, kjer smo tudi izkopali gradbeno jamo za kulturni dom. Pripravljamo se za gradnjo prizidka za Ljub- ljansko banko, za razširitev naše menze, za nadaljeva­ nje delavnic Avtoprometa Gorica na Paludah. V pri-' pravi je še več objektov, kot šole, vrtci in domovi, tudi industrija snuje nove hale in obrate, zlasti Cimos in Iskra. Velika dela se nam obetajo na novem mej­ nem prehodu v Vrtojbi. Naša operativa v Kopru je zelo dobro zasedena, zlasti z deli na stanovanjski gradnji »Za gradom«, s poslovnima objektoma v Kopru, z novimi obratnimi prostori Tomosa, stanovanji v Luciji. V pripravi ima še dom upokojencev v Kopru, menzo in zaklonišče za Tomos, itd. Iz prikazanega sledi, da obseg del v naši operativi nenehno raste in bo še rastel v skladu z našimi per­ spektivnimi plani. Vir: Vestnik, julij 1978. SGP »PRIMORJE« AJDOVŠČINA Fructalu smo zgradili nove prostore Sredi februarja 1978 smo podpisali pogodbo o izgradnji dveh objektov za potrebe Fructal-Alko. Skupaj s kooperanti gradimo dvoladijsko indu­ strijsko halo 2 X 20 m, dolžine 80 m svetle višine 5,50 metra. V tem objektu bo polnilnica za polnjenje sokov v hypa embalažo. Del objekta je namenjen za garderobne in sani­ tarne prostore ter prostor za skladiščenje proizvodov. V polnilnici bo zaposlenih 150 ljudi. Poleg te hale gradimo še hladilnico za skladi­ ščenje sadnih polproizvodov v cisternah. V objektu, ki ima razpon 15 m dolžino 41, 85 m ter svetlo višino 13 metrov, bo prostora za 120 cistern po ca. 25 m3. Vrednost gradbenih objektov in obrtniških del za oba objekta je 20 milijonov. Rok za izgradnjo objekta je vezan na sprejemanje letošnjega sadja. V Postojni: veliko dela — veliko težav Letos bomo v Postojni dogradili tri stanovanjske objekte s 137 stanovanji. Osrednji objekt je nov zdravstveni dom v Postoj­ ni. Izgradnja tega obsežnega in dokaj zahtevnega ob­ jekta mora biti končana do 29. novembra 1979. Inve­ sticijska vrednost prve faze je ocenjena na 80 milijo­ iz raziskovalne skupnosti Slovenije UDK 539.3 EKSPERIMENTALNA RAZISKAVA BAUSCHINGERJEVEGA EFEKTA Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana (1975) Janez R e i s n e r , Miloš M a r i n č e k Če obremenimo kovino preko meje proporcialnosti in jo po razbremenitvi obremenimo v nasprotni smeri, se meja proporcionalnosti zniža. Ta pojav imenujemo Bauschingerjev efekt in ga razlagajo kot posledico notranjih napetosti, ki nastanejo, ker se zaradi različ­ ne orientacije kristalov, nekateri kristali deformirajo nov din. Naslednja — druga faza — pa bo gradnja bolnice, in to po letu 1980. Tretji večji objekt se bliža koncu in dnevu, ko ga bomo lahko predali investitorju — Veletrgovskemu podjetju »NANOS« Postojna. Gre za skladiščno halo s 3700 m2 površine. V letu 1978 in 1979 pa se nam odpira možnost za prevzem gradnje nove in dokaj zahtevne poslovne zgradbe v centru mesta, čistilne naprave za vodovod in dopolnilne izgradnje turistično-rekreacijskega cen­ tra (kompleks) hotela »JAMA« v Postojni. Ribnik — nova soseska s preko 1000 stanovanji Na levi strani ceste Ajdovščina—Vipava so že pred dobrim letom dni s stroji zarili v zemljo, da bo zrast- la tam nova stanovanjska soseska Ribnik. Vse je bilo lepo pripravljeno. Zazidalni načrt je bil sprejet, zem­ ljiška lastnina urejena, tehnična dokumentacija pra­ vočasno pripravljena, usklajena zazidava na celotnem področju in urejene primarne instalacije. Vendar pa so se kmalu pokazale črne luknje v tako lepem za­ četku. Novi zazidalni načrt, ki je bil sprejet, močno vpli­ va na urejanje zazidave in okolice. Pokazalo se je, da poseganje na zemljišče ni bilo urejeno. Tudi tehnična dokumentacija se je izkazala za nepopolno, saj mnoga soglasja niso bila pripravljena (republiško soglasje za priključitev ceste, lokacijsko dovoljenje) tudi pogodbe z obrtniki in izdelava zaklonišča niso bila urejena. Nova zazidava ob Kovinskem podjetju je naredila zmedo v zunanji ureditvi, ki še do danes ni urejena. Vsi napori, da bi bilo zemljišče rešeno vseh napeljav, so izzveneli v prazno, saj je bilo potrebno prestaviti zračno telefonsko linijo in daljnovod. Vse to zgovorno kaže, da dela na omenjenem kompleksu niso mogla potekati tako, kot smo načrtovali. Vendar stanovanjski blok B že od aprila meseca čaka na prve stanovalce, ki bodo morali počakati še na dokončanje komunalnih naprav in zunanje ure­ ditve. Po operativnem planu smo z deli na posameznih objektih v 2— 4 mesečni zamudi. Ne smemo pa po- zabititi, da smo pri doslej opravljenih delih naleteli na prenekatere težave, ki niso bile predvidene. Vir: Glasilo Primorje — julij 1978. Bogdan Melihar plastično, drugi pa elastično. Te napetosti so po pre­ seku enakomerno porazdeljene. Zaradi različnih robnih pogojev, ki jih imajo kri­ stali ob površini oziroma v notranjosti elementa, pa nastanejo pri obremenitvi preko meje elastičnosti tudi notranje napetosti, ki so po preseku neenakomerno po­ razdeljene in so v notranjosti elementa nasprotno us­ merjene kot ob površini. V kolikšni meri je Bauschingerjev efekt posledica prvih, po preseku enakomerno porazdeljenih notranjih napetosti oziroma drugih, po preseku neenakomerno porazdeljenih notranjih napetosti, je leta 1975 razi­ skoval prof. dr. ing. Miloš Marinček na Inst:tutu za metalne konstrukcije Univerze v Ljubljani. Fri tak­ ratnih laboratorijskih možnostih so ugotovili, da je vpliv neenakomerno porazdeljenih notranjih napetosti na Bauschingerjev efekt znaten, kar bi pomenilo, da je Bauschingerjev efekt odvisen tudi od oblike pre­ seka. Ker je to spoznanje zelo dragoceno glede na splošno neelastično teorijo kontinua, kakor tudi pri ugotavljanju hlstereznih zank pri konstrukcijah, ki so menjajoče obremenjene, na primer pri seizmičnih ob­ remenitvah, in ker imamo danes bistveno boljše labo­ ratorijske možnosti kot pred 20 leti, je dal prof. dr. ing. Miloš Marinček pobudo, da to vprašanje pri da­ našnjih laboratorijskih možnostih ponovno raziščemo. Preiskave smo izvršili na Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani s sofinanciranjem Raziskovalne skupnosti Slovenije. Za preiskavo smo uporabili aluminijsko zlitino Al Si 1 Mg, s čemer smo se izognili vplivu Liiderjevih drsin, primerjalne preizkuse pa smo izvršili tudi z jeklom s približno enako mejo elastičnosti. Kemijski sestav in mehanske lastnosti obeh upo­ rabljenih materialov so bile naslednje: A l SI 1 Mg po JUSU C.C3.120 v umetno staranem stanju z oznako 46 % Cu % Mg »/o Si ’ /«Fe °/o Mn «/oCr 0,023 0,90 0,85 0,29 0,59 pod 0,05 meja o 0,2 trdnost raztezek po pretrgu <5io modul elastičnosti 3808 kp/cm2 4085 kp/cm2 8,6 %> 754400 kp/cm2 Jeklo Č. 1431 po JUS C.B9.021 v žarjenem stanju % C «/o Si °/o Mn %>P •/.S 0,41 0,25 0,69 0,040 0,043 meja elastičnosti 3781 kp/cm2 trdnost 6440 kp/cm2 kontrakcija 24 °/o raztezka po pretrgu nismo merili, ker preizkušanec ni bil normiran. Iz okroglih palic 0 50 mm smo izdelali nenormi- rane preizkušance 0 40 mm z dolžino zoženega dela 130 mm. Preizkušance smo nato s tlačno obtežbo pla­ stično deformirali za 2 %>, nakar smo jih ostružili na različne premere, s čimer smo odstranili različne cone po preseku neenakomerno porazdeljenih notranjih na­ petosti. Ostružene preizkušance smo nato obremenili na nateg ter iz primerjave diagramov napetosti — de­ formacija, ugotavljali nenakomemo porazdeljenih no­ tranjih napetosti na Bauschingerjev efekt. Pri aluminiju smo se predhodno še prepričali, da eventualne napetosti od proizvodnje niso tol'kšne, da bi motile predvidene preizkuse. V ta namen smo iz­ delali brez predhodnega plastičnega deformiranja se­ rijo preizkušancev različnih presekov ter z njimi iz­ vršili natezne preizkuse, a — s so se razlikovali največ za 2,4 °/o. Preizkuse kakor tudi obdelavo preizkušancev' smo izvršili s posebno pazlj'vostjo, da bi vse nezaželene vplive čim bolj zmanjšali. Podrobni opisi so podani v poročilu ZRMK št. 110/75. Ugotovljeni rezultati so prikazani v priloženih di­ agramih. Rezultati izvršenih preizkusov kažejo, da je ugo­ tovljeni Bauschingerjev efekt pretežno homogen pojav in da imajo po preseku neenakomerno porazdeljene no­ tranje napetosti zelo majhen vpliv. UDK 551.25 ODPORNOST MINERALNIH AGREGATOV PROTI VROČINI Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana (1975) Boris S k u b i c V poročilu o raziskovalni nalogi »Odpornost mi­ neralnih agregatov proti vročini« je na manjšem šte- 0 0 , 5 1,0 2 ,0 vilu različnih vrst mineralnih agregatov, ki se uporab­ ljajo pri nas pri pripravi asfaltnih zmesi po vročem postopku, zasledovana sprememba lastnosti mineral­ nih agregatov po toplotni obdelavi. Kot vir toplotne ob­ delave je bil izbran direktni prehod mineralne zmesi skozi sušilni boben pri sami strojni proizvodnji asfalt­ nih zmesi po vročem postopku, oziroma za laborato­ rijske preiskave toplotne obdelave mufelna peč. Mi­ neralni agregati so v obeh primer h toplotne obdelave, bodisi pri prehodu skozi sušilni boben, predvsem y področju plamena, ali pri laboratorijskih preiskavah v mufelni peči izpostavljeni »toplotnemu šoku«. Posle­ dica tega toplotnega šoka je lahko predrobljenje (od­ kruški) v finozrnatejšo mineralno zmes oziroma tudi lahko padec trdnosti mineralnih zrn. Za zasledovanje navedenih sprememb je bila pre­ izkušena laboratorijska metoda obdelave v mufelni peči na frakciji drobirja 8/12,5 mm v času 3 minut pri temperaturi 700° C in primerjalno po prehodu mine­ ralne zmesi skozi sušilni boben pri vsakokratnih de­ janskih pogojih strojne priprave asfaltne zmesi. Kot metodi za ugotavljanje izprememb v padcu trdnosti mineralnih zrn sta uporabljeni udarna trdnost mine­ ralnega agregata 8/12,5 mm v smislu modificirane me­ tode po DIN 52109 oziroma JUS B.B8.016 in obrobno udarna »B« metoda po Los Angelesu. Rezultati pre­ iskav potrjujejo dobro povezanost med obema vrsta­ ma metod za ugotavljanje sprememb mineralnega ag­ regata pred toplotno obdelavo in po prehodu skozi su­ šilni boben. Pri posameznih vrstah mineralnih agre­ gatov je ugotovljen celo padec drobljivosti pri udarni trdnosti oziroma vrednosti po Los Angelesu, po pre­ hodu mineralnega agregata skozi suš dni boben. Ta padec kaže na neko vrsto toplotne selekcije, ki nasta­ ne zaradi toplotnega in mehanskega udara v sušilnem bobnu, in s tem celo na poboljšanje kvalitete pre­ iskovanih zmavosti frakcij mineralnih agregatov. La­ boratorijske preiskave toplotnega udara na frakciji 8/12,5 mm pri 700° C v času 3 minut kažejo, da koli­ čina odkruškov, ki pri taki obdelavi nastane, ni v no­ beni povezavi s spremembo drobljivosti pri udarni trdnosti. Količina odkruškov je pogojena povsem od mineraloško petrografskih lastnosti kamenine. Pri preiskavah drobljivosti pri udarni trdnosti po laboratorijski obdelavi na vročino v mufelni peči in po prehodu skozi sušilni boben je ugotovljena dobra povezava sprememb drobljivosti pri udarni trdnosti. V obravnavani nalogi je dan tudi začasni kriterij kva­ litete v pogledu odpornosti mineralnih agregatov proti vročini. Ta kriterij je dan kot dopustni prirastek drob­ ljivosti pri udarni trdnosti za frakcijo 8/12,5 mm po laboratorijski toplotni obdelavi pri 700° C v času 3 mi­ nut. V slučaju prevelikh prirastkov drobljivosti pri udarni trdnosti velja dodatni začasni kriterij prirastka drobljivosti pri udarni trdnosti za istovrstno frakc'jo po prehodu mineralne zmesi skozi sušilni boben pri dejanskih pogojih proizvodnje asfaltne zmesi po vro­ čem postopku. UDK 551.579.4. PRIPRAVA HIDROLOŠKE DOKUMENTACIJE ZA PROJETIRANJE AKUMULACIJ NA OSNOVI MODELA (metoda: enotni hidrogram) prvo nadaljevanje Meteorološki zavod SR Slovenije, Ljubljana (1976) Danilo F u r l a n Dokumentacija, potrebna za rešitev naloge, je dvojna: 1. tista, dobljena z istočasnimi meritvami preto­ kov in padavin na odbranem zbirnem področju, in 2. tista, dobljena z analizo dolgoletnih nizov. Prva dokumentacija pokaže na zakonitosti med pa­ davinami in odtoki na področju predvidene akumula­ cije. Take meritve so praviloma le nekajletne (po­ manjkanje časa) in so zato rezultati nereprezentativni, saj iščemo izjemne, predvsem maksimalne pretoke. Le nekajletne rezultate je zato treba povezati z nor­ malnimi, dolgoletnimi padavinskimi razmerami. To nujnost pa omogoči dokumentacija, ki je navedena pod točko 2, Iz nje spoznamo, kakšne so bile v preteklosti maksimalne padavine. Ob uporabi zakonitosti med pa­ davinami in odtoki, ugotovljenimi v kratkotrajnih, is­ točasnih meritvah, se približamo vrednostim maksi­ malnih pretokov v vsem času meteoroloških opazo­ vanj, pa čeprav hidroloških meritev1 ni bilo. Pri tem ne spoznamo le velikosti pretoka, ampak tudi obliko vala, njegova: naraščajoči in padajoči krak, in tudi čas maksimalnega pretoka. Z uporabo teorije ekstremov dobljene vrednosti nalivov, in s tem tudi pretokov, v izbranih povratnih dobah, omogočijo projektantu izračun ustreznih di­ menzij za akumulacije ali višine za nasipe. V prvem nadaljevanju naloge so bile obdelane pa­ davine. Izbrane so bile postaje z vsaj 15-letn;mi regist­ racijami in dalje padavinske (navadne) postaje, ki sc v povodju gornje Gradaščice delovale že 50 let. Ta dokumentacija je bila obdelana iz 3 zornih ko­ tov: 1. Kolikšna je korelacija med enodnevnimi in 6- urnimi padavinami? Dovolj vel:ka korelacija bi omo­ gočila izkoristitev sekularnih nizov navadnih padavin skih postaj. Tako pot so uporabili v tujih službah. Naši rezultati niso spodbudni! 2. Ali so intenzitete nalivov v istih časovnih raz­ ponih (od 5 m'nut do 72 ur) in v istih povratnih do­ bah (od 5 do 10.000 let) enake nad večjimi deli Slo­ venije? Karte, izdelane za povratni dobi 5 in 50 let, so iznenadile. Zlasti za krajše nalive, do pol ure, je skoro vsa kontinentalna Slovenja enotno področje. 3. Kolikšna naj bi bila povratna doba padavin, kakšne so bile v Polhograjskih Dolomitih dne 29. 9. 1926, ko je bil poplavljen zahodni del Ljubljane. Ver­ jetna doba naj bi bila preko 10.000 let. Dobljeni rezultati so le orientacijski, ker razpolož­ ljiva dokumentacija ne zajema dovolj dolgih nizov. Velja pa podčrtati, da so uporabljene metode in do­ seženi rezultati novi ne le v okviru Jugoslavije, ampak tudi naših sosedov. UDK 528.331(4,79.12) RAZISKAVA NATANČNOSTI TEMELJNIH TRIANGULACIJSKIH MREŽ V SR SLOVENIJI Geodetski zavod SRS — Inštitut, Ljubljana (1975, 1976) Florijan V o d o p i v e c , Marjan J e n k o Leta 1975 je Inštitut Geodetskega zavoda SRS za­ čel z delom na obsežni večletni raziskovalni nalogi, ka­ tere glavni cilj je ugotoviti kvaliteto triangulacij skih mrež višjega reda na področju Slovenije in to vključ­ no z mrežo I. reda ter razviti postopke za njihovo sa­ niranje. Prva faza raziskav je bila zaključena poleti 1976. Njeno jedro je predstavljala izmeritev 18 stranic I. re­ da in obdelava, ki je s temi merskimi podatki doka­ zala, da je mreža neenakomerno deformirana, da pa se deformacije spreminjajo sistematsko. Izpeljan je bil preprost matematičen model, ki zajema te defor­ macije. Po izločitvi sistematske komponente se je iz­ kazalo, da slučajni del sosednje pozicijske natančnosti v mreži I. reda ne dosega 1 : 150.000, kar lahko smat­ ramo za ohrabrujoče. O teh rezultatih smo poročali na jugoslovanskem posvetovanju o osnovnih geodetski); delih v Hercegnovem septembra 1976. Pri preučevanju deformacij mreže I. reda se ni­ smo mogli zadovoljiti z zgolj omenjenimi rezultati, ker merjenih stranic nismo mogli razporediti po vsem ob­ robju Slovenije, zlasti ne ob meji s Hrvaško. Zato smo v drugem raziskovalnem letu (1976— 77) osredotočili svoje napore spet na merjenje stranic. Poleg sedmih stram'c I. reda smo v skladu s programom raziskav izmerili tudi eno stranico mariborskega baznega om­ režja, 23 stranic II. reda in še 8 stranic osnovnega okvira ljubljanske mestne mreže. Dočim so bile stra­ nice v letu 1975 merjene z laserskim geod'metrom ve­ likega dometa AG A 8 (last VGI), smo v letih 1976 do 1977 uspeli z našim geodimetrom AGA 710. V začetku smo pričakovali, da bo ta elektronski tahimeter (na njem se poleg razdalje odčitavata na ekranu tudi ho­ rizontalni in vertikalni krog) dosegal 10, izjemoma 15 km. V zelo čisti atmosferi in po sončnem zahodu pr smo poskusili in uspeli izmeriti stranice dolge 25 do 26 km! O visoki notranji in absolutni natančnosti mer­ skih rezultatov so nas prepričala številna kontrolna merjenja. Novo izmerjene stranice I. reda dopolnjujejo in po prvih analizah malenkostno popravljajo sliko de­ formacij mreže iz 1. 1976, odkrivajo pa tudi nove lo­ kalne »napetosti« v iznosu od 3— 5 dm med Uršljo goro in Veliko Kopo, med Kaninom in Mangartom ter med Cerknim in Debelim Vrhom. (Doslej smo podobna ne­ soglasja ugotovili za stranice Krim— Nanos, Rodica— Blegoš in Mrzlica— Velika Kopa.) Na področju mreže II. reda so računanja t;k pred zaključkom. Iz skupno 24 stranic, ki so nam na raz­ polago, bomo izvedli podobno analizo kot za I. red. Razen podatkov o srednji pozicijski natančnosti mreže in o nekaterih lokalnih napetostih bodo anakze poka­ zale detajlnejšo sliko deformacij merila. Omeniti moramo še preučevanje obstoječih elabo­ ratov in s tem povezana analifčna računanja. Tako na primer smo uspeli dobiti iz arhivov nekdanje Zvez­ ne geodetske uprave dele elaboratov nove mreže I reda (kotli so bili izmerjeni leta 1963—64) in obstoječe mreže II. reda v Slovenji. Na področju II. reda smo preučili plan računanja in tako prvič ustvarili jasno sliko o nastanku in zgrad­ bi te mreže. Precejšen del mreže na Štajerskem smo podvrgli računski kontroli, ki je zlasti zasledovala mo- reb’tne napake v reduciranju ekscentrično opazovanih smeri. Tako smo sicer odkrili nekaj napak večjih od 1” in zasledovali njihov vpliv na izravnane koordina­ te. Vendar je celo napaka 4,36” povzročila pomik iz­ ravnanega položaja točke le za 3 cm, đoč'm so razlike v metodi izravnavanja (naša je bila stroga, original­ na pa v skladu s pravilniškimi predpisi) povzročile spremembe položaja točk do 10 cm. Tolikšnega vpliva metode izravnavanja nismo pričakovali. Seveda je vpliv tem večji, čim večji so pogreški opazovanj in čim slabši je plan računanja točke. Tu naj še omenimo, da smo v okviru raziskovalne naloge razvili zelo zmogljiv program za strogo izrav- nanje triangulacij skih, trilateracijskih in mešanih mrež po metodi posredrih opazovanj. Uporaben je ta­ ko za mreže višjih redov kot za mreže, v katerih se zemeljska krivina ne upošteva. Skupno izravnanje 4Q točk I. reda z omenjenimi novimi kotnimi podatki brez bazrih pogojev je poka­ zalo visoko kvaliteto. Srednji pogrešek izravnane sme­ ri znaša ± 0,42”, maksimalni popravek smeri pa le 0,61”. Primerjava računsk'h vrednosti stranic z mer­ jenimi je prav pokazala veliko homogenost te nove mreže. Njeno merilo je povsod konstantno; sosednja pozicijska natančnost je po prvih ocenah blizu 1 proti 300.000. S tako kvalitetnimi podatki lahko analizira­ mo vsako točko našega starega I. reda. INFORMACIJE *» Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto^XIX 9 Serija ̂ PREISKAVE SEPTEMBER 1978 Defektoskopija žičnih vrvi na žičnicah 1. OBREMENITVE VRVI Vrvi, ki so osnovni elementi žičniških naprav, so glede njihove funkcije in namena uporabe razdeljene v naslednje grupe: — nosilne vrvi, ki predstavljajo progo, po kateri se prevažajo bremena, —-vlečne in protivrvi, s pomočjo katerih se bre­ mena premikajo, — transportne vrvi, ki pri določenih tipih žič­ niških naprav združujejo funkcije nosilnih in vlečnih vrvi, —■ napenjalne vrvi, ki tvorijo skupaj z utežmi ali drugimi napravami napenjalne sisteme za vrvi, in — ostale vrvi, v katere so uvrščene sidrne, reše­ valne, signalno varnostne in druge. ne) in gibajoče (vlečne, protivrvi, transportne), obre­ menjujejo sile, ki menjajo velikost in smer, kar po- Vse naštete vrste vrvi, mirujoče (nosilne, napenjal- vzroča dinamične obremenitve vrvi. Sile, ki obreme­ njujejo vrvi, so v glavnem naslednje: — Osnovne natezne sile, s katerimi so vrvi pred­ napete (uteži ali druge vrste napenjalnih naprav). — Natezna sila zaradi vlečenja bremena (vlečna komponenta bremena, torni upori, dinamične masne sile pri zaviranju ali pospeševanju). — Prečne sile bremena. — Sile zaradi temperaturnih raztezkov pri fiksno napetih vrveh. Naštete sile in mehanske izvedbe žičniških naprav ter vodenja vrvi povzročajo v vrveh obremenitve in napetosti, ki so merodajne pri dimenzioniranju in iz- Slika 1 biri vrvi. Iz navedenega je razvidno, da so predvsem pomembne: — natezne obremenitve, —- upogibne obremenitve vrvi pri obvodih okoli koles in pod bremeni in upogibne obremenitve posa­ meznih žic, ki izhajajo iz gradnje vrvi, — ploščinski pritiski vrvi pod bremeni in na le­ žiščih pod,por ter med žicami v preseku vrvi in — torzij ske obremenitve. Mnogi izvedeni preizkusi in trdnostni izračuni, ka­ kor tudi visoka stopnja tehnologije izdelave vrvi in elementov vodenja vrvi omogočajo dimenzion'ranje vrvi za dolge obratovalne dobe. Napetosti v novih, to je v neobrabljenih in nekorodiranih vrveh, so v me­ jah trajne trdnosti takih vrvi. Pojem trajne trdnosti za vrvi je seveda le teoretičen, ker je kljub vsemu vrv podvržena neprestani obrabi in koroziji, ki pogo­ jujeta tvorbo zareznih učinkov in nastanke utrujeno­ sti posameznih najbolj obremenjenih žic v vrvi. Pod dobrimi vzdrževalnimi pogoji in rednimi kon­ trolnimi pregledi so vrvi na nekaterih naših žičnicah v uporabi že 20 let. Nasproti temu pa so znani primeri ko je vrv ali zaradi slabega dimenzioniranja, kon­ strukcijskih napak elementov, ki so v zvezi z vrvjo ali pa slabega vzdrževanja, neuporabna že po nekaj letih, ali celo po eni obratovalni sezoni. Sedaj uporabljene vrvi na žičniških napravah sc, pletene iz žic z natezno trdnostjo oz ^ 160—220 kp na kvadratni milimeter. Upoštevajoč vse hkrati nastopa­ joče največje obremenitve znaša varnost proti statični porušitvi žic za nosilne vr vi v 2,0 in za vlečne ali transportne vrvi v 2^ 3,0. Taka presoja pa za dinamično obremenjene žice še ni zadostna in je le za grobo informacijo nosilnosti. Za zadostno poznanje dejanske varnosti proti poru­ šitvi zaradi utrujenosti je potrebna poglobljena štu­ dija obremenitev vrvi na različnih elementih in pod različnimi obremenilnimi režimi žičnice. V spodnjem diagramu trajnih dinamičnih trdnosti novih žic so vri­ sane linije dejanskih možnih napetosti žic, ki so poda­ ne s količnikom Or, trd — napetosti, ki nastopajo menjajoče crn — osnovna natezna napetost oz —• trdnost žic oD — trajna trdnost Iz podanega diagrama je možno izračunati var­ nost proti utrujenostnemu lomu (nD) iz razmerja traj­ ne trdnosti z največjo nastopajočo dejansko napetost­ jo (o) ° ~ 0 mux — Ou + o d ao n D 7 o Ponovno naj bo poudarjeno, da gornji izračun ve­ lja za idealno, to je n ©obrabljeno, nekorodirano in gladko vrv. Kljub temu, da po več letih obratovanja vrv take idealne lastnosti izgubi, predstavlja dobljeni izračun varnosti dobro oceno obremenjenosti vrvi, ki je pri presojah stanja vrvi odločilnega pomena. 2. POŠKODBE VRVI Vzrokov za poškodbe vrvi je več. Razporejamo jih v tri glavne skupine: a) poškodbe, ki nastanejo zaradi splošnih obrato­ valnih in vzdrževalnih pogojev. Take vrste poškodb so obraba in korozija, ki pogojujeta tvorbo zareznih učinkov in tendenco za nastanek utrujenostnih lomov posameznih najbolj obremenjenih žic. b) Poškodbe, ki nastajajo zaradi povečanih obre­ menitev in so še vedno posledica obratovanja. Take poškodbe so na primer povečane obrabe, odrgnine ali deformacije pri slabo izvedenih elementih vprijema^ nja odklopljivih ali fiksnih prižemk, prekomerno ob­ rabi janje elastičnih oblog vodilnih elementov vrvi in podobno. Te vrste poškodb v glavnem povzročajo pre­ komerno zmanjšanje nosilnega kovinskega prereza vrvi, delno pa tudi nastanek utrujenostnih lomov po­ sameznih žic. c) Poškodbe, ki so posledica neobičajnih in nenor­ malno velikih obremenitev vrvi. K temu prištevamo na primer iztirjenje vrvi, zagozdenje prižemk, udari Slika 2 strele in podobno. Take poškodbe kritično oslabijo pre­ sek vrvi na enem mestu in v večini primerov nare­ kujejo takojšnje popravilo ali zamenjavo vrvi. Za vsako od navedenih grup so določena tolikšna dopustna zmanjšanja nosTnega preseka, ki še zagotav­ ljajo zadostno obratovalno varnost v času do zame­ njave vrvi. Oslabitve preseka se izračunava sumarno na razdaljah, ki so podane z mnogokratnikom preme­ ra vrvi. Dopustna zmanjšava presekov in razdalje so določene glede na gradnjo in namen uporabe vrvi. Za večino vrvi se dopušča zmanjšanje preseka na enem preseku do 7,5 °/o (za poškodbe skupine c). 3. UGOTAVLJANJE POŠKODB Namen naslednjega sestavka naj bo prikaz pri nas uporabljemh metod za ugotavljanje zmanjšanja nosil­ nosti vrvi, po drugi strani pa tudi vrsto težav in tež­ kih odločitev, ker nobena od metod ni popolnoma ek­ saktna, posebno kadar so poškodbe v sredini vrvi in vizualna ocena ni mogoča. a) Vizualni pregledi Vizualni pregledi vrvi se opravljajo mesečno pri majhni hitrosti (< 0,5 m/sek) in s tolikimi osebami, da se kontrolira celoten obod vrvi. Namen teh pregledov, ki jih običajno opravlja osebje žičnice, je ugotavlja­ nje stanja zunanjih vidnih žic. Iz poteka napetosti po preseku je možno sklepati, da so zunanje žice najbolj obremenjene in zato z veliko verjetnostjo lahko skle­ pamo, da kažejo na stanje vrvi tudi v njeni notra­ njosti. Taka presoja pa lahko privede tudi do napak, ker se korozijske oslabitve običajno pojavljajo pod po­ vršino, kjer se vlaga dlje zadržuje. Posebno kritičen je lahko primer, kadar se korozijska zajeda na vrvi pri ponovnem mazanju z mazivom zapre. Podobno kritično mesto na vrvi predstavljajo vrv­ na zalitja (sidrni konusi), ki ostajajo zaprti in njiho­ ve sredine pa z dosedaj znanimi metodami ni mogoče kontrolirati. Zaradi tega se taka zalitja obnavljajo v določenih rokih, tj. 4 do 6 let. Kljub temu poznavamo primere, na naš;h žičnicah, ko se je zaradi slabega zalitja in korozije nosilnost spoja zmanjšala za ca. 30 odstotkov že pred rednim rokom, kar smo ugotovili pri obnovi takega zalitja. b) Pregledi z magnetnim defektoskopom Novejši predpisi dopuščajo za nekatere vrste vrvi neomejeno dobo uporabe pod pogojem, da se v rednih časovnih razdobjih, tj. 4 do 6 let, vrvi pregleda z mag­ netnim defektoskopom zaradi ugotavljanja stanja nje­ ne notranjosti. Pri nas uporabljamo za magnetoskopske preglede žičnih vrvi aparaturo MD-7 poljskega izvora, ki je prikazana na sliki 2. Osnovni princip delovanja Močna permanentna magneta namagnetita vrv skoraj do nasičenosti. V primeru spremembe kovin­ skega preseka (počena žica) ali deformacije dela vrvi zareza i ■fl l F n se magnetno polje na takem mestu deformira, veli­ kost deformacije pa zabeleži merilna tuljava v sredi­ ni, ki preko ojačevalca posreduje signal pisalni na­ pravi. Ker je velikost signala odvisna od hitrosti vrvi, je vgrajena posebna kompenzacijska naprava, ki tc pojav eliminira v določenem območju hitrosti (od 0,5 do 2,2 m/sek), kar moramo seveda pri meritvah upo­ števati. Na skici 3 je prikazan zgoraj opisani princip delo­ vanja v fizikalni obliki. NOVA TRANSPORTNA VRV 0 32 (114 žic) VLEČNA VRV 0 22 (1U ž ic ) KOROZIJA IN OBRABA VLEČNA VRV 0 20 (42 žic) 3 POČENE ŽICE (STRELA) Analiza defektografov Na velikost signalov vplivajo: — jakost deformacije magnetnega polja — konstrukcija vrvi in velikost premera — parametri merilne tuljave — lega delovnega področja ojačevalca (razred A ali B) — velikost reže prekinjenih žic — lega defekta glede na os vrvi. Za vrednotenje vsakega zgoraj naštetih vplivov so izdelali posebne diagrame, ki so določeni empirično na podlagi preizkusov v laboratoriju. Na sliki 4 je prikazanih nekaj izseokov zapisov, s karakterističnimi napakami. Pregledi vrvi Magnetoskopskim pregledom so podvržene vlečne, protivrvi in nosilne vrvi. Napenjalnih vrvi z opisano aparaturo ni možno pregledati. Premikajoče vrvi magnetoskopiramo v eni od po­ staj žičnice tako, da aparaturo obesimo na vrv in si­ dramo v konstrukcijo postaje. Napajanje aparature (220 V — 60 Hz) je direktno iz omrežja. Težavnejše so preiskave nosilnih vrvi, ker je tre­ ba magnet, ki tehta 50 kg, zmontirati in vleči po vrvi. Pri preiskavah vrvi, ki so podprte s podporami, je tre­ ba magnet pred podporo in za njo odpirati in zapirati, kar glede na višino zahteva zadostno spretnost in prakso. Magnet se vleče z vozilom, napajanje apara­ tur pa je iz akumulatorskih baterij ali s pomočjo agregata s termičnim motorjem. Pred začetkom vsake meritve se redno posname še namerno vstavljena napaka (test), to je kos žice do­ ločenih dimenzij, s čemer se ugotovi pravilnost delo­ vanja aparatur in s tem tudi zanesljivost vrednotenja defektogramov. Literatura: Drahtseilbedingnisse DSB 1973 Bojan Jarec, dipl. ing. gr. vesti Sesti e v r o p sk i k o n g r es ZA SEIZMIČNO GRADBENIŠTVO V Cavtatu je bil od 18. do 22. septembra 1978 še­ sti Evropski kongres za seizmično gradbeništvo. Kon­ gres je organiziral organizacijski odbor Jugoslovanske­ ga društva za seizmično gradbeništvo. Na njem je so­ delovalo 322 udeležencev iz 26 držav. Največ jih je bilo iz SFRJ (120), potem iz Italije (39), ZDA (34), Tur­ čije (20), Sovjetske zveze (18), Kanade (12), Velike Bri­ tanije (12) in Zvezne republike Nemčije tl2). Otvorit­ vene svečanosti so se udeležili: — Stanko Manestar, dipl. ing., republiški sekretar za urbanizem, gradbeništvo, stanovanjske in komunal­ ne zadeve SR, Hrvatske;. — dr. E. M. Foumier d’Albe, direktor oddelka za znanosti o zemlji UNESCO; — prof. dr. Jai Krishna, predsednik Mednarodne­ ga združenja za seizmično gradbeništvo (IAEE)' — prof. Giuseppe Grandori, predsednik Evrop­ skega združenja za seizmično gradbeništvo (EAEE); — akad. prof. G. Brankov, častni član (EAEE); — akad. prof. E. F. Savarenskij, zastopnik Evrop­ ske seizmološke komisije (ESC); — M. D. Clarke, zastopnik Evropske ekonomske komisije (ECE). Na kongresu je bilo podanih več kot 200 refera­ tov, ki so bili uvrščeni v naslednje skupine: 1. Močna gibanja tal. 2. Projektiranje seizmične odpornosti. 3. Temeljenje in dinamika tal. 4. Preiskovanje konstrukcij in konstrukcijskih ele­ mentov. 5. Predpisi. 6. Minuli potresi. Največ referatov je bilo iz Sovjetske zveze (54.), Jugoslavije (36) in ZDA (27). Po referatih, je bila mož­ na tudi krajša diskusija. Materiali so obsegali 1455 strani v 6 knjigah (5 zvezkov), udeležencem pa so bili dostavljeni en mesec pred začetkom kongresa. Glavne rezultate tega kongresa lahko strnemo v naslednji ugotovitvi: — za določanje realnih seizmičnih obremenitev potrebujemo čimveč registracij močnih potresnih sun­ kov v različnih razdaljah od epicentrov in v različnih geoloških pogojih lokacij; — pri določanju odziva konstrukcije na seizmične obremenitve je treba uporabljati porušno metodo, upo­ števajoč teorijo plastičnosti. Na področju seizmičnega gradbeništva ne mo­ remo pričakovati nekih spektakularnih rezultatov, pač pa vsak kongres pomeni en korak naprej na poti re­ ševanja vprašanja racionalnega projektiranja in grad­ nje v seizmičnih področjih. Ta kongres je tudi pokazal, da se seizmično grad­ beništvo pri nas uspešno razvija in da na tem pod­ ročju skupaj s Sovjetsko zvezo sodimo med vodilne dežele v Evropi. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se seizmično gradbeništvo dobro razvija v vseh naših re­ publikah, za kar je dokaz število udeležencev in re­ feratov iz posameznih naših republik na tem kongre­ su. Ob koncu kongresa je skupščina Evropskega zdru­ ženja za seizmično gradbeništvo (EAEE) izvolila nov izvršilni odbor v naslednji sestavi: Sergej Bubnov (SFR Jugoslavija) prof. Giuseppe Grandori (Italija) akad. prof. dr. Evgenij F. Savaren­ skij (SZ) Aleksander Roussopoulos (Grčija) dr. Rudolf Grossmayer (Avstrija) dr. Alfonzo Lopez Arroyo (Španija) akad. prof. dr. Georgi Brankov (Bolgarija) dr. Bryan O. Skipp (Velika Britanija) prof. dr. Rifat Yarar (Turčija). Novi izvršilni odbor je na svoji prvi seji sklenil, da sedež EAEE za naslednje mandatno obdobje (do leta 1982) ostane v Ljubljani. Skupščina je sprejela kandidaturo Grčije za or­ ganizacijo naslednjega, to je 7. Evropskega kongresa za seizmično gradbeništvo, ki bo leta 1982 v Atenah. Švica je bila sprejeta za novega člana EAEE. S. B. — predsednik: — podpredsed­ nika: — generalni sekretar: — sekretar: — člani: NOVOSTI iz ZRMK TOZD Inštitut za materiale I N D U S T R I J S K I T L A K I Visokoodporni tlaki proti obrabi in zmrzovanju so možni z uporabo korodur mase, katero lahko na­ ročite, pakirano v vrečah, pri Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij, TOZD Inštitut za materiale — Poskusni obrat Gameljne. Nekaj karakteristik mase: 1. Trdnost Upogibna trdnost in trdnost na pritisk sta preis­ kani na epruvetah dimenzije 4 X 4 X 16 cm. Št. Trdnost po 7 dneh (kp/cm2) epruvete na upogib na pritisk 1 94,0 626 2 94,3 631 3 92,3 622 Poprečno 93,5 626 št. Trdnost po 28 dneh (kp/cm2) epruvete na upogib na pritisk 4 95,0 712 5 95,3 700 6 92,0 725 Poprečno 94,1 712 2. Odpornost na obrus Odpornost na obrus je preiskana na epruvetah dimenzije 7,07 X 7,07 X 7,07 cm. epruvete Obrus (gr 3/50 cm’) 3. Deformacije Št. Deformacija v mm/m po preizkušanca 7 dneh 14 dneh 21 dneh 28 dneh 1 — 0,225 — 0,350 — 0,444 — 0,444 2 — 0,063 — 0,188 — 0,250 — 0,259 3 — 0,188 — 0,250 — 0,375 — 0,375 Poprečno — 0,158 — 0,263 — 0,356 — 0,356 4. Odpornost proti mrazu je bila preiskana z zasledovanjem sprememb elastič­ nega modula na prizmah dimenzij 12 X 12 X 36 cm, ki so bile podvržene 50 ciklom 4-urnega zmrzovanja pri — 20° C in odtajan ja pri +20° C. Stanje preizku- šancev ob preiskavi Št. Starost preizku- preizku­ šanca šanca Ed modul po 50- 1 105 dni 630 277 kp/cm2 kratnem 2 105 dni 633 314 kp/cm2 zmrzovanju 3 105 dni 579 638 kp/cm2 Poprečno 614 393 kp/cm2 Iz navedenih rezultatov je razvidno, da E modul po 50 ciklih zmrzovanja naraste, kar je indikacija za malto, zelo obstojno proti zmrzovanju. Masa je bila z uspehom uporabljena v številnih obratih, med njimi za vse površine v Tovarni avtomo­ bilov FAP Priboj na Limu. 1 2,0 2 1,9 3 2,6 Poprečno 2,2 Novo mesto 1945 Slika je bila posneta z istega zornega kota kakor panorama na naslovni strani in omogoča zanimivo primerjavo SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE r = i i = 3 r s i i r = i NOVO MESTO 68000 NOVO MESTO, Kettejev drevored 37, tel.: (068) 21826 telex: 33 710