Poštnina plaćana v gotovini Leto LXXI., št. 241 Ljubljana, sreda 2*. oktobra 19)8 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Dm 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati peUt vrsta Din *.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— RoKopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN PPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knaf 1 jeva ulica štev. 5 Telefon; 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossma ver jeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: K oceno va uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob Kolodvoru 101. PoAtna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Sklepi csl. vlade glede madžarskega ultimata; češkoslovaška pristane na arbitražo Madžarske zahteve so za ČSR nesprejemljive — češkoslovaška pristane na arbitražo, toda če vztraja Madžarska na sodelovanje Poljske, zahteva ČSR sodelovanje Rumunije PRAGA, 26. okt. e. Snočna seja ministrskega sveta, ki so ji prisostvovali tudi člani slovaške in podkarpatske vlade in ki ji je predsedoval ministrski predsednik general Syrovy, je trajala od 13. do 21.30. Kakor se doznava, je centralna vlada na seji pripravila odgovor na madžarsko noto. Ta odgovor češkoslovaške vlade je danes dopoldne zunanji minister Chvalkovsky izročil madžarskemu poslaniku v Pragi. SIuž-heni komunike, ki je bil izdan o tej seji, samo javlja, da je ministrski svet odobril predloge za rešitev obmejnega spora z Madžarsko. Potek seje ministrskega sveta ne bo objavljen, predno ne bo izročena nota madžarski vladi. Kakor se iz dobro poučenih krogov doznava, se potrjujejo vesti, da bo češkoslovaško-madžarski spor predložen arbitražnemu razsodišču. V madžarski noti se zahteva, da bi bila v arbitraži poleg Nemčije in Italije tudi Poljska. Češkoslovaška vlada pa ni sprejela tega predloga, ker udeležba Poljske ne odgovarja sklepom mona-kovske konference. Če b> pa madžarska vlada vztrajala na tem. da ^sodeluje v arbitražnem razsodišču tudi Poljska, bo Češkoslovaška pristala na to edino y primeru, če se pritegne tudi Rumunija". Slovaki odločno proti pretiranim madžarskim zahtevam Tujega ne marajo, a svojega ne dajo Korekture na nemški meji 1'raga, 26. oKlobra e. Včeraj je nemška vojska evaicuirala pot občin, kjer prebiva izključno češkoslovaško prebivalstvo in sicer občine Tri Dvun. Nerodim, Baternv, Bela Hora in Mladec. Pod nemško okupacijo so še tri češke občine, kjer žive izključno Cehoslovaki, a je upati, da bodo tudi te v kratkem izpraznjene. Preosnova češke socialno -demokratske stranke Praga, 26. oktobra e. Češkoslovaška so-cialno-demokratska stranka je imela včeraj konferenco. Razpravljali so o izstopu stranke iz druge internacionale in o spremembi strankinega, imena. Zatrjujejo, da se bo odslej imenovala »Nacionalna stranka delovnega ljudstva«. Veliki nemški parnik »Deutschlai sredi morja v plamenih Po zadnjih poročilih so potnike rešili in je požar na ladji omejen — Žrtev ni bilo 1« Bratislava, 26. oktobra e. V* slovaški politični javnosti se madžarski protiprecHb-g~i smatrajo za nesprejemljive. Poudarja se. da nikakor ne bodo doprinesli n kompromisni rešitvi spora. Današnji »Slovan < poudarja, da madžarski predlogi nikakor ne morejo služiti za podlago in to že za-radj tega no. ker je želja Nemčije in Italije, da se meja uredi brez pieoiscita. Spornega ozemlja v stvari ni. Češkoslovaška vlada je predlagata" madžarski vladi izpolnitev monakovskega sporazuma, na pod agi katerega je pripravljena odstopiti samo ozemlje, kjer prebivajo Madžari. I>rugega ozemlja Madžari ne morejo zahtevati in ga tudi zaman zahtevajo. Ni nikogar, ki bi hotel ustreči tem njihovim zahtevam. Ust -Slovenska Politika« pa poudarja, da madžarski protipredlogi slone na mnogih nesprejemljivih zahtevah in da posegajo v stvari, do katerih nimajo nobene pravice. Zahteva se celo plebiscit na čisto slovaškem in podkarpatskem ozem- lju. Plebiscit si Madžari zamišljajo tako, da bi se izvedel na podlagi stanja iz oktobra 1U10. torej v času, ko so bili rezultati nasilne madžarizacije največji. Poleg lega javljajo iz Budimpešte, cia so bile oeio te pretirane madžarske zahteve v madžarski javnosti sprejete z razočaranjem. Zato je treba računati, da bo definitivna razmejitev med Češkoslovaško in Madžarsko gotovo zelo tejka, nič lažja kakor je bila na Moravskem m v šileziji med Nemčijo in ceškoslovašKo. Zato pa morajo biti vsi Slovaki složni Prav tako tudi Podkarpatska Rusija Praga, 26. oktobra e. Centralni narodni svet Ukrajincev je imel sejo pod predsedstvom ministra Revaja. Centralni svet je sklenil, da se Madžarski odstopi ie ozemlje, ki je etnično madžarsko, je pa odločno proti plebiscitu in se obenem izjavlja za federacijo v češkoslovaški republiki. Poljaki še vedno trobijo svoje dasi si tudi od arbitraže ne obetajo posebnega uspeha Varšava, 26. oktobra e. V varšavskih političnih krogih še vedno vlada prepričanje v možnost plebiscita v Podkarpatski Rusiji, toda to vprašanje naj odloči razsodišče, sestavljeno iz zastopnikov Nemčije, Italije in Poljske. V enem kakor v drugem primeru mislijo, da bo dosežena skupna meja med Poljsko in Mad2arsko. Vladni list >Express Porani* piše, da se mora ne glede na to, kakšen bo odgovor iz ^rage, smatrati, da bosta imeli Poljska in Madžarska skupno mejo. V neoficielmh krogih pa stvar presojajo drugače. Smatrajo, da se bo v primeru, če pride do plebiscita v Podkarpatski Rusiji, tamošnje prebivalstvo z ogromno večino izrazilo, da £eij osiati pod Češkoslovaško in da hoče imeti svojo avtonomijo. To utemeljujejo s tem, ker je tam 62% Rusinov, ki so bili vedno slovanofili in ne madžarofili. Poudarjajo, da je tudi med pr ebiva'stvom v Podkarpatski Rusiji velika agitacija za " i Ptrani pa si tudi od arbitraže, v kateri bi odločale Nemčija, Italija in Poljska, ne obetajo mnogo uspehov, ker si niso edine glede madžar-sko-poljskih zahtev. Zato smatrajo, da je pričakovati obisk poljskega zunanjega ministra Becka pri Hitlerju, toda ne prej, predno se Praga definitivno ne izrazi o sedaniih madftj*r»IriV> r»-*wUn' m. Vodja madžarskih teroristov« aktivni madžarski oficir — ujet Razkrinkane makinacije Madžarov, ki so skušali na csl. ozemlju izzvati nemire in ustvariti povod za svojo „intervencijo** Praga, 26. oktebra e. Iz Užhoroda poročajo, da so češke čete definitivno zatrle madžarske vstaške tolpe, ki so od začetka oktobra vdirale v Podkarpatsko Rusijo. Na mnogih krajih je prišlo do ostrih spopadov, pri čemer so imeli Madžari velike izgube. Aretiran je bil tudi vodja madžarske teroristične čete rezervni poročnik madžarske vojske Prem, ki je poveljeval celemu bataljonu do zob oboroženih ljudi. Skrival se je pri nekem kmetu blizu Berehove. Ostalo tolpo teroristov so češkoslovaški orožniki in vojaki razgnali in se je le nekaterim vstašem posrečilo, da-so pobegnili na Poljsko. Podkarpatska Rusija je zdaj popolnoma očiščena. BUDIMPEŠTA. 26 okt. Glasilo madžarskih nacionalistov \Ma.2yai9zag« piše v svoji današnji številki o incidentih na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji in poudarja, da so v bojih sodelovali madžarski nacionalistični prostovoljski oddelki. List potrjuje, da so češkoslovaške oblasti aretirale več s'o teroristov, med njimi tri urednike Magvarszaga c, Imredv zopet grozi BUDIMPEŠTA. 26. okt. e. V zvezi z madžarsko noto. ki ie bila izročena v Pragi, je dal predsedn k madžarske vlade Imredv predstavnikom tiska naslednjo izjavo: Ne opuščam upanja, da se bo to vprašanje rešilo po mirni poti in na podlagi načel, ki so bila sprejeta v Monakovem in jih Madžarska nikdar ne bo opustila. Ce pa pri vsem tem ne bi bil sprejet miroljubni predlog, ki ga je stavila Madžarska Češkoslovaški, je madžarska vlada trdno odločena, da si pribori svojo prvico z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Ribbentrop bo interveniral v Rimu Berlin, 26. oktobra. Zunanji minister Ribbentrop je danes odpotoval v Rim. Po dobljenih informacijah ni nobenega programa o razgovorih, katere bo vodil v Rimu. To po mnenju tukajšnjih krogov tudi ni potrebno, ker tesno nemško-italijansko sodelovanje na podlagi politike osi Rim— Berlin samo po sebi prinaša najtesnejši kontakt. Priznavajo pa, da gre za razgovore o čsl.-madžarskem sporu. Slovaki niso zadovoljni z načrtom nove ustave Praga, 26. oktobra e. Predsednik slovaške vlade dr. Tiso je dal sotrudniku *Pra-ger Presse* izjavo, v kateri pravi: Predlogi nove ustave, ki so jih objavili nekateri listi, niso po slovaškem mišljenju dobri, ker se ne. ozirajo na načelo treh medsebojno enakopravnih narodov in ker pomenijo povratak na nesrečni majorizacij-ski sistem v preteklosti. HAMBURG, 26. okt. br. Tukaj je izzvala veliko razburjenje vest, da je znani nemški parnik »Deutschland«, največja nemška potniška ladja, v nevarnosti. Snoči okrog 23.22 je radijska postaja Mackev prva ujela SOS-klice, ki so jih pošiljali s krova »Deutschlanda«. Parnik je na poti iz Hamburga v New York in je bil v tem času 320 km juž-novzhodno od rta Res na Novi Zelandiji. Po poznejših vesteh so trije parniki sporočili, da hite »Deutschlandu« na pomoč. Kakor se je naknadno ugotovilo, je izbruhnil na krovu »Deutschlanda« ne- varen požar. Zjutraj je poveljnik par-nika poslal brzojavno poročilo, v katerem pravi, da je požar že omejen in da ni več nevarnosti za posadko. Več par-nikov je prihitelo na pomoč. Izmed potnikov ni nihče ranjen in tudi sicer ni smrtnih žrtev. Iz tega poročila sklepajo, da je moral zavzeti požar velik obseg in da so potnike izkrcali v reševalne čolne in jih nato spravili na druge parnike. ki so prihiteli na pomoč. Na krovu je bilo blizu 1000 potnikov. Z veliko napetostjo pričakujejo podrobnejših poročil. mtmmmmmmmmmmmmmmmmmmm J oca Jovanović Tolilno gibanje Kako je z disidenti JNS Današnji listi objavljajo izjave nekaterih disidentov JNS, ki so po sklenitvi sporazuma z blokcm narodnega sporazuma izstopili iz stranke. S posebnim veseljem objavljajo neko pismo g. Juraja Demetrov.ća, v katerem na svoj način pojasnjuje svoje postopanje, in se opravičuje, da ni mogel pristati na sodelovanje z blokom narodnega sporazuma Med drugim tudi navajajo, da so se zamanj borili proti sklenitvi tega sporazuma V resnici je bila stvar seveda popolnoma drugačna in si lahko iz naslednjih avtentičnih podatkov javnost sama ustvari svojo sedbo: V ^vojem pismu pravi g Demetrovit, da je stranka iz taktičnih in političnih razlogov šla preko prekaljenih pristašev narodnega in državnega edinstva v hrvatskih krajih. Toda vsi prisotni na seji ožjega glavnega odbora poslanci, senatorji in delegati iz hrvatskih krajev z g. Demetrovi-čem na čelu so glasovali za volilni dogovor, čeprav so nekateri izmed njih poprej izrazili pomisleke. Zlasti g. Demetrovič je soceleval pri delu za sklenitev tega dogovora vse do končnega sklepanja Navodila delegatom stranke, ki so se pogajali z blokom narodnega sporazuma za volilno sodelovanje, so v velikem delu izvirala di- iektno od g. Demetrovica G Demetrovič je končno v soboto 15. t m. na sen poli-r-r.^-"a odbora in predsedstva stranke tudi osebno odobril besedilo doseženega voPI-:.egmhra kot dokaz, da dr. Kramer ni lo'alno nn«toT»al proti ožiemu glavnemu od v oru JNS. Toda Demetrovič je ie pred tem in po tem sodeloval pri posvetova- njih svojega strankarskega fora in naše pisanje mu ni bilo ovira, da se ne bi izjavil za vezanje z listo dr. Mačka. Po našem mnenju je treba iskati vzrok Demet-rovićevega nezadovoljstva nekje drugje. Njemu dr. Maček in njegova politika nista bila ovira, da ne bi z njima sodeloval do leta 1929. Demetrovič je b;l eden izmed glavnih zagovornikov osnovanja pre-čanske fronte. Kar je storil Peter Zivkovič je malenkost nasproti temu, česar se je od nekdaj držal Juraj Demetrovič. Gre torej za povsem druge razloge. Mi smo v »Hrvatskem dnevniku« kljub temu, kar se je delalo za vezanje liste JNS z listo dr. Mačka, iskreno in pošteno napisali, da Demetrovič nikogar ne predstavlja in da mu HSS ne bo zasigurala mandata. Demetroviću je torej bilo jasno, da bi od takega aranžmanja ne imel nobene koristi. To mu je postalo še bolj jasno, ko je glavni odbor JNS sklenil, vezati svoje kandidature z listo dr. Mačka ter nas tudi to dejstvo ni oviralo, da ne bi napisali, da ie Demetro-vičeva izvolitev izkliučena. Zdi se nam nekoliko smešno, če Demetrovič v svojem odprtem pisma Petra Zivkovrcu omenja narodno in državno edinstvo. Demetrovič prav dobro ve, da se Zivkovič ni odrekel niti narodnemu, nUi državnemu edinstvu. Prav tako dobro ve, da Zivkovič ni sprejel stališča HSS o vprašanjih, ki so bila doslej predmet soora. Ce bi se to zgodilo, bi bili mi prvi. ki bi to ugotovili. Stvar pa ni taka. M*d nami in JNS so selo velike raz-l:ke. Mi smo ostali pri svojem programa, JNS pa ni spremenila svojega programa. Res Je, da po splošnem vodja bivših srbskih zemljoradniku*-, »vi sodelujejo v bloku narodnega sporazuma in bodo nastopili na skupni linti o{K>zicij<> rale ne bi Hrvatje JNS po odločitvi za kandidaturo na državni listi dr. Mačka mogli proti njej nastopati, ker bi prišli sami s seboj v protislovje, vendar pa to še nikakor ne pomeni pristanka na program dr. Mačka. Mnenje „Hrvatske straže44 »Hrvatska straža«, ki sc proglaša za katoliško glasilo in ki je torej zelo sorodna / ljubljanskim »Slovencem«, piše v svoji današnji številki, da luraj Demetrovič ln njegovi volilci v resnici ne zaslužijo toliko pozornosti, kolikor jim jo posvečata »Samouprava« in »Vreme«, pa zato logično seveda tudi »Slovence«. Kandidature JNS Poleg že objavljenih so bile včeraj p rila vi jene še naslednje kandidature JNS na skupni opozicijski listi: Novi Sad: Daka Popovič, bivši minister; Všegrad* Milan Božič, bivši narodni poslanec; srez ravanjski: dr. Živojin Popovič, zdravnk; Para-č;n: Velja Popovič. bivši minister; srez be-lički- Gvozden Gjelatović, odvetn k; srez resavski: Nastas Ilič, diplomatski uradnik v pokoju: srez temeniški: Velja Popovič, bivši m nister; srez negotinski: Peter Zivkovič. predsednik JNS: Sarajevo. Peter Zivkovič in dr Ibrahim Hadžiomei ov:č. Zarota za Bežigradom V bežigrajskem okraju Ljubljane raz-našaio po hišah letake z naslednjo prav amerkansko reklamno vsebino; Katoliška zarota v Bežigradu je že sklenjena. Pred praznikom Kristusa Kralja se bo uredila in na praznik sam pa izvršila. To je resna in odločna volja bežigrajskih mož in fantov vseh stanov vseh sta »o-1 . Tudi Vas prav vljudno vabimo na tc zaroto. V petek in soboto zvečer bo posvetovanje vseh mož in fantov v cerkvi sv. Cirila in Metoda ob 8. zvečer. Tvari na posve tovanj; v petek zvečer »Dob' s katoliško cerkvijo?«, v soboto zvečer »Podrimo njen ogelni kamen!« Oba eovora govori prof. g. dr. V. Fajdiga. V nedelio oh pol o<=mih pri maši >Sestradajmo jo!« cb petih (17.) 'Proč! Proč z num'« oba govora govori župnik p. K. Zakrajšek. Po večernieah v cerkvi je dru?abn: večer vseh zaupnih zarotnikov v Mavri Cevi dvorani. Kako in kal bodo povedala posebna povabila. Pridite vsi na ta silno važna posvetovanja! Pozdravljeni! — Odbor. V Ljubljani 23*000 volilcev Včeraj je potekel rok /a reklamacije. Na magistruiu je uradništvo zaposleno pri urejevanju volilnega imenika delalo pozno v noj. Se včeraj je bilo vloženih 800 reklamacij. Skupno je bilo vloženih v mestu 2289 reklamacij, ni pa še ugotovljeno dokončno število izbrisov in vpisov v volilni imenik, ker popravki niso še vsi sortirani. Po stanju pred reklamacijami je bilo v volilni imenih vpisanih 22.659 volilcev, z reklamacijami pa jih jc pnrastlo še okrog 500 do 700. tako da bo končno število volilcev v mestu znašalo nekaj nad 23.(XX). Volišč bo 39. Pojasnilo dr. Ahčina Glavni urednik »Slovenca« g. dr. Ahčin nas naproša, da objavimo njegovo pojasnilo, da se ni sam potegoval za poslaniški mandat v kamniškem srezu in zato tudi ni propadel pri postavljanju kandidature. Prosi nas za objavo tega pojasnila, ker bi mu moglo sicer to škodovati na dobrem imenu. Curin, 26. oktobra. Beograd 10, Pariz 11.74, London 20.98, New York 440.50, Bruselj 74.475, MIlan 23.175, Amsterdam 239.50, Berlin 176.375, Praga 15.125, Var- Marenberški sokolski dom pod streho Neka] spominov na xač tek nabiralne akcije ob državni meji Križevci. 25. oktobra V Marenbergu so takoj po prevratu leta 1919 ustanovili sokolsko društvo, ki je bilo "bas radi bližine meje in radi eksponirano-sti m posebnih okoliščin kraja, eno najbolj eksponiranih sokolskih druStev v vsej BlovenijL To društvo je sbralo pod svoje okrilje vse narodno zavedne — jugoslo-vensko misleče idealiste, katerim je bil ideal nova državna tvorba, svoboda, enakost in bratstvo, za katero so se borili Janaki štiri leta na krvavih poljanah. To društvo, ki je bilo zaradi svoje stroge nacionalne usmerjenosti, predmet hudih napadov tujih renegatov, je bilo steber jugo slovenskega nacionalzma ob severni meji. Razvijalo se je zelo lepo in je s svojimi telovadnimi in gledališkimi prireditvami pritegnilo tudi Širše sloje, ki so bolj skeptično gledali na razvoj in delo novega društva, o katerem prej niso vedeli ničesar. Društvo ni imelo ničesar. Končno se irm je posrečilo skleniti pogodbo z gostilničarjem Brudermanom ▼ Maren bergli, ki je dal Sokolu na razpolago svojo dvorano, kjer si je postavil oder in je bilo delo olajšano. Kmalu si je društvo tudi toliko finančno opomoglo in si nabavilo za cerkvijo, na enem izmed najlepših prostorov v trgu, stavbišče, kjer bi se naj postavil Sokolski dom. Razvoj in dvig Solrola v Marenbergu pa ni bil po volji nekaterim prenapetim renegatom, ki so kot protiutež Sokolu usta novih" dvoje društev. Zaradi prekoračenega delokroga so oblasti obe društvi razpustile. Sokol pa je kljub hudemu pritisku uspeval in se razvijal ter pridobival na ugledu. V tej borbi je Sokol vedno izšel kot zmagovalec in si je pridobil širok krog prijateljev in simpatizerjev. Kljub temu, da je že imelo stavbišče, društvo ni moglo zaradi finančnih težav pričeti z gradnjo prepotrebnega sokolske-ga doma. na drugi strani pa tudi ni bilo onega moža, ki bi se ojunačil in bi pričel z velikopotezno nabiralno akcijo. Delo se je vedno odlagalo in odlagalo, a pri tem so bile potrebe drudtva vedno večje. Nara-stel je inventar, telovadnica v Soli ni več odgovarjala potrebam itd. DniStvo je bilo v nekem mrsličnem stanju, vse je bilo navdušeno za gradnjo sokolskega doma, o katerem se je vedno govorilo in je bil predmet razprav vseh od borovih sej in občnih zborov. V takem mrzličnem stanju je zajela to obmejno društvo 1.1934 usodna marsejska tragedija, ki nam je iztrgala zaščitnika Sokola Viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja. To je bil najhujši udarec za Sokola, posebno pa še za marenberško obmejno društvo. Prestol je zasedel mladi kralj Peter n. m Savez SKJ je v znak ljibezni do mladega vladarja in prvega sta rešine SKJ razpisal znano sokolsko Petrovo petletko. V tem času naj bi vse sokolske edinice pospešile svoje delo, da dajo v dar mlademu kralju ob njegovi polnoletnosti obračun o vsem sokolskem delu v kraljevini. Sedaj je tudi Sokol Marenberg-Vuhred, kateremu je starostoval znani vuhreški narodnjak br. Peter Mravljak pričel na pobudo br. podstaroste. učitelja Terčaka Staneta energično akcijo za gradnjo Sokol-ekega doma. V decembru 1934 se je ustanovo poseben »Narodnoobrambni odbor«, ki si je nadel nalogo zbrati čim več prispevkov za sokolski dom, ki se bo imenoval »Sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in bo žarišče pro-svete, stebci- jugoslovenskega nacionalizma in narodnega edinstva ter bo nudil streho vsem narodnim društvom, ki bodo zvesto in dosledno izpolnjevala zadnjo, veliko oporoko našega nesmrtnega vladarja »čuvajte Jugoslavijo«. Poleg te naloge si je odbor Še nadel drugo važno nalogo, ki je baš tu ob meji zelo važna in to: Cu- I vati nase narodne dobrine In interese pred • tajci in tujim vplivom. S temi odločnimi težavami se je obrambni odbor, ki so bili v njem starosta br. Peter Mmvljak iz Vuhreda. predsednik učitelj Teronk Stane iz Marenberga, tajnik učitelj Kolar Vilko s Sv. Treh Kraljev, blagajnik vodja zemljiške knjige v Marenbergu Kandrle Rado in gostilničar na »mostu« Cizeij Janko, stopil pred občni zbor 1.1935 in dobil ši-rokopotezna. pooblastila za akcijo za gradnjo novega doma. članstvo je na občnem zboru januarja 1.1935 z velikim veseljem sprejelo vest, da se je zadeva gradnje doma premaknila z mrtve točke. S temi pooblastili se je obrambni odbor z vso vnemo lotil dela in pričel zbirati prispevke. Odziv je bil neverjetno velik in je odbor nabral med članstvom in med prijatelji v Marenbergu in Vuhredu v kratki dobi treh mesecev okrog 90.000 din. Pri tem moram omeniti, da sta znani vuhreški narodni družini Mravljakova in Pahemikova darovali znatne zneske in si tako postavili trajen spomenik v zgodovini marenberškega sokolstva. Levji del žrtve pa je doprineslo marenberško uradništvo, ki je kljub temu, da so mu bile v tem času znižane plače, odštelo znatne vsote in jih darovalo Sokolu. Obrambni odbor, ki je delal s polno paro, je razpredel akcijo po vsej Sloveniji in še dalje po vsej državi. Pokroviteljstvo nad domom so prevzeli, da s tem poudarijo, kako velike važnosti bo za nafto mejo, najuglednejši takratni predstavniki javnega in političnega življenja in sicer: minister za socialno politiko dr. Drago Marušič, podban dr. Otmar Plrkmajer. predsednica ženskih društev Marija Maistrova, Župni starosta dr. Milan Gorišek, župan Maribora dr. vranjo Upold, prvomestnik CMD inž. J. Mac-kovšek, predsednik NO dr. Ivan Jančič, ravnatelj celjske gimnazije Franc Mravlja k, bivši narodni poslanci: inž. franc Pahernik, Anton Krejči, Karol Gajšek, Ivan Prekoršek in Vekoslav špindler. Tako je obrambni odbor zbiral prispevke dobro leto dni in nabral okrog no.ooo din. vsoto, ki je bila osnova za novi dom. Iz raznih vzrokov se je gradnja doma zavlekla do 1. 1938 in je danes pod streho, tako da marenberški Sokoli s ponosom zro na reprezentativno stavbo, ki bo 1 ras in dika ne samo Marenberga, temveč vse Slovenije. Od prvega, takrat zelo agilnega obrambnega odbora, ki je prav za prav orebil led za novi sokolski dom v Marenbergu, sta ostala tam le br. Janko Oizej, ki je pri gradnji dokazal veliko ljubezen do doma in Sokola ter je delal tako, kakor je delal v prvem odboru, ter br. Peter Mrav-ljak. Vsi drugi pa so odšli iz Marenberga. Brat Rado Kandrič nas je zapustil za vedno in je pokopan v Mariboru. Slava njegovemu spominu! Predsednik in tajnik prvega obrambnega odbora sta premeščena, in sicer br. Tereak v Selnico ob Dravi. br. Kolar pa v Križevce pri Ljutomeru. Vendar so se našli in prišli bratje, ki so započeto delo prvega obrambnega odbora skupno z br. Cizejem nadaljevali in dovršili. Br. Mravljak pa je postal novi predsednik razširjenega obrambnega odbora. Marenberški Sokol pa bo vendar imel svoj dom, svojo streho, kljub temu, da se je toliko prerokovalo, da do doma ne bo nikoli prišlo. S tem, da je dom danes že pod streho se bodo pač morali sprijazniti tudi vsi oni, ki so to delo ali zavirali, ali pa onemogočali. Do konca sokolske Petrove petletke bo dom popolnoma gotov ter bo dobil ime po nesmrtnem Sokolu, ki je z mečem zarisal meje naše nove svobodne domovine, po Viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju, obenem pa bo lep člen v verigi darov našemu mlademu vladarju in starosti Sokola kraljevine Jugoslavije, kralju Petru II. Vilko Kolar Odmev tragične smrti Marija Boiaffia Pred mariborskim sodiščem se je moral danes zagovar jati Lodvik Osterc 60 letnica pedagoškega časopisa »Popotnik« Ustanovil ga je učitelj v Vojniku Tone Brezovnik in izhajati je začel v Celju Ljubljana. 26. oktobra izšla je jubilejna številka našega vodilnega slovenskega pedagoškega časopisa »Popotnika«, ki ga izdaja Jugoslovcnsko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino. Šestdesetlernici tega časopisa mora posvetiti primerno pozornost tudi širša javnost, saj pomen dela naših pedagogov posega v širino in globino našega kulturnega življenja. Predvsem moramo vedeti, da »Popotnik« ni samo po podnaslovu časopis za sodobrK> pedagogiko, temveč v resnici in jo dne 20. avgusta t L ko je ptujsko okolico pretresla žalostna vest, da se je v Doma vi pripetila grozna nesreča, ki je zahtevala življenje nadebudnega, komaj 17-lernega privatnega gimnazijca in sini uglednega ▼eletrgovca Marija Bolaff ia. O nesreči so se kmalu izvedel« naslednje podrobnosti: V Moškanjcih je že od 15. novembra 1937 instruiral 19-letni akademik Ludvik Osterc iz Ljubljane privatnega gimnazijca Marija Boiaffia, ki je na ptujski gimnaziji položil letos izpit za VI. razred. Oba. Ludvik Osterc in Marijo Bolaffio, sta se potem domenila, da bosta s kolesi potovala po Italiji in Franciji. Dne 19. avgusta t. 1. sta si nabavila zato pri krojaču Toplaku v Dor-navi hlače dokolenke. Predno pa je začel krojač Toplak meriti Bolaffiu hlače, je ta pokazal krojaču svoj samokres, in sicer pištolo Stever. ki je bila očetova last in ki jo je imel mladi Bolaffio v zadnjem času pri sebi. ker so se širile vesti, da strahuje zloglasni Koder ptujsko okolico. Ko je mladi Bolaffio pričel ravnati s samokresom, ga je Ludvik Osterc še opozoril, naj skrije sa- mokres, da se ne bi pripetila k a teina ire sreča. Bolaffio je zares mstrdbtorja ubogat in položil samokres M miio fer ga pokril' z neko krpo. Medtem ko je stal mladi Bolaffio pred mizo in mu je krojač meril hlače, p« je Ludvik Osterc, ki je stal ravno na nasprotni strani mi«, Tzel a mize samo kres ter vzel rz njega naboj, ker je domneval, da je v pištoli le eden naboj. Ko je nato s samokresom nekaj manipuliral in ga dvignil, pa se je nenadoma sprožil m je izstrelek zadel mladega Boiaffia naravnost v čelo, tako da se je zgrudil na tla in v nekaj minutah rzdihnil. Naknadno se je izkazalo, da so bili v pištoli 3 naboji. Kakor Osterc sam pravi, se na samokres ni spoznal in sam ne ve, kako se je pištola sprožila. Osterc, ki je bil po tragičn; nesrc-Či ves skrušen, je globoko obžaloval, da je prišlo do tako tragičnega zaključka nepremišljenega ravnanja s pištolo. Epilog te zadeve je bil danes dopoldne pred mariborskim okrožnim sodiščem, kjer se je moral Ludvik Osterc zagovarjati radi obtožbe državnega tožilca da je iz malomarnosti ustrelil pok. Marija Boiaffia. Kako bi to lepo gorelo! Pohabljenec s piromanskimi strastmi — Iz življenja tihotapcev, ki kradejo tudi konje Ljubljana, 26. oktobra. Mali senat s predsednikom s. o. s. g. Franom Gorečanom je upošteval, da je razsodnost Antona Habjana iz Godešiča zmanjšana zaradi zanemarjene vzgoje in hude bolezni, ki je Habjana pohabila že v zgodnji mladosti. Habjan je pridrsal v dvorano s pomočjo berglje in je priznal, da je vrgel v slamo v neki kolibi vžigalico, trdil pa je. da tega ni storil z namenom, da bi kolibo zažgal. temveč iz neprevidnosti. Dne 26. maja je šel Habjan z bratom, Križnarjem Petrom in dvema drugima tovarišema na izprehod v Dobravo. Fantje so prižli do kolibe iz smrekovega lubja, katero sta postavila tesarja Ivan in Jakob Kvas. Tesala sta tramove za lesnega trgovca Franca Škrjanca iz Lahovč. Čez nedelje in praznike sta pustila razno potrebščine in orodje v kolibi in šla vsak na svoj dom. Ko je Habjanova družba zagledala kolibo, je Habjan vzkliknil: Kako bi to lepo gorelo! Križnar je Habjana pokaral, češ da menda ne misli zažgati kolibe. Fantje so naio zlezli v kolibo in si prižgali cigarete. Habjan je gorečo vžigalico vrgel v kup slame in koliba je bila takoj v plamenih. Požigalec je še prosil tovariše, naj nikomur ne povedo, da je vrgel vžigalico v slamo. Ko sta se tesarja 27. maja vrnila na delo, sta našla namesto kolibe kup pepela. Zgorelo jima je vse. kar sta imela v kolibi, največ škode sta imela, ker jima je oožar uničil tesarsko orodje. Škodo sta ocenila na 1000 din. Občina je poročala o žalostni mladosti obtoženca Habjana. Imel je kostno jetiko. danes je pohabljen in se preživlja od miloščine. Senat je razsodil, da je obtoženec kriv po § 187 k. z. in mu je prisodil 3 mesece strogega zapora pogojno za dve leti. Senat je fanta, ki gotovo ni brez piromanskih strasti, milo kaznoval, kajti § 187 k. z. določa, da se kaznuje z robijo do petih let ali s strogim zaporom, kdor stori požig na tuji imovini. TETINO JAMSTVO JE PONAREDIL Štefančič Frančiška je od obtoženca Jo-ška B.. mesarja v Ljubljani, izterjala znesek 2500 din. Dolžan ji je bil toliko, ker mu je posodila denar. Po izterjavi je izvedla proti obtožencu izvršbo. Dne 12. decembra bi se morala izvesti rubež. Obtoženec pa je izterjateljico pred rubežjo prosil, naj ne izvede rubeži, ker bo tudi njegova teta Antonija prevzela jamstvo, da bo dolg plačeval v mesečnih obrokih po 300 din. Štefančičeva je privolila. Obtoženec se je odstranil za nekaj časa in se je nato vrnil s tetino poroštveno izjavo. Štefančičeva je bila prepričana, da je poroštvo pristno, obtoženec se je pa trenutno rešil eksekutorja. Morda bi kazensko dejanje nikoli ne prišlo na dan. ako bi Joško v redu plačeval obroke, a tega ni storil. Po prvem zapadlem terminu se je upnica obrnila na teto Antonijo, a teta o zadevi ni nič vedela, tako je bilo na dlani, da je dolžnik ponaredil njeno poroštveno izjavo. Pred sodniki malega senata je dejanje priznal. Prisodili so mu mesec dni zapora pogojno za 2 leti. ZAMOTANA ZGODBA O UKRADENI KOBILI V maju je posestniku Rudolfu Jeraju v Gorenji vasi nekdo ukradel iz hleva 5000 din vredno kobilo Znano je. da tam ob meji tihotapijo z veliko vnemo najraje konje. Jeraj je zaradi tega osumil najprvo ljudi, ki se bavi jo s tihotapstvom. Odločil pa se je, da mora svojo kobilico najti. Z neki tovarišem je odpotoval v Julijsko krajino in poizvedoval pri konjskih mešetarjih, mesarjih in prekupčevalcih s konji. Delal se je, kakor da kupuje konje, pregledaval je hleve in pri Andreju Sivcu na Idrskem pri Kobaridu je našel svojo kobilo. Takoj jo je spoznal, saj jo je imel štiri leta v svojem hlevu in kobila je njega takoj spoznala, saj je zarez-getala, ko ga je začutila za svojim zadkom. Jeraj je začel poizvedovati, kako je kobila prišla v SivČev hlev. Sivec mu je povedal, da je imel kupčije z nekim Mer-vičem. ki mu je prodal kobilo, oziroma mu jo dal v zamenjavo za kravo. Pri Merviču je Jeraj nato izvedel, da sta neki Menegati in Gantar pripeljala kobilo iz Jugoslavije, Menegati pa je sorodnik Franca Petkovška z Vrhnike, ki prekup-čuje z maslom. Tako je Jeraj osumil Petkovška kot tatu njegove kobile. Pred sodniki malega senata je Petkov-šek trdil, da je nedolžen in da lahko dokaže, da je bil kritično noč doma. Njegova sestra je res potrdila, da je obtoženi brat spal tisto noč doma. Oba spita v isti sobi in bi slišala, ako bi brat ponoči vstal in kam odšel ter se po nekaj urah vrnil. Brat bi imel tudi več denarja, ako bi ukradeno kobilo prodal, je izjavila sestra. Jeraj seveda tudi ni mogel trditi, da je njegovo kobilo ukradel baš Petkovšek. Dokazov za krivdo tudi ni bilo. tam ob meji se peča s tihotapstvom koni mnogo ljudi. Senat je obtoženca Petkovška zaradi pomanjkanja dokazov oprostil. Proslava 20 letnice našega osvobojenja V soboto zvečer bo na Taboru prosvetna akademija sokolskih društev in narodnih organizacij Ljubljana, 26. oktobra Ljubljanska sokolska društva ln narodno organizacije bodo 20 - letnico narodnega osvobojenja svečano proslavile v soboto 29. t. m. ob 20. v veliki dvorani sokolskega doma s prosvetno akademijo s sledečim sporedom: 1. Godba Sokola I Tabor: Paščanov »Sokolski pozdravlabih nemških filmih in smo mislili, da nam nudijo kdo ve kaj. V filmu »Kapitan Molenar« je ust it Harrv Baur dovršen in močan tip modernega gusarskega poveljnika ladje, ki je dobavljala v Orient na tihotapski način orožje. Baurov kapitan Molenar je najmočnejša figura, kar smo jih videli v leto'n ji sezoni na platnu in film sam je najboljši film. kar smo jih letos videli v Ljubljani. Kapitan Molenar je hraber poveljnik, ki ljubi svoje moštvo, svojo ladjo in morje, a svoje tercialsđce žene. ki mu je odtujila oba otroka, ne more trpeti. Srečen je na svojih nevarnih morskih pohodih, ko tvega življenje v borbi s tihotapci orožja v San-<*haju, posreči se mu priti v okom in ves nesrečen je, ko se mora vrniti domov in živeti poleg žene. Doma zboli, njegovo moštvo mu pa ostane zvesto, pred smrtjo ga ugrabi in odnese na ladjo, kjer kapitan Molenar umre med svojimi prijatelji na morju, ki ga je ljubil nad vse z vsemi nevarnostmi. O režiji Roberta Siodmaka lahko trdimo, da je genialna. Neposredno doživljamo strahote modernega gusarskega življenja v Ori en tu, junake o m plemenito zadržanje kapitana, njegovo tesnobo in nesrečo v družini, ki je postala po krivdi ženin ovega svetohlmstva pravi pekel za moža. Poleg Baura se uveljavita z odlično i(*ro Prčjean m Gabrielle Dorziet. Filmske operaterje v vseh 1 jubfjanskih kinih je treba opozoriti, naj bolj vestno vrte filme. Mislimo na prehode med dejanji Kinematografi imajo dve aparaturi, ko steče na primer trak prvega dejanja na prvem aparatu, poženejo operaterji drugi aparat, v katerem je že pripravljeno drugo dejanje filma. Prehod rz prvega v drugo aH iz tretjega v četrto dejanje opazijo gledalci in se navadno jezijo, kajti ob prehodu navadno operaterji menda zaradi nepazljivosti spačijo zadnje prizore prejšnjega dejanja m dostikrat tudi prve prizore sledečega dejanja. Včasih vidiš samo slike brez govora ob takih prehodih, včasih samo govor brez slik aH pa se na platnu samo kaj črnega in belega zaibnaka. Ne bi tega omenili, ako bi že ne videK gladkih, neokrnjenih, leprn prehodov med d«i*nJL Danes nenrekUc»j^, zadnjikrat prekrasni film *iAkRY BATI: in I. MOŽUHIN Pomor^a bitka, potopitev podmornice, reševanje posadke, senzacija — ljubezen . . . Ta film naj si danes vsak o^^; Tel 22-21 KINO UNION. Ob 16., 19. in 21. uri! NIČEVO V NE VESTI — Lep praznik pri Šireljevih v Mokronogu. Kdo ne pozna ugledne narodne Sirc-Ijeve družine v Mokronogu? Ne samo v prijazni dolini med Veselo in Žalostno goro, ka.n-.or zre tam od vzhoda Kum in kamor tako redi zahajajo tudi Ljubljančani, temveč .širom Dolenjske, pa tudi drugod po Sloveniji in izven nj*-nih meja ima ta vzorca družina mnogo piijake.jev in znancev. Naš znani dobro vol jec kapetan Josip sircelj je bil iz te družine, zal je moral v prerani grob. Na sircijevem domu gosrnKiari njegov brat Srečko, ki praznuje danes s svojo zvesto življenjsko družico srebrno poioko. Njegova soproga je doma z Vranskega. Poročila sta se 26. oktobra. 1'Jl.i. Vedno nasmejani, dobrodušni aiavljenec je sicer dejai, cia pod nobenim pogojem ne sme priti v javnost vest o njegovem lepem družinskem prazniku, pa mu pri najboljši v« »iji nismo mogli ustreči, kei vemo, da mu Je narekovala to žeijo prevelika skromnost in da bomo ustregli vsem številnim njegovim prijateljem in znancem, ki bi se ga sicer ne mogli spomniti ob srebrni poroki. Morda se tudi malo boji, da bi ljudje ne mislili, da ima ze temu primerno število krize v na ramah Tega naj se pa nikar ne boji, saj mu itak nihče ne more verjeti, Ua praznu [q ze srebrno poroko, še manj pa, da je že ded. Tako mladih, čilih in neumornih dedov nismo vajeni. Zato smo prepričani. <_ia. nam naš dragi Srečko in njegova sučno dobra soproga ne bosta zamerila, če jima ob današnjem slavju v duhu krepko stisnemo roko in jima ie-limo, da bi v zdravju in zadovoljstvu dočakala najmanj še diamantno poroko. — NaS /ručni promet. Glavni ravnatelj Aeroputa ing. Tadije Sondermajer je dal novinarjem podatke o našem zračnem prometu v letošnji sezoni. Predlanskim so Je-lala prepeljala 6159 potnikov, lani 7307. letos pa že 9324. Prtljage so prepeljala predlanskim 53.213 kg. lani 71.500. letos pa 98.870 kg. Potniška letala so preletela v naši državi predlanskim S21.397 km. lani 457.469, letos 535.017. Omrežje naših zračnih prog je bilo dolgo predlanskim 1899. lani 2250, letos 5240 km. Pozimi se bo Aeroput pridno pripravljal na prihodnje leto in že zda j je sklenjeno, da se bo dvignilo število preletenih kilometrov prihodnje leto na 6S7.000, v letu 1940 pa na S5C.000. — Trgovinska podajanja z Italijo. Takoj po zaključku trgovinskih pogajani z Nemčijo odpotuje naša delegacija v Rim. kjer bo vodila pogajani a za novo trgovinsko pogodbo z Italijo Za Nemčijo je Italija nase najvažnejše tržišče. — Zima se odlaša. Tudi v Hrvatskem Primorju in Medjimurju se je jela oglašati z:ma. Ozračje so je močno ohladilo. V ponedeljek popoldne je na Ivančici pri Varaždinu več ur naletaval sneg. — Smrt hrvatskega književnika in politika. Včeraj je umrl v Zemunu odvetnik, književnik In politik dr. 2ivan Bertič. Pokojni je b;l ugledni javni delavec, pa tudi v književnosti je pokazal velike sposobnosti. Sodeloval je pri mnogih li?tih in revijah. ■ii —■■ n i minili m ■!! mi« w?^gzm Kino Sloga, tel. 27-30. Boris Karlov človek tisočerih senzacij v novi vlog! neoporečnega izumitelja v filmu NOČNA POŠAST Prem-cra danes ob 16.. 19. In 21. uri — Boljše in cenejše je : Zvonček milo, katero dobite le v milarni Zg. Šiška 92 in v zalogi na Vodn:kov-em trgu, pod leme-natom. I>obrovoljci s severnih boj'sč izenačeni z dobrovoljci s solunske fronte. V Beo-grad je odpotovala te dni deputacija dobro-voljcev s severnih bojišč, da bi posredovala na merodajnih mestih, da se končno uredi tudi vprašanje.teh dobrovoljcev. Zgla-sila se je pri namestniku predsednika vlade ministru brez portfelja dr. Novakoviču, ki je izjavil, da mu je mnistrski predsednik naročil, naj v sporazumu z vojnim ministrom ugodi želji dobrovoljcev s severnih bojišč tako, da bodo Izenačeni v svojih pravicah z dobrovoljci s solunske fronte. Namesto zemlje bodo pa dobil: državne obveznice in vozne olajšavi na državnih železnicah. '— Jadran***,- dan. Cd 31. Oktobra leta 191S, ko je prvič po dolgih stoletjih za-plapolala na naših vojnih ladjah ju^oslo-vanskt narodna zastava, praznuje nafta narodna organizacija Jadranska straža vsako ie*o na dan 31. oktobru praznik morja. Ta dan prosiavlza tudi naša vojna mornarica svojo slavo. Letos ob 20 letnici osvobojenja našega Jadranskega morja bo proslavila ljubljanska Jadranska straža s sodelovanjem vseh treh krajevnih odborov mesto-železnica in univerza jadranski dan 31. oktobra ob pol 19. uri v dvorani Trgovskega doma posebnn svečano, o sporedu te lepe narodne prireditve, na katero opozarjamo vso narodno javnost, bomo še poročali. I. (43.) NOVSKI prosvetni \,>ćcšti. Najditelj, ki torbe ni oddal, je bil okro» 10 iet star in drbro oblečen. Nepoštenjako-viča zasledujejo. —lj Zapjenjena aKtov^a B tatinskim blagom. Včeraj je ustavil s ražnik na ulici nekega Josipa K., dema iz okolice Novega mesta, Jože se je hotel s'ražniku izogniti, kar je napotilo tega. da je ni-tro stopil zn njim in ga pobaral, kaj no-j si v aktovki. Tedaj pa je prišel Jože v še { večjo zadrego. V aktovki je bilo par deških čevljev, dve brisači in par rjuh. kar vse je Jože ki je že znan nepcstenja.kovic, nekje ukradel. Ta vino sicer taji. a ne more povedati, kje je blago dobil. Pod-jotnega fanta .oo vtaknili v zapor. —lj NeKaj porušenih vlomov. Pred za-ti-mnitvijo mo^ta je priredila policija obsežnejšo racijo in spraviJa v zapor več sum i ji vili tipov, o katerih je znano, da izrabijo vsako priložnost. Tako je poih-ija preprečila namere vlomilcev in tatov, ki bi sicer izrabili lepo priliko. Zunaj je ostalo le par b.lj znanih podje'nih đolgo-prstnežev. ki so se pritepli v mesto šele zvečer. Eden *zmc-d njih je poiskal srečo v Pražakovi ulici, kjer je že (Kiprl dvo;e vrat. pa je bil prepoden. Dalje je nekdo poizkusil vlomiti v neko stanovanje na Dolenjski cesti, kjer so ga pa domači še pravočasno zalotili in ga zgrabili. Vlomilec pa se jim je po ljuti borbi iztrgal :n izginil v noč. V Šiški pa je tat vlomil v hlev pos^s niee Franje R in pričel daviti kokosi. Vanj se je pri odhodu zaka lil pes euvaj, česar se je tat tako ustrašil, da je na mestu spustil tri zadavljene ko-keši in pobegnil —lj Tatvine v meMu. Iz delavnice gal- govinska politika v zvezi s tem preorijentirala. Ker je naša zunanja trgovina z —lj Zborovanje učiteljev JUU. V soboto 29. t. m. bo imelo sresko društvo Ljubljana okolica vzhodni del svoje prvo zborovanje v magistralni dVorani v Ljubljani. Poleg običajnih dnovn h točk je na sporedu zdravstveno predavanje dr. Franta Misa in poročila o skupščinah. Ta dan bo tudi zborovalo srečko društvo Ljubljana mesto, k: bo imelo svoj občni zbor ob po] devetih v telovadnici II. deške osnovne šole na Cojzovi cesti. Poleg običajnih dnevnih točk so na sporedu tudi poročila in predavanje 0 izgovorjavi besed. V ponedeljek 31. t. m. pa bo zborovalo sresko društvo Ljubljana okolica zahodni del. Zborovanje bo ob devetih v magistratni dvorani v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom. 1. Poročilo o 1 inoVlnski skupščini (Poročata učitelja gg. Tavčar in Vrhovec). 2. Poročilo o glavni skupščini. (Poroča g. Zupančič Nataša). 3. Tain ško poročilo. 4. Blagajniško poročilo z obračunom za poslovno leto 1938-39. 5. Slučajnosti. - lj Pokojnine za november bo pošta Ljubljana 1 dostavljala in izplačevala dne 2. novembra 1.1., to pa samo lz razloga, ker le 1. novembra praznik Vseh svetnikov ter ljudi ta dan zaradi obiskovanja vanizerja Franca Pli^eiška v Jernejevi uli-J ci 47 je bilo oni dan ukradenih 250 din, I samokres znamke »Fiomer« kal. 7-65 mm J in bajonet. Škoda znaša 700 din. V sta- I H A R R Y v velefilmu v svoji najboljši vlogi kot Kapetan Moienar istega naslova! KINO MATICA 21-24 ob 16., 19. in 21. uri. Najnovejši zvočni tednik! I novanje Ivana Cera rja na Sv. Petra cesti Št, 56 se je splazil neki brezposelnež, ki se je polastil lOOO din. Francetu Novaku v Gledališki ulici 14 je odnesel tat tem-nosivo suknjo, vredno 650 din. Včeraj ponoči pa je nekdo poskušal vlomiti v stanovanje Drage šajn, Alojzije Mekinda in Ivanke Leriaršič v Čopovi ulici 19, kjer je povsod pokvaril samo ključavnice. —lj Vid vaaib oči si obvarujete ie z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu. izprašanem optiku, Stari trg 9. Ljubljana. —Ij NI Kr»đel. VCeraj smo poročali o aretaciji pleskarskega p<*mocaitka Vinka M. iz želimelj zaradi tatvin. Pripominjamo, da Vinko M. ni identičen z pleskarjem Vinkom Mikoličem. ki je tudi doma iz želimelj in ki izvršuje pleska r^ko obrt v Ljubljani. razjasnitvi neštetih tatvin koles v Mariboru in okolici. Pri aaslisanju so ugotovili, da je vlomtf-sika trojica, in sicer 21-letni Gajsek, pekovski pomočnik Adolf Pinter, in delavec Srečko Grm že kradla preteklo jesen. Med raznimi tatvinami so priznali tudi ono v noči na 6. februarja, ko so nekemu izvoščku odnesi: razno orodje v vrednosti 6000 din. V noči od 23. na 27. in 28. marca so rlomvli v delavnico železničarja Petra Virta v Mur-kori ulici, kjer so odnesli razno kleparsko or«>dje. železni primož in dve preprogi. 18- apiila so izvršili tri vlome v ra*ne delavnice v želt-iniearski koloniji, 28, avgusta pa dva vloma v Delavski ulici 8 in 10. Vse ukradene predmete je policija vrnila Lastnikom. Policija je ugotovila, da sta Gajšek in Pinter kradla tudi kolesši. za katerimi Še poizvedujejo. Dosedanji rezultati preiskave m zasliševanj kažejo v grobih ohri-ih. da gre /a sistematično organizirano tatinsko d^u/ho. ki je kradla kolesa, razstavljala posamezne sestavne dcie ter jih po svoje na novo sestavljala- Že aretirana Brunc Gajšek in Pin-tar sta le dva eksponenta te družbe prav tako t r et i; aretiranec. Studenški orožniki so se napotili tudi v Radvanjč in tudi tam aretirali več osumljencev, katerih izpoved- be bodo nedvomno pripomogle k popolni i glednika Leskovšek in Novak. Občni zbor Glasbene Matice. Snoči ob 20. je bil v društveni pisarni občni zbor mariborske Glasbene Matice, ki ga je stvoril in vodil dr. Ravnik. Med drugim je poročal, da je novi lastnik sedanjih prostorov odpovedal lokale fn se mora Matica že prihodnjo pomlad izseliti. Odbor se je obrnil na mestno občino, da bi mu odstopila stari muzej, dobil pa je odgovor, da je muzej že rezerviran za policijsko vojašnico. Zato bo Matica težko dobila primerne prostore. Nato so poročali ostali funkcionarji tajnik Bertoncelj, blagajnik Merčun in drugi. Glasbena Matica šteje 588 članov, dohodkov pa je imelo društvo 188.373, a izdatkov t£)4.878. Vrednost Matičnega inventarja znaša 115.000 din. Na šoli je vpisanih 152 gojencev. Prj volitvah je bil za predsednika izvoljen zopet dr. Ravnik, v odbor pu dr. Črnek, Rozmanova, Bertoncelj. Sever jeva. ing. Rant. Strniša, Mežičeva, Merčun. dr Snuderl, Martine. Arnuš in namestniki Jarc. Gračnar in Simončič ter za pre- »unuiuaTu s&vr! v zaporih Kako je z**še» na pot, ki ga je pripeljala do težkih zločiaov Ljubljana. 26. oktobra Iz l.tijsldh zaporov so prepeljali razbojnika Poldeta Zavrla. ki je bil pravcati strah Dolenjske, predvčerajšnjim v zapore novomeškega sod šća. V Litiji je Zavri priznal orožnikom le del svojih grehov, sedaj pa se je že omehčal in postal zgovoinejši. Ko je Zavrl lani ušel iz mariborske kaznilnice, kjer bi moral odsedeti večletno kazen, je ponoči pr šel do Konjic, kjer se je zatekel k nekemu znancu, ki mu je pre-skrbel civilno obleko. Potem se je pretolkel na Dolenjsko, kjer se je počut 1 najbolje in najprvo prosjačil pri bajtah. Kmalu pa se je naveličal preskromnega življenja in pričel zopet krasti. Vlamljal je v samotne hiše in prenočeval v zidanicah, kjer je tudi vedno našel kaj za pod zob in za žejno grlo; odnašal pa je iz zidanic tudi cbleko, orodje in sploh vse, kar je dosegel. Krasti je začel Zavrl že kot mlad dečko. Pričel je z majhnimi tatvinami in je bil prvič obsojen na S dni zapora. Ker se pa tudi kasneje ni poboljšal, je moral ponovno v zaper za št ri mesece. Po prestani kazni je postajal čedalje drznejši. Kmalu jo spoznal vrednega tovariša s katerim sta vlomila v neko župnišče, kjer sta pobila kuharico in odnesla nato 20.000 din. Denar je Zavrl hitro zapravil, potem pa je imel zopet smolo. Prijeli so ga, mu dokazali krivdo ter ga obsodil; na 7 let roblje. Odsedel je tri leta, dve let! so mu odpustili, vendar si je Polde želel svobode čimpreje, znto je pobegnil. Sedaj se ni Poldetu smilil nihče in je pred dnevi okradel tudi svojega bivšega delodajalca peka šketa, pri katerem je bil nekoč uslužben kot razna-šalec kruha. Zavrl je priznal preiskovalnemu sodniku tudi da je v Drnovcu okra- del nekega kmeta, ki mu je odnesel veliko obleke in precej denarja. V Mirenski dolini je vdrl v več hiš in ogiažal neko staro žensko, ki jo je pris lit da mu je pokazala, kje hrani gotovino. Odnesel je nekaj nad 2000 din, nato pa pobegnil proti Litiji, odkoder je nameraval naprej na Gorenjsko in čez mejo v Nemčijo. Namera pa se mu ni posrečila in je Polde spet krenil nazaj v dolenjske hribe, kjer je še nadalje kradel :n vlamljal v samotne hiš?. Večer tezenskih strelcev Tezno, 25. oktobra V soboto 22. t. m. so se zbrali v posebni <:obi žoharjeve gostilne na Tržaški cesti te-zenski strelci, da proslavijo v skromnem obsegu petletnico družine in počastijo na prijateljski način vsakoletnega družinskega prvaka in godovnjaka g. Ivana Siniča. Razen domačih strelcev so se odzvali povabilu predsednik mariborske Strelske družine direktor g. Stergar Joško, trgovec Moravec za strelsko okrožje in odličrn član zelene bratovščine g. Robert Vukma-nič s soprogo, večletno državno pi^akinjo. Vsem odličnim gostom in domačinom je izrekel prisrčno dobrodošlico predsednik družine g. Luknar in zlasti poudarjal posebne zasluge slavljenca g. Ivana Siniča, ki si je letos priboril pokal ustanovnega člana g. direktorja Babica ln je vedno častno zastopal družino tudi pri okrožnih in sosednih družinskih tekmah. Dobro razpoloženje so povzdignili pevci ^Radosti«, da bo ostal večer v lepem spominu vsem, ki ne gledajo v strelskem pokretu samo rporta, temveč važno organizacijo za vzgojo nacionalne in državljanske zavesti. Nemčijo stalno pasivna (od leta 1931 do sredine tekočega leta so znašala pasiva ! ?robov na pokopališčih ne bo doma 863 milijonov din! nasprotno pa nemški " --—»=«--■ — ----- delež v naši zunanji trgovini v odstotkih stalno narašča, tako da znaša že nad 40 ' srednji cestni pas, ki je določen za tram- —lj Prometna ureditev. Ob stiku Tyr-ševe in Masarvkove ceste te dni urejajo odstotkov, so povečanj mnogi kontingenti za naše pridelke. To je bilo potrebno tudi zato, ker vse kaže, da bo Nemčija v bodoče absorbirala polovico naše zunanje trgovine. Z novo pogodbo bo najbrž omogočena preorijentacija naše proizvodnje v vaj. tako da bodo odpravili nekaj nevarnih križiščnih trčk. Srednji cestni pas so nekoliko podaljšali, da sega dalje proti Tvrševi cesti z robnikom, s čimer je pre-Trečeno prehitro zavijanje na Masarvkovo cesto. LI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. KUPI Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek * Din POZOR! Kupujem m prodajam rabljene čevlje. Rabim večjo množino moških čevljev. — KLAV2ER, Vošnjakova ul. 4. 2244 bJeaeda 5<) par. davek posebej Najmanjši znesek * Din Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od Va7. do 8. m od V28. do 9 zvečer za začetnike in izvežbance — pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zv. Edinstvena strojepisnica, največja v Sloveniji s 40 pihalnimi stroji raznih sistemov. Novost v strojepisnici bo tudi računski stroj. Pričetek pouka 3. novembra. Šolnina zelo nizka. — Chri-stofov učni zavod. Domobranska cesta 15. Tel. št. direktorja 48-43. Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek S Din JABOLKA od 30 kg naprej razpošilja: 2504 j Posestvo Grič, p. Maribor. 38/M i ŠTAJERSKA JABOLKA J veliko zalogo proda po ugodni ceni trgovina Martine, Tvrševa c 17. 2436 BAZno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek H Din 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gum bruc. Velika zaloga perja po 6.75 din. »Julijanac. Gosposvetska c. 12. MREŽE ZA POSTELJE najceneje ANDLOVTC, zaloga pohištva, Komenskega ul. 34. 2437 Nepremočljive Hubertuse trenčkote ln vse vrste dežnih plaščev. oblek, perila L t. d. najboljši nakup pri P B E 8 K K R, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. KLIŠEJE ifllGOG&AflKA Si OA NASIP 73: Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev, s Tramvajska proga na Posavje Skoraj vsa predmestja imajo že tramvaj, le Bežigrad s Posav jem ga ie nimata Ljubljana, 26. oktobra K Sv. Križu vozi tramvaj po dolgem upanju in tudi obupavanju. dolenjski mestni okraj bo pa dobil obnovljeno trarpvajsko progo, ki jo bodo baje celo podaljšali skoraj do Rudnika. Tako imajo zdaj skoraj že vsa predmestja tramvaj — Št. Vid, Vič, .Mo»stc in dolenjska stran — 1«_ Bežigrad s Posavjem sta še ostala bre/ tako potrebne prometne zveze z mestom. Torej prav tisti mestni del. odkoder sc preliva proti središču po Tvrševi cesti in nazaj najživah-nejši promet. Gospod župan je dejal v svojem govoru, ob slovesni izročitvi svetokri-škc proge prometu. da prihaja /daj na vrsto tramvajska proga na Posavje. Toda tudi najboljša volja sam.cga župana in občinskega sveta ne morejo nuditi Bežigradu ugodnosti, ki jih uživajo drugi okraji. Ta proga bi bila sicet najrentabil-nejša, ker bi pritegovala veliko, gosto naseljeno okolico s posavskimi vasmi, ki se vra*čajo v mesto. Velikega pomena bi bila tudi za meščane same, ker bi se jc posluževali poleti v kopalni sezoni, da ne govorimo o uradništvu, delavstvu in šolski mladini, ki stanujejo na periferiji mesta na severu. Kljub vsemu temu Posavje ne bo dobilo tramvaja, najsi nam magistrat nudi še tako zvrhano mero upanja — dokler se ne bodo /ganili činitelji, k' odločajo v cestni upravi. Ty:ševa cesta namreč ne spada pod mestno upravo, temveč pod državno. Ce bi motna občina položila tramvajsko progo na Posavje, bi morala tudi tlakovati cesto, sicer bi ji državna cestna uprava ne dovolila gradnje proge. Samo po sebi se razume, da bi bila to vprav nesmiselna žrtev za mestno občino, če bi jo sploh mogla prenesti, razen tega. ker bo državna cestna uprava morala prej aH slej sama tlakovati cesto. Odlaganje ne more trajati večno, zlasti še, ker promet trpi od dne do dne bolj in se tudi stroški vzdrževanja ku-pičijo v neverjetno višino. Zanimivo bi bilo zračunati. koliko stroškov zahteva vzdrževanje Tvršcvc ceste na mestnem teritoriju, vzdrževanje, ki je skoraj brez pomena, saj je cesta vendar neprestano kotar.jasta, blatna ali prašna. Na eni strani se vrste kupi gramoza, na drugi kupi blata. Delavci dan za dnem opravljajo Sisifovo delo; avtomobili sproti razmečejo iz kotanj nasip. O tem ni treba niti govoriti, koliko trpe zaradi slabe ceste prebivalci vsega Bežigrada in naselij ob cesti. Promet narašča in razmere postajajo nevzdržne. Čc razmišljamo, ali je severnemu delu mesta bolj potreben tramvaj ali tlakovana Tvršcva cesta, ki jc edina pomembnejša prometna žila in ki koncentrira vse vrste pi ometa, spre vidimo, da bi bila tlakovana cesta še potrebnejša; če bi bila cesta tlakovana, bi lahko vozili po nji vsaj avtobusi in Bcžigrajci bi dobili prometno zvezo z mestom. Zdaj sicer tudi vozijo avtobusi, vendar ne dovolj pogosto in vožnja je tudi na kratko razdaljo prava muka. Razen tega tudi voznina ne more biti poceni, ker vozila zelo trpe na slabi cesti. Toda, če bi dobili tlakovano cesto, bi dobili hkrati tudi tramvaj, kajti Malože-lezni.ška družba bi bila prav prisiljena polagati tračnice ob tlakovanju, ker bi pozneje bilo prekopavanje onemogočeno. Ovira tramvajskega prometa za Bežigradom bi bila seveda železnica z večno spuščenimi zanormcami na Tvrševi cesti. To jc pa vprašanje, ki spada v ureditev ljubljanskega železniškega in splošnega prometa, vprašanje ki rud? kriči od dne do dne bolj po rešitvi Tamvaj bi kljub temu lahko vozil; uvesti bi morali pač prestopanje, vsaj začasno dokler /apornict ne bodo odpravljene in železniška progo, poglobljena ali križišče kakorkoli drugače primerno urejeno. Tlakovanje Tvrševe ceste jc nujno zaradi cestnega prometa samega na sebi in ne morda zaradi tramvaja, tega pač ni treba dokazovati. Ta cesta t/anzitna -n takšna, kakršna je /daj. tran/una ne bo mogla ostati. Tudi prestižni ra/logi bi morali odločati pri tem; cesta ie p* očeh tujcev, ki se vozijo skozi Ljubljano. če ste ljubitelj filmske umetnosti, vas bodo zanimale tudi novice iz življenja Silmskih igralcev in igralk Ne samo za filme, tudi za filmsjke igral ce in igralke se zanimajo ljubitelji filmske umetnosti. Amerika je bi1 a prva, ki je s pomočjo časopisov znala vzbuditi zanimanje občinstva za zasebno življenje zvezd in zvezdnikov. V tem pogledu je ameriški tisk dosegel tudi rekorde v ne-oku-snosti in omejenost*, na primer s podrobnim poročanjem, kako se filmski igralci in igTalke oblačijo in slačijo, kako in kaj jedo in pijo, katere so njih glavne muhavosti, koniicki, strasti in podobno. Za take zadeve oC ameriška publika še vedno zanima, evropska pa tudi ne zavrača novic o porokah in razporokah filmskih ljudi, o njih novih načrtih in željah. PRVI MARLENIN ANG\2MA V * PARIZ V Iz Pariza poročajo, da je Marlene Die-trich pedpisala pogodbo z neko francosko družbo za francoski filn . katerega bodo začeli snemati v aprilu prihodnje lete. To bo prvi francoski film zvezdnice Marlene, ki je bila zadnja leta angažirana neprestano v Holly\voodu. Frotj koncu tega meseca se bo Dietrich vrnila v Ameriko. Svoj letošnji oddih je prebila na francoski rivieri. V Hollywoodu jo že pričakujejo in na razpolago so ji sižeji za več filmov. Enega izmed len. ki ji bo najbolj prijal, si bo Marlene izbrala in bo to njen zadnji film pred odhodom v Pariz, kjer jo bodo skušali gotovo pridržati s ponudbami za več filmov. Marlene Dietrich je ena izmed redkih filmskih igralk, ki sklepajo pogodbe le pod pogojem, da same odločajo o vsebinj in režiji filma, v katerem se obvežejo igrati. Večina filmskih igra lic se mora suženjsko pokoriti lastnikom podjetja, ki jim gre predvsem za kar največji profit. Marlene Dietrich govori gladko in lepo francoski, njeni partnerji v njenem prvem filmu bodo sami francoski igralci in igralke. Novinarjem je izjavila, da je srečna, ker bo imela po več leiih uspehov v Ameriki priliko igrati y francoskem filmu. Francosko filmsko umetnost visoko ceni Na vprašanje, kakšna bo njena prva francosko filmska vloga, je odgovorila, ca bo igrala »stoodstotno kontinentalko« in nikakor ne kakšnega izmed tipov žensk in značaja, kakršne zahteva ameriška kinopublika. Ugoditi bo skušala torej evropskemu okusu. TUDI ANGLEŠKI IGRALCI ROMAJO V AMERIKO Hollywood je izvabil iz Evrope že Številne dobre igralce, vsi so se vrnili bolj ali manj razočarani, a 9 polnimi mošnjami denarja. Kot umetniki se v Ameriki niso počutili najbolje. Nedavno je Daniel-le Darrieux ganljivo opisala v nekem pariškem časopisu, kako je tedne in tedne čakala zaman na vlogo in ko jo je končno dobila, je zbežala iz ateljeja, ko so hoteli adaptirati njen obraz za okus ameriške publike. Za Darrieux, Simone Simon, Bo-verjem in mnogimi drugimi sta šla pred dnevi v Hollywood po dolarje najslavnejša angleška filmska igralka Vivian Leigh in slavni igralec Laurence Olivier. REŽISER ALLEGRET SE IE OŽENIL Filmski režiser Marc Allegret se je pred dnevi v Parizu cženil z igralko Nadine Vogel, ki je lepoiica in znana gledališka igralka. Allegret >e režiral film •»žensko jezero«, katerega smo videli lani tudi v Ljubljana, v tem odličnem filmu je kre;rala Simone Simon nepozaben lik dekleta, ki se prvič zaljubi. Po poroki sta Allegret in Vc-el ■. odpotovala v London, kjer bo francoski iež,XJr rotiral nov film >Tat iz Bagdada«. REFORMA FRANCOSKEGA FILMA Francoski režiser Jenn Benoit-Levy, ki velja za rjajbo'j.še^a francoskega rimskega režiserja, ie izrekel neksj zanimivih misli glede reforme rraneoefcega filma. V Par'zu so us a^rvli nos^^en -dhor. ki r-o po nasvetu ler^eev in rež'?eriev zaSeJI akcijo za zooljSanje francoskega filma. Dva Kemal Atatiirk In latinica H. C. Armstrong pripoveduje v svoji knjigi »Sivi volk« o turškem prezidentu Ktmalu Ataturku. kako je zamenjaval arabsko abecedo / la*inicc. Arabska dbeceda jc tako otežko'ala čitanje, da niti 10°/o prebival tva Turčije ni y,nalo citati, kemal Atatiirk jc povabil nckciia dne imenitno cariorajsko gospodo v svojo palačo. V plesni dvorani so bili postavljeni stoli. na enem koncu pa tTibuna. Med povabljenimi gosti so bili poslanci, visoki državni uradniki, cerkveni dostojanstveniki, pisatelji, učitelji, dame iz visoke družbe in premožni trgovci. Xa tribuni je sedel Ismet z vsemi ministri, predsednik parlamenta Kjazim. ki jc predsedoval temu zboru, kraj njega pa M usta ta Kemal. Na drugi strani tribune je stala šolska tabla in škatlica s kredo. Mustafa Kemal je vstal. Bil je v svoji najlepši obleki in tudi najboljše volje. Kratko je pojasnil gospodi, čemu jo je povabil. Opisal je težave in nevšečnosti arabske abecede in prednosti latinice. Potem je napisal na tablo novo abecedo in pojasnil zbrani gospodi njeno rabo. Poklical je dva gospoda, pojasnil znova, kako je treba novo abecedo rabiti, potem ju je pa prosil, I velika in vredna filma, ki ju je resiral Jean Benoit, smo videli tudi v Ljubljani, to sta bila Otroci predmestja (La Mater-nelle) in Umirajoči labud. Vprašanje reforme francoskega filma je zelo pereče, je izjavil režiser, vsi filmski igralci in igralke se zavzemajo za reforme, s pomočjo katerih bi se dvignila kakovost francoskega filma, vsi so za solidno delo in za solidno politiko kinematografske industrije v Franciji. Za svojo osebo kot režiser se bom zavzemal, da francoska filmska industrija proizvaja samo kvalitetne filme z vsebino, ki je re-snična. se nravi taka. ki ima kot umetnina tesen stik s stvarnim življenjem. Film more le pod tem pogojem vzbuditi plemenito hotenje in propagirati zdrave ideje. Sploh vse vrste filmi, komedije, tragedije, detektivski in vohunski filmi in tako dalje, morajo biti predvsem živi, kar so, če zajamejo stvarno življenje. Vse premalo upoštevamo, da je film tudi sredstvo, ki lahko usodno vpliva na hotenje in čustvovanje gledalcev. Zaradi tega mora kič in Sum izginiti s filmskega platna. SIMONE SIMONOVA PRED SODIŠČEM Dražestne francoske filmske igralke Simone Simonove, ki jo poznamo po glavnih vlogah iz filmov »Jezero žen« in »črne oči«, ni spravil pred sodišče prestopek ali celo zločin, temveč naravnost bolestna domišljavost mlade, prezgodaj razvajene filmske zvezde. Ko je namreč v marcu 1935 filmska družba »Export Films« angažirala Har-ry Baura in Simone Simonovo za film »Crne oči«, je imela slednja s pogodbo zajamčen honorar 60.000 frankov, obenem je bilo pa v pogodbi določeno, da bo njeno ime v filmu natiskano z enako debelimi in veliki črkami, kakor ime slavnega Harrv Baura. Ko ie pa prijel film »črne oči« na platno, je Simone Simonova ugotovila, da jc bilo samo trne Harrv Baura natiskano z velikimi, debelimi črkami, njeno pa z majhnimi in drobnimi. Globoko užaljena Simone ic tožila filmsko družbo in zahtevala odškodnino. Sodišče je res priznalo, da družba ni izpolnila pogodbe in da je oškodovala malo Simone, ker ni natiskala njenega imena z debelimi in velikimi črkami. Simone je dobila 4000 frankov odškodnine. S tem pa ni bila zadovoljna. Vložila je novo tožbo, v kateri zahteva 60 000 frankov odškodnine. Sodišče bo moralo torej obravnavati to zadevo še enkrat. naj napj^eta na tablo svoji imeni. Izkazalo se je, da je Mustafa Kemal izboren učitelj, da zna vse točno in jasno razložiti Bil jc vroč dan, toda vse popoldne, ko bi bil vsak najraje počival, si ni upal nihče dremati. Vsi so se bali stroge kazni. Vsi so pozorno slcdih Kcmalovemu predavanju ter se glasno smejali njegovim dov-tipom. Ves Carigrad sc jc začel takoj z vnemo učiti nove abecede. Mustafa Kemal je krenil s svojo šolsko tablo in kredo na krožno potovanje po Turčiji. Potoval je iz mesta v mesto, med potjo sc je ustavljal v vaseh, zbiral jc okrog sebe meščane in kmete ter jih učil pisati v latinici, večkrat kar na prostem. Nepismene je silil, da so napisali svoja imena in vsa Turčija se je kmalu navdušila za to novotarijo kakor Carigrad. Letalo v roju moskitov Čudna letalska nesreča je doletela blizu mesta Bari v Italiji pilota vojaškega letala Pilot se je vračal s pos-kusrega poleta in v veliki višini je zašel v oblak moskitov, ki se jih je v letošnji ugodni jeseni izleglo v albanskih močvirjih toliko, da so nastali iz njih ogromni oblaki. Seveda pilotu r.iti na misel ni prišlo, da bi mogli biti moskiti nevarni letalu. Nesreča je hotela, da ic bilo letalo odprto. Komaj je zašlo v oblak moskitov. je pilotu vzelo vid. Razen tega so pa prišli moskiti v motor, ki se je jel ustavljat.. Pilot je šele tedaj spoznal pretečo nevarnost, iz katere ni bilo drugega izhoda, kakor skok s padalom Tako jc pilot tud- storil, a letalo je treščilo na tla in se razbilo. To je menda prvi primer v zgodovini letalstva, da so moskiti povzročili letalsko nesrečo. Če hočeš dobro spati Ne pozabi odpreti okna svoje sobe. Ne pozabi zapreti centralne kurjave. Ne pozabi odstraniti iz sobe lepih rož, ki je bila z njimi čez dan okrašenu tvoja soba. Ne zakadi na noč svoje sobe. Ne čitaj pred spanjem knjige, ki v nji nastopajo strahovi, ali v katerih so opisani strahotni prizori. Poskrbi za ta, da H mačka ali pes ponoči ne bosta tesla na posteljo. Ne leži na levi strani. Ne leži skrčen Ce si nagnjen k smrčanju, ne leii na hrbtu. Spi v popolni temi. Tudi zastrta luč na nočni omarici ponoči ne sme goreti. Ne zavijaj se v odejo tako, da bi se ti zdelo, da te je ujel cowboy v laso ali da te odnaša tolovaj. Iznebimo se tuje navlake! Ljubljana, 26. oktobra Ni dolgo tega. ko sem čitala v dveh isto-usmerjenih listih imena odbornic nekega našega ženskega društva. V enem je bilo več doktoric (brez doktorata) n. pr. ga dr. ta in ta. katere mož je bil doktor, a je ?e davno umri. v drugem listu so bila pravilno pisana dotičnih odbornic Imena in prt-imki. Spoznala sem. da je v drugi li^t pisala žena, ki je zavrgla to grdo dedsčino izza časa našega suženjstva, v prvi list je pa poslala imena žena še iz avstrijske Sole. Spominjam se, ko sem pred leti še sodelovala v ženskih društvih, da sem se oglasila na neki seji in med drugim dejala: gospa Pavlic. (Priimek se je glasil drugače i. Kar me soseda dregne v komolec in mi šepne: >gospa inspektor« Polič. Debelo sem jo pogledala, a svoje ^napake n 'sem popravila. Marsikdo se še spominja one gospe, ki je z drugimi Slovenkami zastopala slovensko ženstvo v Beogradu ter se je Srbki-njam predstavljala: dr. Mrakova (pisala se je drugače). Pa jo je neka Srbkinja vprašala: doktor medicine ali filozofije? To je fcflo še opravičljiv«-, saj se je pripetilo 3 do 4 leta po prevratu. Toda sedaj živimo le 20 let v svoji jugos^venski državi in čudno je, da po tolikih letih se strašijo take spake po naših listih. V teh 20 letih smo dobili mnogo .lokto-ric, profesoric, inženjerk itd., da bi res lahko izginila ona tuja grda razvada v pisavi in govoru, ki je ostanek izza časov, ko so bili če tujci naši gospodarji. Marica Bartol *^irsd obrtnega sodišča PRIČETO IN NEDOKONČANO AKORDNO DELO Ključavnica raki mojster je dobil nujno naročilo, katerega i/vrsitev jc poveril pomočniku Tonetu. Ta je dopoldne prav pridno delal in vse jc ka/alo. d i bo delo izvršil če ne že tega dne. pa vsaj prihodnji dan. Toda pomočniku sc ni ljubilo delati tudi popoldne, marveč jc odšei v gostilno, kjer je z znanci igral na karte in sc tudi precej napil. Mojster s tem nomočnikovim poletjem seveda ni bil zadovoljen, ker je hotel naročniku čim prej ustreči ifl ic dal poklicati pomočnika domov. Ta jc res prišel, toda zelo pijan, začel robantiti nad poslovodjo, razbil vrata, metal okrog sebe kladivo in nakovalo prevrnil Nato jc bil aretiran in pozneje rudi pred sodiščem obsojen na nciiaj dni zapora. Izvršitev nujnega naročila jc mdjšter nato izročil drugemu nomočniku. s kat', rim ^e je pogodil, da mu bo za i/vrnitev ravno toliko plačal, kakor sc je bi' dogovoril š Tonetom, dasiravno jc ta dopoldne op*«« vil že skoro četrtino dela. Ko ie Tone prišel i/ /upora, je sahteval s tožbo mezdo za onih 5 ur dela. Vi izvršenem delu. V predležečem slučaju pa se pomočniku za pričeto na nedokončano del« že za'adi tega ni moula priznati me/da, ker jc pomočnik s svojo aretacijo sam zakrivil« dl ni mogel akordnega dela dovršiti. Razen tega pa mojster od Tonetovega dela ni imel nikake koristi, ker je moral drugemu pomočniku, ki jc delo nadaljeval in dovršil, lavno toliko plačati, k^kor je bilo dogovorjeno s Tonetom in kar hi bil ra prejel če bi bil delo v redu dovršil Tedaj sc ne more reči. da bi bilo Tonetovo delo kaj koristilo mojstru ali da bi bil mojster s tem pričetim delom 6 b o-g a t e n. NA ŽENITOVANJSKEM POTOVANJU -— Ne, Peter, v Indijo pa že ne pojdeva. Tam sežigajo vdove in človek rukoli ne ve, kaj se utegne med potjo zgoditi. 8SOROK8 OHNXT- 85 s ergej pflnm Romun — Cavroi je pa ostal neizprosen. Poteze njegovega mrkega obraza se niso omehčale. — Vidite, kako globoko sem padel, da ne morem uslišati vaših prošenj. Prijateljstvo, hvaležnost, plemenitost, vsa plemenita čustva, kar jih je bilo v meni, je pregnala ta prokleta ljubezen. Ničesar ni v meni, razen te ženske. Zavoljo nje pozabljam na vse. postaiam slab, ponižujem se sam. In kar je tem strašnejše, zavedam se, da ne morem na tem ničesar izpremeniti. — Nesrečnež, — je zašepetala gospa Desvaren-nesova. — Da, zelo sem nesrečen! — je vzdihnil Cavroi in omahnil v naslanjač. Gospa Desvarennesova je stopila k njemu in mu rahlo položila roko na ramo: — Cavroi, vi j očete? .. . Torej boste tudi odpustili? .. - Bankir je-planil pokonci in vzkliknil: — Nikoli! Moj sklep je neomajen. Med Ivanko in Sergeja hočem položiti cel »svet: če do večera ne odpotuje, ga ovadim sodišču. Gospa Desvarennesova mu ni več pogovarjala. Spoznala je. cla moževega srca ni »mogoče omehčati. — Dobro! Hvala vam, — je dejala, — da ste mislili vsaj na to, da ste me opozorili. Lahko bi bili storili svoj korak, ne da bi me obvestili o njem. Zbogom, Cavroi! Naj med vami in menoj razsodi vaša vest. Bankir se je priklonil in zašepetal: — Zbogom! In težkih, opotekajočih se korakov je odšel.. Solnce je vzšlo in zalilo z zlatimi žarki drevje na vrtu. Narava je bila v svoji praznični odeji, zrak je bil poln vonja cvetlic in pod sinjim ne-bosklonom so se spreletavale lastovke. Ta razlika med radostjo v naravi in bolestjo v njeni duši je tako dražila gospo Desvarennesovo, da je jezno zaprla okno. Najraje bi bila videla ves svet v žalosti. Tako je stala nekaj časa zatopljena v svoje težke misli. Vse je bilo torej končano. Veliki uspehi doma, njegov splošni ug^ed, vsi sadovi njenega napornem ga dela, vse je bilo uničeno v enem samem trenutku. In celo hči bi jo mogla zapustiti, če bi hotela udano v svojo usodo slediti svojemu izgnanemu možu. ki ga je ljubila navzlic njegovim napakam ali pa prav zaradi njih. In v tujini bi živela kdove kakšno življenje, ki bi se naenkrat končalo s smrtjo. Temu nežnemu, krhkemu otroku je bilo potrebno gmotno blagostanje in moralna opora. Njen mož se je usodno pogrezal v blato, kamor jo bo potegnil za setoj. to drago bitie. Ona si je pa mislila svojo hčer. tega v pernicah in svili vzgoje- nega otroka, kako umira v bedi na trdi postelji. Vest o tem pride do nje in mož, zakrknjen do zadnjega trenutka in zloben, ji prepove vstop v sobo, kjer Miheiina umira. Strašna jeza jo je obšla. Njena materinska kri ! se je upirala in ona je kriknila v tišino salona: — To se ne bo zgodilo! Vrata so se počasi odprla; to jo je streznilo. Vstala je. Bil je Marechal, ves v skrbeh in razburjen. Po Cavrolovem prihodu, ko ni vedel, kaj bi počel, je odšel pogledat, kaj se godi v »Čreditu Uni ver sel«. Na svoje veliko presenečenje je našel vse pisarne zaprte. Vprašal je vratarja, enega onih samezavestnih služabnikov v modri uniformi, ki so imponirali tolikim delničarjem. Služabnik mu je ves ogorčen povedal, da je prišla prejšnji večer na ovadbo nekega Člana upravnega sveta policija v pisarne, da je odnesla vse knjige na sodišče" ih da je bilo po komisarjevem odhodu vse zapečateno. Prestrašeni Marechal je odhitel nazaj v ulico Saint-Dominique, da bi obvestil o tem gospo Desvarennesovo. Bilo je jasno, da je treba nekaj ukreniti, da se prepreči nova nesreča. Morda je bil to začetek sodnega postopanja. Kakšna odgovornost preti v tem princu? Gospa Desvarennesova je molče poslušala Ma-rechalovo pripovedovanje. Zdaj so se razvijali dogodki hitreje, kakor je bilo mogoče pričakovati. Bojazen delničarjev je bila hitrejša od Cavrolove mržnje. Kaj bo odkrila pravica v Herzogovih ma- hinacijah? Tatvino, morda sleparije? Ali pridejo k nji aretirat princa? V hiši Desvarennesovih še nikoli ni bilo sodnega eksekutorja, a zdaj bo morda onečaščena z navzočnostjo policije? Gospa Desvarennesova je v teh težkih trenutkih našla samo sebe. Postala je zopet junaška žena nekdanjih dni. Marechal se je bolj ustrašil te nepričakovane odločnosti, kakor njene prejšnje potrtosti. Videč, kako je stopila k vratom, je napravil kretnjo, kakor da jo hoče zadržati. — Kam pa greste, gospa? — je vprašal ves razburjen. — Grem poravnat svoje račune s princem. Skozi vrata, vodeča na stransko stopnišče, je odšla gospa Desvarennesova k zetu. XXII. Ko je Sergej zapustil Herzoga, je krenil v ulico Saint-Dominique. Svoj povratek je odlašal kolikor je mogel. Ulice so se jele polniti z ljudmi. Lahko bi bil srečal znance. Trdno je bil sklenil kljubovati vsemu, kar ga je utegnilo čakati. Spotoma je razmišljal, kaj bo počel in iskal je tla, na katerih bi bilo mogoče pobotanje med njegovo taščo in njim samim. Zdaj ni bil več ponosen. Čutil se je ponižanega, skrušenega. Samo gospa Desvarennesova bi mu mogla pomagati na noge. Ker je bil strahopeten v nesreči, kakor je bil drzen prej, ko je še žel uspehe, je že vnaprej sprejemal v duhu vsako pokoro, ki bi mu jo bila naložila tašča, sploh vse, samo da bi .mu priskočila na pomoč. Urejuje Josip Zupančič —