44. štev.
V Kranju, dne 31. oktobra 1914.
Leto II.
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4;'—, za po! leta K '>■—, za četrt leta K i—. Za vsa druge države in Ameriko K_5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je': naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju, [nserate, naročnino, reklamacije pa na'uprav-
ništvo „Save" v Kranju za dvakrat 9 vin., za trikrat
Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna;petit-vrsta za enkrat 12 vin 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana i# posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. —-Brzojavi-;.„Sava", Kranj
Čekovni račun pri c. kr. poštflo-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Svetovna vojna.
Avstrijsko-srbska vojna.
Ju-
Srbi ob cesti Mokro-Rogatica poraženi, naštvo naših čet.
Močne srbske in črnogorske čete, ki so svo-ječasno vdrle v jugovzhodne obmejne pokrajine v vzhodni Bosni, v katerih ni bilo naših čet in ki so na domače mohamedansko prebivalstvo poslale tudi nebrzdano druhal ropajočih in ubijajočih če-tašev, smo dne 22, oktobra po 3 dnevnih ljutih bojih porazili na prostoru ob obeh straneh ceste Mokro-Rogatica in jih prisilili, da so se jadrno -umaknili;
Francosko brodovje v Adriji.
Splitsko" „Naše Jedinstvo" poroča: V soboto, dne 17. oktobra, se je francosko brodovje ob 9. dopoldne ponovno pojavilo pred Boko Kotorsko, iz daljave so francoske ladje bombard:rale rtič d' Ostro. Francozi so izstrelili okrog 100 strelov, toda.naši jim niso odgovarjali, ker njihove granate niso mogle doseči naših utrdb. Priblfžno okrog pol 11. dopoldne so francoske ladje zopet izginile. V Dubrovniku so videli samo silhuete
. iBiKOSke ladje so pobegnile pred našim podmorskim čolnom. Cim so ga opazile, so takoj spremenile svojo smer, ponehale z artilerijskim .ognjem ter z največjo bi'itno odpliife na široko morje.
Istemu listu poročajo iz Herceg Novega: V soboto dne 17. oktobra zjutraj smo slišali v daljavi silno grmenje topov; znak da je francosko brodovje blizu. Končno smo zagledali na morski gladini celo vrsto bojnih ladij, ki so se približevale utrdbam v Boki. Iz neposredne bližine
so jele obstreljevati Pujito d' Ostro in eno izmed naših torpedovk, ki sqi je nahajala zunaj pristanišča. Izstrelile so v daljavi 8 do 10 km brezbroj strelov, toda brez vsakega uspeha.
Na obali se je zbrala silna množica ljudstva, ki je motrila ta prizor. § Bila je v strahu za usodo naše torpedovke, okrog katere se je vsled padanja sovražnih granat dvigalo morje 10 metrov visoko.
Toda prešlo je nekaj minut in naša torpe-dovka se je vrnila nepoškodovana v pristanišče, francosko brodovje pa .je izginilo, za obzorjem.
Vzhodna Bosna izčišč^na. — Znamenit uspeh naših čet v Mačvi
Srbske čete, ki smo jih porazili na Romanji planini, smo po štiridnevnem neprestanem preganjanju potisnili pri Viščgradu in Goraždi čez Drino. Naše čete so pri tem vplenile v šoli pri Hanu Stjenica mnogo infamerijske in artilerijske municije. V bojih z zadnjimi srbskimi voji na Velikem brdu — Vračivici smo vzeli tudi strojne puške in gorske topove.
Vzhodna Bosna' je torej do Drine izčiščena sovražnikov.
Isti dan, ko smo potisnili Srbe in Crnogorce čez Drino, so dosegle naše čete tudi v Srbiji znamenit uspeh.
Vzele so v naskoku dve utrjeni sovražni poziciji pri Ravnaju v mačvi tei pri 1errr vpleniie 4 strojne puške, 600 pušk in bomb in zajele mnogo neprijateljev.
Nu južnem bojišču je naša armada zavzela pozicije pri Črni Bari in vjela 500 sovražnikov.
Z naskokom so naše čete zavzele Ravnje in močno utrjeno sovražno postojanko ob obrežni cesti pri Crni Bari v Močvi, in sicer po hrabrem sovražnem odporu. Pri tem smo osvojili 4 topove in <S strojnih pušk, vjeli 5 častnikov in ,500 mož ter vpleniii mnogo vojnega materijala.
Avstrijsko - ruska vojna.
Bitka južno od Przemys!a še traja in se razvija za nas ugodno.
Dočim je imela dne 22. t. m. v bitki južno od Przemvsla v prvi-vrsti besedo naša proti sovražnim oporiščem določena težka artilerija, so se 23. t. m. razvili ljuti boji ob spodnjem teku reke San, kjer smo pripustili, da je sovražnik na večih mestih prešel na'zapadno, obrežje, in sicer v svrho, da smo ga lahko napadji in porazili. Ruske čete, ki so prekoračile reko, smo že povsodi potisnili k reki. PriZarzeczu smo vjeli 1000 sovražnikov.'Oddelki naše armade so se presenetljivo pojavili pred Ivan-gorodo.m, so potolkli;dve sovražni diviziji, -.vjeli 3600 Rusov ter vpleniii l zastavo in 15 strojnih pušk. ...
„Terrtes"..
Na povratku z neke uspešne akcije na Savi je rečni monitor „Temes" zadel ob sovražno mino in se potopil. Od posadke pogrešamo 33. oseb, drugi so rešeni. Rečni monitor „Temes je bil dolg 56 m, širok pa 9'5. Deplacma 440 ton s 1400 konjskimi silami. Monitor je vozil 13 vozlov na uro in imel na krovu posadko 77jnož. Ladja je bila zgrajena 1. 1904. Armirana je bila" s petimi topovi in eno 12 cm havbico. .
Crnovice v naših rokah.
Od torka sem je v Črnovicah zopet avstrijsko vojaštvo. Rusi, ki so bili začasno zasedli mesto, so se bili obnašali še primerno obzirno. Iz ozirov na Romunijo so Rusi prizanesli tudi pokrajinam, kjer žive Romuni. Tudi so Rusi prvotno mestu naloženo kontribucijo 300.000 kron mestu zopet vrnili. Ko se je stališče ruskih čet poslabšalo, so mesto zopet zapustili. Okrog in okrog mesta so Rusi napravili močne zakope, ostali pa so tam samo majhni oddelki 200—300 mož, ki se svoje
PODLISTEK.
Sirota, i.
'Mogočno raz lin bron doni čez ravan, Oznanja uvećano nam rajnih godove; 'Vsaj danes praznujemo — ^If^rtvih vse d dan! OCo zremo te davne in sveže grobove.
II.
J2>uč mnoga blešči se, — barv pestrih nebroj Okrasje razkohio gomile tu krije, On vroča molitev za njihov pokčj 'V nebo tja proseče h vernih src fije.
III.
(/'le/.' — 'Deklica bleda tam v kotu kleči, (banu va ob prazni, a dragi ji ruši. ,.Oi mamica ljuba!" - - sirota ječi, 'Da tuge obup se poraja ji v duši.
IV.
„'jt akaj (i jaz nimam nakit/a, cvetic, Okrus la da hi ti skromni kotiček; Q)a mesto žar lučk — le. ploha solzit; On mesto razpela kopriv je grmiček?"
Oz groba odmevu odgovor tako : ,,Ču/! dete predrago, kar mati ti dej?, lXo mene ne sega ne blesk — ne zlato. Nesmrtnim tu notri le večni duh veje!
VI.
0{ar nesla boš s saboj v grob si hladan, £naj! <T o so kreposti in čednosti lepe, <Si iščeš na zemlji vse drugo zaman: (Brezumno je, nično, le strasti so slepe.
VII.
Zato pa nikar ne tuguj in žaluj,
Kikar ne zavidaj sosedom krasila!
^0 molitvi, ljubezni čutila združuj!
— do smrti pa z angelji vence boš vila!''
O. <?.
Janez Gabriel Seidl (1804- 1875.)
Mrtvi vojak.
i.
Na daljni tuji zemlji leži mrtev vojak, leži tako pozabljen, čeprav je bil junak.
2.'
In jezdi s križem zlatim poveljnik mimo mnog; li križa ni zaslužil vojak mrtev, ubog?
3.
. Po mnogem pač mrliču sprašujejo, ihte; besede za vojaka ni gorke, ne solze. —
Na daljnem domu oče sedi zvečer potrt in deje v hudi v slutnji: „Oj vzela ga je smrt."
5.
In vzdiše, joka mati: „Oj pal je ljubi sin! Obstala stenska ura; to je njegov spomin."
Strmi tu bledo dekle v večera tihi mrak: „Ce tudi pa', premini', zame živi vojak."
7.
Se joče oče, mati, bridko dekle ihti; v nebo jim za vojaka nebroj solza hiti.
8.
In sprejme v meglo belo solzite te nebo in nese v hitrem teku tja v daljno jih zemljo.
9.
Rose iz megle solze vojaku na tjlavo, da tamkaj v tuji zemlji pozabljen mi ne bo.
pozicije takoj zapustili, čim so se približali Avstrijci. Z občudovanja vredno trdnostjo in neomajno zvestobo je mesto preneslo tuje gospodstvo, prepričano, da se bo kmalu obrnilo na boljše. Da so se Rusi umaknili iz Crnovic, ni nič drugega, kakor brezpomembna epizoda v splošnem ruskem umikanju. Politično pa je dejstvo, da so Crnovice zopet v naših rokah, sila pomembno. Sedaj je treba samo še, da se Rusi umaknejo iz Lvova.
Bojna fronta od Karpat do Plocka.
Na severovzhodnem bojišču stoje sedaj naše armade in močne nemške čete v malodane neprekinjeni fronti, ki se razteza od severnih obronkov vzhodnih Karpatov preko Starega Sambora, vzhodnega predterena trdnjave Przemvsl, spodnjega teka reke San in poljske obviselske pokrajine do okolice Plocka, v boju z glavno silo ruske armade, ki je pritegnila tudi svoje kavkaske, sibirske in turkestanske čete.
NaŠa ofenziva preko Karpatov je pritegnila nase močne sovražne sile.
V srednji Galiciji, kjer imata oba nasprotnika utrjene postojanke, stoji bitka v splošnem.
Jugovzhodno od Przemysla in ob spodnjem teku reke San so naše čete tudi v zadnjih dneh izvojevale razne uspehe.
Na Ruskem Poljskem sta obe stranki poslali v fronto močne čete, ki se od včeraj bore jugozapadno od obviselske črte Ivangorod—Varšava.
8000 Rusov vjetih pred Ivangorodom.
V bojih pred Ivangorodom smo doslej vjeli 8000 Rusov in vplenili 19 strojnih pušk. V bližini Jaroslava se je moral vdati en ruski polkovnik in 200 mož.
Pri Zaluczu (jugozapadno od Sniatvna) in pri Pasieniczi (jugozapadno od Nadvome) smo sovražnika Vrgli nazaj. Vobče je položaj neizpremenjen.
Bitka jugozapadno od Ivangoroda. — 10.000 Rusov vjetih.
Jugozapadno od Ivangoroda se nahajajo naši, z neprekosljivo bravuro se boreči kori, izmed katerih je eden vjel 10.000 Rusov, v boju proti nadmoćnim Četam.
Nova grupacija zavezniške armade na Poljskem.
Na Poljskem so zavezniške nemške in avstrijske armade v večdnevnih bojih uspešno zavrnile vse ruske napade, potem pa so se morale izogniti novim ruskim četam, ki so prodirale izpred Ivangoroda, Varšave in Novogeorgijevska. Rusi sprva niso sledili. Od sovražnika smo se razločili brez težave. Zavezniške čete se bodo položaju primerno nanovo grupirale.
V (hliciji se tudi včeraj ni prigodilo ničesar bistvenega. Na raznih točkah bojne fronte sta se oba nasprotnika vkopala. Naši težki topovi so uničili več sovražnih baterij in oporišč.
Nemško-francoska vojna.
Bitka pri Nieu-Portu.
Topovi ne umolknejo niti en trenotek, celo v Sluysu žvenkečejo v nekaterih hišah okna. Kopališči Middelkerke in VVestende, kakor tudi nekatere vasi strašno trpe. Na mnogih krajih so izbruhnili požari. VSIuvsuje dospelo mnogobeguucev iz strahu pred topovi, šrapneli in bombami. Mnogo hiš v Rousselaere gori. Del prebivalcev je pobegil na Francosko in Holandsko. Nemci obstreljujejo mesto Neu-port, ki je v rokah zaveznikov, in sicer iz Mariakerke pri Ostendi. Zavezniki reagirajo tako s suhega, kakor tudi z ognjem angleških : vojnih ladij. Vojne ladje ki so se preje nahajale | v bližini Neu-porta, so se sedaj približale VVestendi. | Iz Darma pri Ostendi se lahko opazuje artilerijska | borba.
Nemški uspehi na zapadnem bojišču.
Kanal Yser-Ypres so dne 24. t. m. prekoračile med Nieit-Portom in t)ixmuidenom nadaljue močne ! nemške čete. Vzhodno in severno vzhodno od Ypesa se je sovražnik postavil v bran. Vkljub temu se je nemškim Četam posrečilo prodreti na  raznih toč- i kah. Vjeli so SCO Angležev, med temi i polkov- j n'ka in 28 častnikov.
Boji ob kanalu Yser-Ypres so silno trdovratni, j Na severu se je Nemcem posrečilo prekoračiti kanal z znatnimi močnimi močmi. Vzhodno od i Ypres in južnozapadno od Lille so nemške čete v ljutih bojih počasi prodirale. Angleške ladje so včeraj prav nezmiselno obstreljevale Ostende. Tudi v Argonskemlesu so nemške čete napredovale. Vpleniie so več strojnih pušk, vjele nekaj sovražnikov. Uničile so s streli tudi dva francoska aeroplana. Severno od Toula, pri Flirev, so odklonili Francozi premirje, ki se jim |i r»onudilo, da pokopljejo svoje pred fronto ležeče številne mrliče in spravijo svoje ranjence.
Obramba Belforta.
Francoska trdnjava Keliort se pripravlja noč in dan na naskok nemške armade. Ni si mogoče predstavljati - pravi poročilo — kaj se je, vse storilo. Vse vasi okrog mesta so se spremenile v
trdnjave. Povsod naokrog so napravljeni trdni nasipi, pred katerimi so napete žice, narejene volčje jame in vse druge možne ovire, tako da bo trdnjava tudi po dolgem in izdatnem bombardiranju nepristopna. Na vzhodnji strani so ta fortifikacijska dela naravnost nepregledna. Za vojaške operacije že tako malo ugodno ozemlje je vse premenjeno. Napravljeni so kanali, da se lahko vse ozemlje preplavi, zlasti vse ceste, ki jih je itak jako malo in so vse ozke. Povrh so na vseh koncih in krajih postavljene dobro maskirane baterije, ki obvladujejo ozemlje na vse strani in bodo lahko v izdatni meri podpirale trdnjavske topove. Ta improvizirana dela so veliko večjega pomena, kakor se navadno misli. To priča Nancy; to prej odprto mesto je bilo v naglici utrjeno in Nemci ga niso mogli še zavzeti. Francozi upajo, da veliki nemški topovi ne bodo uničili neštevilnih utrdb. Morda imajo tisti vojaški kritiki prav, ki trde, da je čas velikih trdnjav že minul in da so danes le mnogoštevilne manjše utrdbe na mestu. Francozi so mnenja, da bo mnogovrstnost in številnost bel-fortskih trdnjav naradila uporabo nemških veleto-pov nemogočo. Ti 42centimeterski veletopovi za-morejo razdreti le kako večjo trdnjavo, za obstreljevanje malih in številnih utrdb pa velja vsak strel preveč. Tak 42centimeterski top velja skoro dva in pol milijona kron in more oddati samo 150 strelov, a vsak strel velja nad 50.000 kron. Vrhu tega je jako dvomljivo, če bo sploh mogoče te veletopove transportirati na jug in na vzhod od kraja, ki je daleč naokrog silno zavarovan in okrog katerega je v veliki razdalji razpostavljeno ogromno mnogo vojaštva, Vse gore in vse doline so zasedene. Po sodbi visokega nemškega oficirja, je za obleganje Belforta treba najmanj 300.000 mož.
Japonci na Francoskem.
V Rimu se širijo vesti, da se bodo na Francoskem izkrcale, odnosno da se že izkrcavajo neke tuje čete, o katerih se ne ve, od kod prihajajo, sodi se pa, da so Japonci. Dočim nekateri domnevajo, da so to čete, ki so jih poslali zaveznikom na pomoč Kanadijci, menijo drugi, da so to novi kori, ki so dospeli iz Indije. Italijanski listi vse to zanikajo ter zatrjujejo, da se izkrcava na Francoskem armada, ki so jo dolžni Angležem poslati na pomoč Japonci. Dasi je oddaljenost Japonske od Evrope naravnost ogromna vendar je prevoz japonskih čet v Marzelj mogoč. Ako so namreč Angleži prepeljali cel armadni kor svojih čet iz Indije na Francosko, potem je pač mogoče, da lahko tudi Japonci store isto. Neki španski list je nedavno tega poročal, da se nahaja v Jokahami in v drugih japonskih lukah veliko število francoskih trgovskih in transportnih parnikov. Ti so bili nemara namenjeni za to, da prepeljejo japonske ćete v Evropo. «
V koiiko je to res in kako številna je tu 'japonska armada, se sedaj ne more vedeti, pokazala pa bo to bodočnost.
Boji pri Nieuportu se nadaljujejo. — Uspešni napadi pri Liliu in Argonskem lesu.
Boji pri Nieuportu in Dixmuidenu se nadaljujejo. Belgijci so dobili tam znatna ojačenja. Nemci so nadaljevali x napadi. 16 angleških vojnih ladij se je udeleževalo boja proti nemškemu desnemu krilu. Njihov ogenj je bil brdzuspešen.
Pri Ypresu je ostal položaj neizpretnenien. Zapadno od Lillaso Nemci uspešno nadaljevali z napadom. V Argonskem lesu so zavzeli zopet nekaj sovražnih okopov, katerih posadke so vjeli.
Na zapadni fronti se danes ni zgodilo ničesar bistvenega.
Nemško-ruska vojna.
Nemška ofenziva proti Avgustovu.
Na vzhodnem bojišču napreduje nemška ofenziva proti Avgustovu.
Pri Ivanogradu se razvija borba za Nemce ugodno, vendar pa še ni odločitve.
300.000 vojnih vjetnikov v Nemčijj.
I/. Beroiina poročajo: Do 21. oktobra je bilo v Nemčiji okrog 300.000' vojnih vjetnikov in sicer Francozov 2472 častnikov in 140.897 mož, Rusov 21(51 častnikov in 104.524 mož, Belgijcev 547 častnikov in 31.378 mož, Angležev 218 častnikov in 8009 mož, med temi je 0 francoskih, 1« ruskih in 3 belgijsKi generali. Vsega skupaj je v Nemčiji 296.869 vietnikov.
* *
Konfiskacija nemškega parnika „Vaterland".
Iz Nevv Yorka poročajo: Največja in najnovejša nemška transoceanska ladja „Vaterland" je bila v tukajšnjem pristanišču na predlog angleške tvrdke \Variug and (iillon zasežena. Ta tvrdka trdi da je ir.vršila na parniku različna dela, ki niso bila plačana. Uradno se objavlja, da ima tvrdka zahtevati okrog 40.000 mark, ki pa zapadejo šele tekom oktobra. Ako je to res, da so ameriške oblasti radi tega razmeroma malenkostnega zahtevka privolile v konfiskacijo parnika, ki je vreden mnogo milijonov, je to le šikana najnižje vrste. — Parnik „Vaterland" mora ostati sedaj v
novojorškem pristanišču in vsled konfiskacije ga tudi ni mogoče prodati kaki nevtralni državi. Porfirio Diaz +. Reuter poroča iz Mexika, da je bivši me-ksikanski predsednik Porfirio Diaz v Španiji umrl. Rusija pošilja v Srbijo velikanske množine municije in živil.
V Ruščuku so opazovali včeraj 8 podonavskih remorkerjev, ki so vlekli 23 velikih čolnov z municijo in živili za Srbijo. Ker je Donava mednarodna reka, se proti tem ruskim transportom ne da ničesar ukreniti.
Portugalska.
Iz Lizbone poročajo preko Ženeve: Ministrski svet je odobril vse priprave za vojno. Portugalski kontingent bo stopil v fronto začetkom decembra. Nekateri častniki so se že odpeljali v London, da stopijo v stik 2 angleškim generalnim štabom. Razen ekspedicijskega zbora se bo ustanovil tudi rezervni zbor. V prihodnji seji obeh zbornic se bo razglasila angleška želja, da se Portugalska na podlagi svoje pogodbe udeleži vojne. Entuzijazem na Portugalskem je baje zelo velik in vsi voditelji strank soglašajo v tem, da mora Portugalska držati besedo. Turško brodovje začelo s sovražnostmi proti Rusiji.
Petrogradska brz. agentura poroča: Dne 29. oktobra med pol 10. in pol 11. dopoldne je neka turška križarka s tremi dimniki obstreljevala v Te-odoziji kolodvor, katedralo, grško cerkev in skladišča v pristanišču, ter poškodovala pomole. En vojak je bil ranjen. Poslopje podružnice ruske banke za inozemsko trgovino je začelo goreti. Ob pol 11. zjutraj je odplula križarka proti jugozahodu. V Novorusijsk je dospela turška križarka „Hami-die" ter pozvala mesto naj se vda in izroči mestno imetje, sicer bo mesto bombardirala. Turškega konzula in njegovo osobje so aretirali. Križarka je zopet odplula.
Italija v Valom.
Kakor se iz Rima napoveduje, se je Italija odločila za intervencijo v Albaniji, oziroma na oni točki, ki je tvorila do izbruha sedanje evropejske vojne eno najtežavnejših internacionalnih zadev — v Valoni. Italija utemeljuje svoj korak z neznosnimi razmerami, ki so se v Albaniji razvile. Oči-vidno italijansko-oficijozna notica v dunajski „N. fr. Presse" pravi: Razmere v Južni Albaniji nas stavijo pred vprašanje, kako naj navzlic sedanji evropejski vojni zasiguramo veljavnost sklepov evropskih velesil glede te dežele.
Razumljivo je, da je Italija kot edina nevtralna velesila izmed udeležnic londonske konference, k temu poklicana, in smatrati je, da se bo te naloge tudi lotila in sicer v sporazumu z ostalimi velesilami, pred vsem z avstro-ogrsko monarhijo.
V praksi bi šlo pred vsem za humanitarne in politične ukrepe v valonskem ozemlju. Ti ukrepi bi tudi pomenili, da ni dvomiti o tem, da ostanejo odgovori velesil glede Albanije navzlic sedanji svetovni vojni neizpremenjeni.
Italijanske vojne ladje že v Valoni. »Agenzia Štefani1" javlja: Vojna ladja »Dan-dolo" je prispela včeraj v spremstvu visokomor-skega torpednega čolna »Climene* v Valono, kjer se že* nahajajo vojne ladje „Agordat" in »Darko". Na krovu vojne ladje „Dandalo" se nahaja osobne, ki bo uredilo v sporazumu z lokalnimi oblastmi sanitetno in pomožno postajo za epiročanske begunce. Italija je podobne sanitarne postaje uredila tudi že v Skadru in Draču. Vojna ladja „Ca-labria", kateri se skoraj pridruži vojna ladja »Aetna", je pričela križariti ob srednjealbanski obali, da prepreči vtihotapljanje orožja in municije ter izkrcanje oboroženih oaeb. Res se kaže, da obstoja načrt izzvati v Albaniji razne akcije, ki bi naj kršile njeno, v iondonski konferenci določeno nevtralnost.
Položaj v Albaniji.
„Lokananzeiger* poroča iz Milana: Položaj v Valoni je neznosen. Prebivalci željno pričakujejo italijanskih ladij. Epirci so se bili zatekli pred dežjem v dve mošeji, od koder pa so jih pregnali. Vsled tega je dal italijanski konzul Lorl izkrcati oboroženo moštvo s torpednega rusilca „Agordat". Zagrozil je, da bo dal mesto obstreljevati, če se ponovi tako naulje. Najbrže se bo italijanska akciju za varstvo beguncev opirala na otok Saseno. Baje pa ima italijansko brodovje tudi nalogo ščititi Valono pred mladoturškimi agitatorji, ki so baje v Smimi zbrali prostovoljce, KI naj se odpeljejo v Valono In Albanijo ter razglase nekega turškega princa za kneza. Pred Valono stoječih pet italijanskih ladij ima 50 častnikov in 1500 mož.
Nova grožnja Turčiji.
Iz Petrograda poročajo baje iz zanesljivega vira. da je angleški veleposlanik v Carigradu sporočil, da bo Japonska v slučaju, da bi napovedala Turčija Rusiji in Angliji vojno, takoj napadla Me-sopatamio jBponsku bo izročila porti noto, v kateri bo sporočila, da je Japonska prevzela varstvo interesov Anglije v Aziji iti da i« pripravljena boriti s*: z vso svo|o armado na strani Anglije in Rusije
t
t    DNEVNE VESTI.
Brezplačn vožnja na železnicah. Z razglasom politične oblasti so v letih 1878. do vštevši 1890. rojeni črnovojniški dolžnosti podvrženi moški poklicani na črnovojniško službo z orožjem. Te osebe se vozijo od svoje§a bivališča na kraj asentiranja in nazaj ter, ako so bili za črnovojniško službo potrjeni, od svojega bivališča na kraj službenega vstopa na podlagi črnovojniškega izkaznega lista, brezplačno, toda samo tedaj, če dajo črnovojniško izkaznico pred vsako vožnjo pri blagajno potrditi.
Gospod Gilbert Fuchs, grajščak v Kokri, je daroval vsoto 10.000 K v razne vojno-oskrbovalne svrhe izmed njih 0000 K za „Rdeči križ". Velein-dustrijalec gospod Vinko Majdič v Kranju podaril je razun svojih že 10.000 K presegajočih darov za vojno-oskrbovalne svrhe, damskemu odboru v Kranju, ki izvršuje v smislu navodil vojno-oskrbo-valnega urada na Dunaju akcijo v svrho priprave gorkih oblačil v vojni se nahajajočim vojakom, znatno vsoto 1000 K.
Uvedba obveznega vidiranja potnih listov za prestop v Italijo. Kraljevo italijansko ministrstvo za notranje zadeve je pred kratkim odredilo da smejo v prihodnje samo oni inozemci prestopiti na italijanska tla, ki imajo od italijanske konzularne oblasti vidirane potne liste. Kraljeve italijanske mejne in pristaniške oblasti so v tem smislu že poučene. Potniki v Italijo si morajo torej .potrebne potne liste preskrbeti in ti vizum neposredno izposlovati pri pristojnem kraljevem italijanskem konzulatu, — potniki iz Kranjske torej pri onem v Trstu.
Značilne razsodbe državnega sodišča. V nasprotju z mnogimi svojimi dosedanjimi razsodbami je državno sodišče sedaj razsodilo, da brezkonfe-sionalnega očeta ni mogoče siliti, naj za svojega šoloobveznega otroka določi kako veroizpovedanje. Vaclav Kuk ni hotel vzlic zagroženim kaznim določiti konfesije za svojega šolo ubiskujočega otroka iin se je pritožil na naučno ministrstvo. To je njegovo pritožbo odbilo in mu ukazalo, da mora dolomiti za otroka veroizpovedanje. Kuk se je pritožil na državno sodiSe in to mu je dalo prav ter je razsodilo, da ni dolžan za svojega šoloobiskujo-'€ega otroka določiti vere in ga pustiti, da bi se Udeležil verskega pouka. — Nadalje je državno sodišče raasodilo, da je država kršila ustavno zajamčeno pravico snovati društva, ko je prepovedala ustanovitev podružnice svobodomiselcev v Žiž-kovu pri Pragi. Vlada ni dokazala svoje trditve, da so svobodomiselci državi nevarni in ker pravila dovolj določajo, rekoč da ima društvo nalogo, pospeševati duševno in materijelno korist svojih članov, je vlada s prepovedjo ustanovitve, rečene podružnice, .kršila ustavno ^ajan^eno pravico snovati društva.
Popusti na pridobninskem davku, čc jc obrat vsled vojne moten. Ravnokar izišla cesarska naredba obsega važne določbe glede popusta na pridobninskem davku, če je industrijalni ali obrtni obrat vsled vojne moten. Obrati, ki so bili
vsled vojne neposredno ali posredno prizadeti bodo vživali delni popust na pridobninskem davku po velikosti motenja obrata, če so morali ustaviti obrat popolnoma, tudi za četrt leta popoien popust. Odločala o popustu ne bo davčna oblast sama, marveč skupno s posebno komisijo, ki bo sestavljena iz 3 avtonomnih funkcijonarjev in predsednika pristojne pridobninske komisije. Kot druga nstanca bo fttgirala deželna komisija.
Poštna zveza z vjetniki na Francoskem. Poštne pošiljatve na Francoskem interniranim avstro-ogrskim državljanom glasom poročila švicarske poštne uprave niso dopustne.
Iz ruskega vjetništva pisal je tukajšnji urar gosp. Rudolf Rus. Poroča, da je zdrav in da se nahaja v Moskvi.
Dijaška kuhinja v Kranju, katero nadzoruje občinski odbor mesta Kranja, pravkar razpošilja poročilo o svojem delovanju za preteklo šolsko leto 1913/14 (20. poslovno leto,) Tekom leta je bilo sprejetih v Dijaško kuhinjo 48 prosilcev. Od teh je dovršilo 9 leto z odličnim, 6 s slabim, ostali z dobrim uspehom. Umrl je 1. Po svojem domovju je bilo podpirancev 44 s Kranjskega, 2 s Koroškega, 1 s Štajerskega in 1 s Primorskega. Od podpiran-vec s Kranjskega odpadejo na sodne okraje: 12 na škofjeloški, 14 na radovljiški, 8 kranjski, 5 na kamniški, 4 na kranjskogorski, 1 na tržiški, 1 na ljubljanski, 1 na logaški in 2 na vipavski sodni okraj. V šolskem letu 1813/14. se je izdalo za 10473 kosil in 9991 večeri) 4707-26 K. Dijaki so prispevali mesečno 2 po 0 K, 23 po 5 K, 1 po 4 K, 8 po 3 K. 1 po 2 K; brezplačno je dobivalo hrano 13 podpirancev. Dohodki so znašali 4487"24 K, stroški pa 4765-72 K, torej je 278*48 K primanjkljaja. Večje zneske so darovali: mestna občina Krakj 500 K, Kmetska posojilnica v Ljubljani 50 K, mestna občina Škofja Loka 50 K, županstvo Stara Loka 20 K, občina Smlednik 30 K, Kreditno društvo v Kranju 25 K, trgovci iz Kranja kod odkupnino od novoletnih daril (izročil Janko Sajovic) 420 K, duh. svetnik Jernej Ramoveš 100 K, nad-župnik Franc Kušar 40 K. Odborovo delovanje so podpirale mnoge rodbine kranjskega mesta, ki so delile ubožnim dijakom hrano ali pa jih denarno podpirale. Tekom leta so umrli tile dobrotniki: župnik p. Martin Poč v Kamniku, župan Anton • Burger v Hrašah pri Smledniku, kavarnar Karel r Jager in posestnica Terezija Konc v Kranju. — V odboru so bili gospodje: Dr. Edvard Savnik c. i kr. višji okrajni zdravnik, načelnik, Boleslav Blou-dek, c. kr. stavbeni svetnik, načelnikov namestnik: Ivan Masten, c kr. profesor, tajnik; Anton Zupan, c. kr. profesor blagajnik; Oskar Dev. c, kr. okrajni sodnik, dr. Vladimir Herle, c. kr. profesor in Franc Savnik, mag. pharm. odborniki. — Iz dobe dvaj-\ se t let ne ga obstanka Dijaške kuhinje navajamo tele podatke: Od 0903 dijakov, ki so pohajali c. ; kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju od njenega reaktiviranja v 1. 1894. do letos, pet je dobivalo hrano v Dijaški kuhinji 1477; dobili so : 521.496 obedov, za katere se je izdalo 95 848 K. I Odbornikov je bilo 26; izmed njih so umrli: veleposestnik Peter Mayr, ravnatelj Andrej Zumer,
Tran fienedifc      Tavfa ^enedik roj. Šoniar
cftrairsč,* pri £fQranja.
'Poročena.
V Gradca, dne .V. 10. /9/'+.
Lovro Rebolj v Kranju
JOL
I 1 l I I I I I i l I I l I
><
90
-Uj
Glavni trg
Ravnokar mi je došla velika zaloga storjene obleke za moške, kakor tudi za ženske pelerine, pionteijni
i. t. d. Priporočam vljudno si. občinstvu zalogo in svojo delavnico na Glavnem trgu- Postrežba točna in solidna.
Kokriško predmestje
v lastni hiši zaloga Šivalnih strojev in potrebščin. Ravno tam
kjer točim najboljša vina in pivo ter postrežem vedno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili.
gettilna,
n
i i i i i i i i i i i i i i
><
imam tudi obrt za nakup in prodajo posestev in zemljišč.
odvetnik dr. Franc Prevc, profesor Anton Peterlin in odvetnik dr. Jožef Kušar. Skupni dohodki zan-šajo 158.050 27 K, skupni stroški 97.79459 K: društveno imetje   znaša  55.705*73 K glavnice in 4.549-95 K razpoložnine, torej skupaj 60.255-68 K. — Večja darila in volila so naklonili dijaški kuhinji; veleindustrijalec Vinko Majdič, župnik Simon Robič,   gospa Jera  Zorman, veletrgovec Janko Majdič, mornariški zdravnik dr. Leopold Majdič, učitelj Jožef Traven, veletrgovec Janez Majdič, gospodična Gabriela Scaria,  gospodična Marija Zhishman, gospa Katarina Roblek in inžeru'r Viljem Polak. — Misel, da se ustanovi dijaška kuhinja, je sprožil mestni občinski odbor v Kranju. Dijaško kubinjo vodi vseh dvajset let kot načelnik dr. Edvard Savnik, c. kr. višji okrajni zdravnik, ki si je zanj pridobil s požrtvovalnim nesebičnim delovanjem neusahljivih zaslug. — Dijaško kuhinjo top-i lo priporočamo vsem prijateljem in dobrotnikom j naše revne,  a pridne šolske  mladine. Njenim 1 dosedanjim mnogoštevilnim dobrotnikom pa bodi i izrečena srčna zahvala. Pripomogli so marsikate-i remu revnemu gimnazijcu, da je mogel dovršiti j šolo in doseči svoj poklic.
Darila povodom vojne za podružnico dežel-| nega pomožnega društva „Rdeči križ" v Kranju. Nabiralna pola gasilnega društva v Žabnici. — Po 1 K so dali: Franc Kuralt Šutna, Franc Miiller, ' Peter Jugovic,  Forme, Dolinar Valentin, Vilfan ! Matevž, Zabnica, Rozman Franc, Janez Pokom, j Janez Vjlfan, Janez Oman, Jožef Knralt, Oman i Andrej, Sifrer Anton, Hafner Franc, Sifrer Janez, i Sifrer Anton, Sifrer Janez, Hafner Franc, Cegnar i Ivan, Kuralt J. Kuralt, Franc, Kalan Franc, Jenko ; Peter, Sutna, Vilfan Franc, Dorfarje, Berčič Josip, j Oblak Josip, Žabnica, Sifrer Franc K L40. 2 K I je dal Andrej Hafner, Dorfarje, 6 K je dal Jožef ! Logonder, Zabnica, Vilfan Janez, Sutna, K 050. Skupaj K 3490. — Nabiralna pola dekliške šole v Kranju. — Jugovic Franja 080, Dolenz Elza 1; Cadež Frančiška 0 80, Požgaj Vilma 010, Po-žgaj Vilma OiO, Kunstelj Mihael 0-44, Brezar Matilda, Klanec 0*20, Bisjak Cirila, Kranj 0 20, Volčič Ana 0-80, Volčič Frančiška 0"80, Pikuš Marta 0-30, Bedenk Katarina 0-30, Kanduč Zofija 0-40, Eržen  Marija  040, Kokalj Angela   040, Soklič Gabriela 0-20,  Ažman Terezija    0'60. Skupaj K 7-60. — Nabiralna pola iz Tržiča — L. Wachter Tržič 1, Franc Pire 1, F. Likar 1, Ciril Prosen 0"50, Seharabon V. 0-50, Anton Šarabon 1, Srečnik F. 0-60, Krvstufek Prokop 0-60, Mal!y Fritz 1, Rudolf Pregel 050, Janez Schmid 0-50, Jožef Novak 060, J. Kavčič 2, J. Zurl 1, Ferd. Zerch 1. Skupaj K 1280. — Nabiralna pola župnega urada v Ja-vorjah. — Janez Pfaifar Javorje 12, Pavi Jelovčan Dol. Zetina 2, Katar. Jelovčan, Mura ve 1, Marija Izda Dolenčice 0-40, Uršula Kokelj Mlaka 040, I. Rant 1, Javorje Herman Prdan Dol. Zetina I, Neimenovan Cetenaravan 1, Zbirka več darovalcev, Javorje 11'40, Jera Možina, Dolenčice 0'40. Skupaj K 30-60. — Nabiralna pola požarne brambe v Tržiču. — Jos. Dornig 5, Carl fi. Mally 25, Belhar 3, Zaletel Tončka 1, Vrhovnik Franc 2, Tadl Kri-stiana 0-40, Ahačič Rudolf 030, Ferd. Toporiš 1. Georg Sitar 0-40, Lenartek Ignac 030, Anton Ti-šler 0-40, Heinrich Snoj 0-50, Ignac Ćadež 0'60, Johan Dolžan 1, Zaletel Josip 2. Skupaj K 42"90.
— Nabiralna pola vasi Trboje. — Terezija Krek 5, Marija Pire 0'44, Marjana Jenko 0\50, Regina Oblak 1, Franc Oblak Moše, 050. Skupaj K 744.
— Nabiralna pola deške šole v Kranju. — Nikolaj Koban 020, Franc Fortuna 020, Anton Jezeršek 1, Valentin Hvala 2, Bogomir Plut 1, Franc Jezeršek 1, Adolf Jakofčič 1, Kari Zupane 1, Jvan Šimenc 1, Vinc. Fortuna 050, Valentin Zebre 0 40, Boris Ivane 1, Stanislav Rebolji, Martin Fortuna 030, Franc Dolenc 1, Boris Valenčič 1, Franc Ma-tekovič !, Anton Schiebel 0 20, Pavel Kokalj 0'40, Joahim Schitnik 2, Jernej Ručigaj 0-68, Ciril Jezeršek 1, Jožef Jezeršek 1, Gabriel Mohor 060 Dušan Pire 0'60, Viktor Opeka 0-30, Franc Ivane
?nd,U/'teli J°J [van Kokal> šo!-sluga 1. Skupaj K 32-44. — Nabiralna pola: Jenko Janez, Burgar J. Znidar Anton. — Ajdove Marjana Cerklje 1, Ajdove Franc 020, Ahlin Marica 040, Alvian Matija 1, Avman Jožef 1, Avman Martin 1, Ajdove Marija 1, Ahčin Franc i, Anžič Franc 3, Barle Ivana 020, Bučar Marija 1, Berganc Marija 1, Barle Katika 1, Breceljnik 5, Bobnar Marija 0-80, Bobnar Marijana 040, Bučar Marija 2, Bučar Mana 3, Belokar Franc I, Barle Marija 2, Bran-kovič Janez 070, Beton Marija 0"2S.
(Konec prihodnjič.) Poizkušen rop. Ko se je te dni posestnica Amalija Vrhunc od Sv. Duha vračala iz Škofje Loke in šia skozi gozd, jo je iz zasede napadel neki mlad človek in ji skušal potegniti denar iz žepa. Na ženino vpitje je pa prihitel neki mož, nakar je zlikovec pobegnil. Žandarmerija je mladega zločinca izsledila in aretirala v osebi lOletnega kočarskega sina iz tamošnje okolice.
Lepo solnčno stanovanje
z eno sobo, kuhinjo velikim vrtom in drugimi pritiklinami oddam za 1. november.
J. Zrnat Kranj.
fl
•o —
cc
N
"S
>
ii
N
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistin
brez odbitka rentnega davka.
Si.
o
4 jO
brez odbitka rentnega davka.
10 52—36
"JO
ce
N
<! 3
N
&3 O.
■H|gy{MfBTmMr*ariM
Zobozdrauniški in zobotehničnl atelje
dr. Edv. Globočnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
Fr. Holzhacker
konc. zobotehnik
v Kranju l
v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža. Zobozdravniška ordinacijska ura
odslej sam o od 9. do 10. ure dopoldne
vsak delavni dan.
Or. E. Globočnik ni poklican k vojakom ;n zdravi še nadalje.
I
T
Spominjajte se Rdečega krila
^>   Najstarejša   Jfo^' / trgovina
Ferd. Saiovic n^/
v Kranju
(poprej J. C. Pleiweiss)
priporoča za
jesensko seziio
svojo 'bogato zalogo zimskega modnega blaga, sukna za ženske obleke, bar-henda za bluze in obleke, zimskih ševijotov, kamgarnov in lodnov, kakor tudi vseg*a drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti, ogrinjalke in pleteni robci najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Zimske srajce, jopice in hlače za ženske, moške in otroke.
Svilnati robci najnovejših uzorcev.
3 52—41
t
6—49
najbolje in najceneje se kupi pri Mi
RUDOLF RUS
v Kranju (polen lekarne)
Ustanovljeno leta 1885.
Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Strogo solidna in poštena postrežba.
Suhe gobe
in druge deželne pridelke v vsaki
množini po najvišjih dnevnih cenah kupuje
M. RflflT, KRHNJ
Trboveljski in češki premog.
Restavracija pri kolodvoru
priporoča dobro kuhinjo, pristna vina. češko budjejeviško pivo. Lep senčnat vrt.
i
Največja slovenska hranilnica! Največja slovenska hranilnica!
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA št. 3.
Sprejema v-.y Vrt delavnik    Dt,m|n    , (|() ..... m 700 m„t|OBO» kroB, »^J^SJ «.vnik
in nh obrestuje po *   '                                                                  .   . — ,n 'm oDrcSlu)t' P°
4'    . vlog....................42 ml. 500 tiSOC K, M t   I i\
[I    {jI rezervnega zaklada                                  1 ml. 330 tisoi K. M | / (Jf
J 2    j Q Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo ^JL   / 2 /0
<• Kr- deželne vlade. brez odl„„J
Za varčevanje ima vpeljane lične domaČe hranilnike.
•__*___ , i u~~*
tmr..........■!.....' • ■        r-m............. ' . , - ii ..      i i 1
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju V odsotno«« ojgovornega »rednik« u»ča.nJ odgovorni urednik: Ciril Pire.        Tisk tiskarne „Sava v »Kranj«1