Protest, a ne le zavoljo denarja
Jesen in zima sta bili naravnost katastrofalni za naš živalski vrt. Poginila je slonica, kar dve žirafi za njo, potem je stari medved Jaka požrl svojega mladiča, levinja je odgriznila šapo pumi, same grozote. Kako so pozimi, ko /e bila zima ostra, trpele druge živali pa najbrž sploh ne vemo. Nekateri Ijubitelji živali, kakor na primer Lea Muller, trdijo, da je živalski vrt postal prava mučilnica za živali.
Trditev je morda le nekoli-ko preostra, ker so v žival-skem vrtu zaposleni tudi lju-bitelji in kak strokovnjak za živali, ki pa, na žalost, najbrž nimajo ne moči ne vpliva, da bi spremenili razmere v njem.
Vodstvo živalskega vrta ne-nehoma tarna, da je vsemu te-mu krivo pomanjkanje denar-ja. Živalski vrt je namreč že na prvi pogled hudo reven, v tem času, ko še ni zaleiya, pa naravnost odvraten; ves gol, blaten, razmajan, zarjavel, če-tudi se nekateri v njem tudi trudijo, da bi kaj izboljšali.
Vendar pa vse le ni denar. Videti je, da vodstvo ni dovolj strokovno in da tudi medse-bojni odnosi ne »štimajo«. Ži-rafa je na primer poginila za-to, ker je hkrati s senom požr-la vrv, s katero je bilo zvezano seno. To pomeni, da se neko-mu ni dalo odstraniti vrvi. Za-kaj je medved Jaka požrl na-raščaj? Je bil lačen? Je bil lju-
bosumen? No, poznavalci tr-dijo, da se to dogaja tudi v naravi in zategadelj ne bi bilo treba, da so ga potem kar ubi-li. Še več, slišati je, naj bi zdaj padla tudi Meta. Le zakaj? Za-to, da bi se nekdo tam lovsko izživljal?
Zakaj je levinja tako hudo ranila pumo, da je potem do-bila milostno injekcijo? Je po-norela zaradi utesnjenosti v premajhni kletki? Je temu bi-la kriva nepazljivost paznika? Ali pa je žica zarjavela, ker je niso pobarvali in je to živalim omogočilo, da sta prišli v stik? Je slonico zeblo?
Nabralo se je kup zamer, kup vprašanj, ki bi jih morali razčistiti. Nekaj v tem kolekti-vu najbrž ne štima. Samo jadi-kovanje, kako ni denarja, ne more biti opravičilo. Denar nekje vedno je, le izkopati ga je treba, se znajti, pritisniti na prave kljuke, tudi na javno
mnenje. V Jem socializmu se da marsikaj storiti, le volje in potrpljenja je treba. Morda pa prav tega tudi manjka v žival-skem vrtu.
Ljubljanski živalski vrt je daleč naokoli edini, celo Trža-čani ga ne premorejo. Ima ne le Ijubljanski, ampak vseslo-venski pomen. S pravilno tak-tiko bi se dalo marsikaj stori-ti, tudi pri Ijudeh, ki imajo ra-di živali, bi se dalo potrkati na srca. Kogarkoli smo vprašali, ali bi dal denar za živalski vrt, če bi kdo sprožil akcijo, smo dobili potrdilni odgovor. No, sicer pa sta z akcijo že začela ljubljanski radio in Dnevnik. Tridesetega maja bo tam veli-ka prireditev v prid živalske-ga vrta. Prav je tako in ljudje se bodo odzvali. Ampak, tova-riši, če bomo hoteli potem kaj učinkovitega, bo treba zareza-ti v sam kolektiv živalskega vrta in tja postaviti ljudi z obi-lico volje, s kopico novih idej in s še več ljubezni.
Le tako se bomo znebili ma-dežev, ki so zdaj padli na naš živalski vrt. Tak, kakršen je, nam je samo v sramoto. Ni čudno, da so se oglasili že iz mednarodnih vrst zaščitnikov živali in poslali oster protest našemu mestnemu svetu.
Albina Adamič