Poštnina plačana v gotovini Sped. m abbon. postale - ii Gruppo it Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina L 1.000 G o r 1 z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . . . L 2.000 1 PODUREDNISTVO: Letna inozemstvo . . ... L 3.000 I T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 1 t Mi m Leto XVII. - Štev. 49 (874) Gorica - četrtek, 2. dec. 1965 - Trst Posamezna številka L 50 oda ke va adt> zdr sol i n r S< ok2 >dsf nevi z Sl Značilnosti sedanjega koncila Aldo Moro na kolenih pred svojim Bogom go Kul >iss; ati' iv, ra< •o 1 s d ko t>o in' i 3 * !t» T' iat> i :ns> f »L A J. i u* at A d K 'K (> NJEGOV PASTORALNO-OBNOVITVENI ZNAČAJ Beseda, ki je bila tolikokrat v tem času izgovorjena, je »aggiornamento« — prilagoditev danim razmeram. Preživele zastarele oblike v človeškem elementu Cerkve naj se zamenjajo z novejšimi, ki odgovarjajo sodobnemu človeku. čeprav se je pretežno razpravljalo o pastoralnih in praktičnih vprašanjih cerkvenega življenja, vendar so prišla na Vrsto tudi dogmatična vprašanja kakor o Zbornosti škofov, o božjem razodetju, svetem pismu in ustnem izročilu, ki bodo Važna za razvoj dogmatike. Kristusov zgodovinski lik ter nadaljevanje Kristusovega življenja v Cerkvi, to je še bolj pomaknjeno v središče teologije. ZA VSE IN ZA VSAKEGA Na tem koncilu je bilo močno poudarjeno, da je katoliška Cerkev univerzalna, njena naloga pa, da vse ljudi in vse narode privede h Kristusu, edinemu Odrešeniku sveta. Zato se Cerkev ne veže na nobeno kulturo, noben kulturni krog, socialni sistem ta podobno. Cerkev po svojem bistvu ni ne latinska ne zapadna, ampak taka, da se more vcepiti v vsako kulturo, ki mo-re poplemenititi vsak narod in njegovo ustvarjalnost. Že liturgična reforma, ta prvi sad tega koncila, je posvetila naš jezik, da je bil sprejet v bogoslužje, v daritev svete maše in v brevir za laike. Tudi drugi koncilski sklepi dajejo več pravic škofovskim konferencam, tako da bo katoliško življenje posameznih narodov imelo bolj prilikam *n razmeram prilagojeno podobo. EKUMENIZEM Dalnja značilnost sedanjega koncila je ekumenizem. V odnosu do drugih ver, naj bodo krščanske ali nekrščanske. Cerkev ne poudarja toliko razlike kakor to, kar Je skupno, kar združuje, privlači. Vedno še v mejah verske resnice in božjih zakonov je Cerkev pripravljena razgovarjati se z vsemi in z vsakomer, ki jo želi poslušati in se zanima za njen nauk in njena življenjska načela. Seveda ni dovoljeno posameznemu duhovniku, še manj pa laiku, da organizira ali vodi kakšne medverske debate, ampak V teh stvareh previdno in modro odloča Wšja cerkvena oblast. Ni namreč dovolj samo dobra volja in pripravljenost na eni strani, ampak mora biti tudi na drugi. Stoletne rane se ne dajo zaceliti čez noč. LAIKOM GRE VEČJI DELEŽ Morda so bili v preteklosti duhovniki sami krivi, da so bili naši verniki preveč Pasivni v cerkvi, res preveč samo poslušajoča Cerkev. Bili so učitelji, gospodje, *nali so ukazovati in voditi, premalo pa so hneli smisla, da bi se z verniki posveto-vali, jih uvajali v apostolsko delo, premalo Cenili njihove sposobnosti. Koncil močneje poudarja, da so verniki ^vi, aktivni udje Kristusovega skrivnostnega telesa. Kakor v liturgiji, tako se tudi vsepovsod poudarja potreba večjega sodelovanja laikov pri ohranjevanju, rasti in ^•jenju Kristusovega kraljestva na zemlji, pri misijonih, pri apostolatu, pri posvečevanju sveta. POSLANSTVO DUHOVNIKA V SEDANJEM CASU Duhovnik je kot škofov pomočnik in sodelavec v hierarhiji neposredno zaintere-sfran pri vseh koncilskih sklepih. Vsa Cerkvena obnova, ki jo Cerkev v duhu koncilskih določil želi izvesti, zavisl v največji meri od sodelovanja svetne in redovniške duhovščine. Vsak koncilski osnutek, vsaka koncilska konstitucija, dekret ali izjava je za duhov-|dka važna in pomembna, poučna, mu da-navodila za življenje in za pastoralno <,e,°- Koliko važnega je v liturgični konstituciji, ki jo najbolj poznate. Nič manj °8ata In pomembna je konstitucija o J"erkvl, čeprav ne govori izrečno o du-°vnikih, ampak bolj o škofih in vernikih. Eden od zadnjih dekretov, ki je bil zelo obravnavan na koncilu, se nanaša na duhovnike, na njihovo delovanje (službo) in njihovo življenje. V zvezi s katoliškim duhovništvom sta bili na koncilu poudarjeni zlasti dve misli. Prva je o povezanosti duhovnika s škofom in njegovi pokorščini do njega. Ta odnos je utemeljen na deležništvu enega ter istega duhovništva, ki ga duhovnik sprejme od škofa, ter dejstva, da je duhovnik škofov pomočnik in sodelavec na določenem mestu v škofiji. Vendar je enako potrebno to resnico dopolniti z drugo, da duhovnik nikakor ni samo podaljšana škofova roka, ampak individualna osebnost. In kakor so navdihnjeni sveti pisatelji vtisnili svetim knjigam svoj osebni pečat, tako nosi pastoralno delo vsakega duhovnika njegove osebne značilnosti. Vsak župnik je pravi neposredni pastir izročenih duš. Druga misel se nanaša na duhovnikovo svetost. Udeležba na Kristusovem duhovništvu dovolj jasno utemeljuje, zakaj mora biti duhovnik svet, zakaj se mora prizadevati za vedno večjo popolnost, podobnost s Kristusom. Dušnopastirsko delo bo toliko bolj uspešno, čim bolj se ga drži osebna svetost duhovnikova. Ideal svetnega duhovnika ni, da v svetosti posnema redovnika, ampak je v tem, da bi bil vedno boljši dušni pastir, ki ga odlikuje preudarna gorečnost, požrtvovalna ljubezen, neizčrpna potrpežljivost, nezlomljiva stanovitnost. Idealni duhovnik se ves posveča dušnopastirski skrbi za svoje vernike po zgledu sv. Janeza Via-neja, Janeza Boška in podobnih. Dušno-pastirska potreba ga sili, da študira, mnogo preučuje pastoralna vprašanja, katehetske probleme, se vtaplja v branje svetega pisma, ponavlja ostale bogoslovne predmete. Vse to mu koristi za lastno posvečenje in mu omogoča boljše prijeme v dušnem pastirstvu. PRED ZAKLJUČKOM KONCILA Delo koncila gre h koncu. Pri vsem tem delu je bila potrebna božja pomoč, asistenca Svetega Duha, da bodo koncilski očetje končno mogli reči z apostoli: »Odločil je namreč Sveti Duh in mi z njim.« (Apd 15, 28.) Pretresljivo je, kako pobožno so sami koncilski očetje molili pred vsako splošno dnevno sejo. Mnogo škofov kleči pred oltarjem sv. Pija, pred svetim Rešnjim Telesom, zlasti pa še ob konfesiji sv. Petra, ob grobu prvaka apostolov. Cisto blizu koncilske dvorane je vsak dan izpostavljeno sveto Rešnje Telo, kjer se vrstijo v molitvi redovnice rimskih samostanov, vse za božje razsvetljenje in pomoč koncilu. Prav je zato, da se po naših cerkvah vse do slovesnega zaključka vneto in pobožno moli za koncil. Naj bi tudi verniki na dneva pred zaključkom koncila 6. in 7. decembra v večjem številu prišli k maši, doma pa molili rožni venec po namenu svetega očeta v zahvalo za milosti koncila, pa tudi da bi se koncilske odredbe začele takoj velikodušno izvajati. Potem bo nastopila dolga doba preučevanja koncilskih sklepov ter praktičnega izvajanja, ki naj prinese novo pomlad v katoliško Cerkev, kakor jo je pred 400 leti prinesel tridentinski cerkveni zbor. Bogu bodimo hvaležni, da smo očividci teh velikih dogodkov, še več, soudeleženci. f JANEZ JENKO škof Slovenskega Primorja Zadnji dnevi kcncila Zadnje dni novembra koncilski očetje niso zasedali. Pač pa so živahno delovale razne koncilske komisije, škofje so se ponovno zbrali v cerkvi svetega Petra 30. novembra na praznik sv. Andreja, v decembru pa bodo zasedali drugega, četrtega, šestega, sedmega in osmega decembra. V torek 7. decembra bodo škofje s svetim očetom odobrili štiri zadnje koncilske odloke: o verski svobodi, o misijonih, o duhovnikih in o Cerkvi v modernem svetu. Te dni smo prejeli pismo iz Beograda, v katerem nam prijatelj našega lista sporoča, kako je predsednik italijanske vlade Aldo Moro brez strahu in brez sramu pred domačimi komunističnimi oblastniki izpričal svoje versko prepričanje. Za časa njegovega bivanja je bila v italijanskem poslaništvu na njegovo prošnjo vsak dan sveta maša, med katero je s svojo hčerko Anico prejemal sv. obhajilo. Tudi na diplomatskem sprejemu ni prezrl beograjskega nadškofa dr. Bukatka. Ko ga je zagledal, je hitro stopil k njemu in se z njim dalj časa razgovarjal. Enako je bil pozoren do srbskega patriarha. Globok vtis je pustil tudi v Zagrebu med tamošnjimi verniki. Že v popoldanskih urah je dobil 9. novembra frančiškanski samostan na Kaptolu v Zagrebu obvestilo iz italijanskega konzulata, da se bo predsednik Moro udeležil večerne sv. maše. Res je prišel ob 19,30 v spremstvu svojega trgovinskega ministra Mattarella. Na vratih v cerkev jima je kanonik dr. Kolarek izrekel dobrodošlico z besedami: »Vemo, da bosta vajin obisk tej cerkvi in vajina navzočnost pri sv. maši na naše vernike napravila globok vtis ; upamo pa prav tako, da bo tudi pobožnost naših vernikov na vaju globoko vplivala.« Oba gosta sta pokazala, da novo liturgijo popolnoma obvladata; pozorno sta sledila obredom, čeprav so bili, kot naravno, v hrvat-skem jeziku. Med mašo sta prejela sv. obhajilo in ostala do konca sv. maše na kolenih. Naslednji dan je predsednik Moro v družbi italijanskega konzula zjutraj še enkrat prišel v isto cerkev ter ponovno prejel s svojo hčerko sv. obhajilo. Bilo je to neposredno pred odhodom letala v Dubrovnik. Noben jugoslovanski režimski časopis ni seveda omenil te strani Morovega obiska. Tudi v italijanskem časopisju nismo o tem ničesar zasledili. Do sedaj smo Alda Mora cenili predvsem kot modrega državnika in uspešnega politika. Sedaj bomo k tej sodbi dodali še eno priznanje: Aldo Moro je človek, ki se dnevno hrani z božjim kruhom. In to velja največ. Dokler je krmilo države v takih rokah, vemo, da svoie oblasti ne bo zlorabil, kajti tudi njegovo politično delo je služba Bogu. MALO PO SVOJEM Fanfanj je sposoben politik, a ludi zelo ambiciozen. Prav nič ga ne stane, da za 180°zaobrne svoje stališče, če smatra, da mu bo to bolj pomagalo k uveljavljenju. Tako je bil on med prvimi, ki je zagovarjal umestnost levega centra, kasneje pa spet med prvimi, ki ga je kritiziral. Prejšnji teden je spet dal govoriti o sebi. Priliko je dobil v zvezi z glasovanjem ita Iijanske delegacije v Združenih narodih glede vstopa rdeče Kitajske v to svetovno organizacijo. Italija je namreč glasovala proti. Najprej je poudaril, da kot predsednik glavne skupščine OZN ni mogel in ni smel dajati navodil senatorju Boscu, kako naj glasuje v zadevi vstopa Kitajske, čeprav je še vedno italijanski zunanji minister. Je pa mnenja — in do tega mnenja je prišel v času, odkar predseduje skupščini OZN, — da je treba pospešiti napore, da bi se Kitajska neposredno udeležila razgovora med Vzhodom in Zahodom. Kasneje je skušal Fanfani svojo izjavo, ki je zlasti v Italiji povzročila veliko komentarjev, nekoliko omiliti. Vendar so mnogi mnenja, da je bila Fanfanijeva izjava preračunana in spada v sklop intrig, kj se jih poslužuje od časa do časa, da opozori nase in si skuša zagotoviti vodstvene položaje. Poslanica dr. Kreka 29. oktober 1918 je datum, ki veliko pomeni v narodnem in političnem življenju našega naroda. Tega dne se je namreč slovensko ljudstvo prostovoljno odtrgalo od avstro-ogrske državne skupnosti, v kateri je živelo 600 let ter se vključilo v novo državno tvorbo, v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dr. Miha Krek, predsednik Slovenske ljudske stranke v inozemstvu ter istočasno predsednik Narodnega odbora za Slovenijo je ob priliki 47. obletnice tega dogodka ter ob 20-letnici naše največje narodne tragedije, nasilne množične smrti slovenskih protikomunističnih borcev in drugih nedolžnih žrtev komunistične justice naslovil na demokratične Slovence posebno poslanico. V njej poudarja, da mora biti glavni namen vseh skupnih slo\>enskih naporov držati pred očmi sedanjega in bodočih rodov Slovenije v domovini in zdomstvu plamenico lobode, ki jo sistem totalitarne družbe in policijske države v Jugoslaviji tepta slej ko prej ter si oblast, z nasilji pridobljeno, s strahovanjem ohranjuje. Ugotavlja, da v domovini tudi med samimi komunisti prodira prepričanje, da marksistično-leninistična teorija in praksa ne prinašata narodom Jugoslavije nikakih uspehov. Vsem postaja jasno, da komunistični režim ne more rešiti osnovnih vprašanj gospodarske podjetnosti in zato tudi ni zmožen nobene zdrave finančne in socialne politike. Gospodarstvo se zvija iz krize v krizo, mladina se upira, dinar je med najbolj slabotnimi valutami na svetu. Odnosi med narodi Jugoslavije so se tako zaostrili, da vlada po vsej državi medsebojno nezaupanje, nasprotovanje in celo sovraštvo, kar vse pripravlja teren k razbitju državne skupnosti brez ozira na posledice. Dr. Krek poziva zato vse Slovence v izseljenstvu, naj v svobodnem svetu pomnožijo, poživijo in okrepijo svojo delavnost v pomoč domovini. Zlasti je treba k sodelovanju pritegniti mladi rod. Vsaj del teh mladih se bo nekoč srečal z idealno mladino v domovini ter ji, ko se bo zopet odprla svobodi, posredoval demokratične ustanove. Ta cilj je vreden vseh naporov in žrtev. Končno izreka dr. Krek besedo hvalež- nosti in občudovanja vsem, ki v zdomstvu vztrajno dvigajo luč ljubezni in zahtevnosti po svobodi: učiteljem in učiteljicam, ki v slovenskih šolah in tečajih skupaj s starši in duhovniki grade novo Slovenijo v svetu; duhovnikom, ki skrbe, da naši ljudje v zamejstvu in na tujem kljub vsem nevarnostim ter težavnostim življenja ostajajo zvesti Bogu in Cerkvi ter s tiskano in govorjeno besedo, kakor tudi z bogoslužjem v slovenskem jeziku vodijo naše duše po poti zveličanja; slovenskemu tisku ter kulturnim in prosvetnim delavcem, ki so slovenski kulturi ustvarili lepote, katerih je vsako oko veselo in bodo ostali trajne vrednosti. Besedo priznanja zaslužijo prav tako politični delavci, ki vztrajajo v naporih za isti skupni smoter: dobro naroda in domovine, ter končno vsi rojaki, ki jih komunistično rušenje naše odporne moči ni omajalo in živijo ter delajo kot zavedni Slovenci, ne da bi jih zmedli razni spori ali družbene bolezni med nami. Vsem omenjenim naj velja beseda: stiska domovine nas priganja, vzvišenost slo\’enske svobode nas vabi in ogreva, da vzporedno utrjujemo slovensko ime v svetu, širimo naš narodni ponos ter ustvarjamo pogoje za nastop resnične svobode v domovini. Državni udar v Kongu Prejšnji četrtek je bivša belgijska kolonija doživela nov vojaški državni udar. Poveljnik kongoške armade general Jožef Mobutu je odstavil predsednika države Jožefa Kasawubuja ter kar sebe oklical za predsednika kongoške republike in to kar za dobo petih let, polkovnika Mulambo pa pooblastil, naj sestavi vlado narodne enotnosti. Mobutu je svoj udar opravičil s tem, da se je izkazalo, da politiki niso bili zmožni ustvariti reda v državi. Zato bo skušala sedaj vojska vcepiti narodu smisel za disciplino. Mobutu je tudi izjavil, da bodo vsi politični ujetnik; takoj spuščeni na svobodo in pomiloščeni; pomilostitev pa ne velja za voditelje upora, ker so znani morivci, je Mobutu dejal. Zavrnil je Ka-sawubujevo idejo o politični rešitvi upora, ki še traja na nekaterih področjih Konga ter poudaril, da se »bomo borili proti uporu, dokler ne bo strt z vojaškimi sredstvi.« Ves državni udar je potekel brez prelivanja krvi. Odstavljeni predsednik Kasa-vvubu lahko postane sedaj dosmrtni senator, kot to predvideva ustava za bivše predsednike, ali pa ohrani svoj sedež v parlamentu. Vsi voditelji strank so Mobutuju sporočili, da njegov udar odobravajo. Bivši ministrski predsednik čombe je izjavil, da je vesel, ker bodo sprejeti ukrepi vzpostavili v Kongu red. Svoboda vere, izražanja, tiska in zbiranja ni bila omejena. Tudi parlament, senat in pokrajinske vlade bodo delovali naprej. Poslanska zbornica in senat sta že izglasovali soglasno zakon, po katerem bo general Mobutu pet let načeloval kongoški republiki. Ali bo to pomagalo k pomirjenju Konga, bodo pa pokazali bodoči dogodki. Rop v vatikanski knjižnici Iz vatikanske knjižnice so dne 26. novembra izginile štiri velike dragocenosti. Najvažnejša med temi je rokopis Petrar-covega »Canzoniere«, ki ga je večinoma napisal pesnik sam. Poleg tega so izginile še: latinski vatikanski kodeks 3195 (72 pergamentnih listov z vezavo iz XVI. stoletja, v katerem je bil tudi Petrarcov »Canzoniere«, ottobonianski latinski kodeks 2229 z rimami Torquata Tassa, faksimile ogrske krone sv. Štefana (dar Madžarov Piju X.) in kristalna skrinjica, spomin D. Garcie Morena, ubitega predsednika Ekvadorja (1875), dar republike E-kvador Leonu XIII. Vstop kakor tudi izhod iz vatikanske knjižnice je zelo kompliciran. Obiskovalec mora imeti posebno dovoljenje, ki ga mora pokazati varuhom ob vstopu in izhodu, zato bi nihče ne mogel neopaženo vstopiti v knjižnico. Dognali so, da so tatovi prišli v knjižnico skozi okno, potem ko so preplezali zid. V knjižnici so odprli več steklenih omar in vzeli iz njih, kar se jim je zdelo najvažnejše. Nato so spet neslišno zapustili knjižnico po isti poti. Po zadnjih vesteh so zlikovci ukradene stvari odvrgli v neki vrt v ulici Cassia. Vrtnar jih je shranil, ne sluteč, da predstavljajo tolikšno dragocenost. Našli so tudi krono sv. Štefana, še vedno pa iščejo skrinjico Garcia Morena. Ni še mogoče tolmačiti, zakaj so tatovi tako hitro odvrgli ukradene dragocenosti. Ali so u-pali, da res ukradejo dragocenosti, ki jih bodo lahko prodali, ali pa so se zbali, ko so iz časopisov zvedeli, za kakšne dragocenosti je šlo. Slovenska Morovem obisku v Beogradu NOVICE IZ SLOVENIJE Huda železniška nesreča v Zidanem mostu Ob priliki obiska, ki ga je opravil predsednik vlade Aldo Moro v Jugoslaviji od 8. do 12. novembra, je svet Slovenske skupnosti v Trstu po politični ocenitvi tega dogodka v imenu slovenske demokratične javnosti ugotovil sledeče: Slovenska skupnost izreka zadovoljstvo nad obiskom, ki je uspel v obojestransko zadovoljstvo, ter pozdravlja poglobitev prijateljskih in dobrih soseskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki niso bili nikdar tako dobri, kakor so danes. Premagane so bile težave, ki so dolgo časa obremenjevale odnose med obema državama; na obeh straneh so bili položeni čvrsti temelji, ki bodo pri dobri volji kljub različnemu političnemu in socialnemu ustroju obeh držav pripomogli ne samo k tesnejšemu sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, temveč tudj k mednarodnemu pomirjenju. Slovenska skupnost, predstavnica slovenske etnične skupine na Tržaškem, s posebnim poudarkom ugotavlja dobro voljo, ki so jo izrazili rta obeh straneh, ko so obravnavali vprašanje narodnih manjšin. Kot pozitivno ocenjuje tisto točko uradnega poročila, ki izraža željo, da se obema skupinama zajamči ravnanje, ki ne odgovarja samo črki, temveč tudi duhu obojestranskih dogovorov. Slovenska skupnost z zadovoljstvom ugotavlja, da uradno poročilo omenja mednarodne obveznosti in da je g. ministrski predsednik Moro večkrat izrečno omenil londonsko spomenico o sporazumu, kateri torej italijanska vlada priznava vso veljavnost. Pri tem izreka željo, naj vlada res kmalu v smislu izjav g. predsednika Mora poskrbi za izvajanje njenih določil. Slovenska skupnost jemlje na znanje izjavo g. predsednika Mora v senatu dne 19. novembra 1965, da so pravice tistega dela slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki ni zaščitena z mednarodnimi sporazumi, zajamčene z ustavo in zakoni italijanske republike. To velja za Slovence v go-riški in videmski pokrajini, ki morajo biti prav tako zaščiteni kakor Slovenci na Tržaškem ozemlju, saj je narodna manjšina enota in saj v ustavi, v zakonih, v deželnem statutu, v mednarodnih dogovorih in na beograjskih pogovorih izražena načela morajo veljati za vse ozemlje, na katerem živi slovenska narodna skupnost v Italiji. Svet Slo\>enske skupnosti si dovoljuje pripomniti, da manjka še precej zakonov in izvršnih določb za zagotovitev tega jamstva. Gospod ministrski predsednik Moro je v Beogradu sporočil, da je vlada predložila rimskemu parlamentu zakonski osnutek o uporabi slovenščine na sodiščih in da bo od primera do primera dala pobudo za zaposlitev Slovencev v javnih uradih. Slovenska skupnost rada jemlje na znanje to sporočilo s pripombo, da sta obe omenjeni konkretni zadevi res nujni in neodložljivi. Zlasti pa Slovenska skupnost — sklicujoč se tudi na pismo, ki ga je poslala g. predsedniku Moru skupno s Slovensko demokratsko zvezo v Gorici pred njegovim odhodom v Beograd — opozarja na potrebo, da vlada čimprej s posebnimi zaščitnimi zakoni uredi celotni položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji. V tem je jedro vse slovenske manjšinske problematike. Slovenska skupnost končno opozarja, da je rimska vlada doslej vedno izpodbijala veljavnost teh zakonov, ki jih je sprejel deželni svet avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanije-J'ulijske krajine, v kolikor so vsebovali kakšno določilo v korist slovenske etnične skupnosti, češ da to ne spada v pristojnost dežele. Slovenska skupnost iskreno želi, da bi beograjski obisk g. ministrskega predsednika Mora pospešil rešitev tudi tega vprašanja. Dolžnost vlade je, da odpravi pravno negotovost in nejasnost v tem pogledu, ki povzročata tudi politično negotovost in utemeljujeta v statutu zajamčeno pristojnost dežele glede narodnih manjšin. To je potrebno tem bolj, ker rimska vlada Z izjavo zakona z dne 19. julija 1961, št. 1012 še ni izdala lastnih zakonov o manjšinskih zadevah. Nujno potrebno je, da vlada pred uresničenjem svojih eventualnih pobud zasliši mnenje kvalificiranih predstavnikov slovenske etnične skupine, to je njenih političnih strank in predstavniških organizacij. Praznično razpoloženje, ki je 29. novembra zajelo Slovenijo ob priliki dneva republike, se je kmalu pokvarilo z žalostno novico, da je tisto jutro ob 5,28 prišlo na važni železniški postaji Zidani most do hude prometne nesreče, ki je do sedaj terjala 8 mrtvih in večje število ranjenih potnikov. Gre verjetno za največjo železniško nesrečo v Sloveniji v povojnem času. Nesreča se je zgodila 700 m ven iz postaje v smeri proti Ljubljani. Drug v drugega sta trčila potniški vlak, ki je prihajal iz Ljubljane ter tovorni vlak, ki je pravkar zapustil postajo Zidani most. Udarec trčenja je bil tako silovit, da se je lokomotiva potniškega vlaka preklala na dvoje. Pri tem sta izgubila življenje tako strojevodja kot kurjač. Od potniškega vlaka sta ostala razbita dva vagona, od tovornega pa kar pet. V tovornem vlaku so vozili tudi živino. Nekaj je je bilo takoj ubite, nekaj pa so jo morali zaradi težkih poškodb kar na licu mesta zaklati. Promet je bil zaradi neuporabnosti obeh tirov zaprt do 6h zvečer. Vlaki iz Ljubljane v Zagreb in v obratni smeri so se ves dan posluževali stranske proge čez Trebnje in Sevnico. Katastrofa je napravila na prebivavstvo Slovenije mučen 7115; še posebej pa je imela turoben odjek v Zagorju ob Savi, saj je iz tega kraja zgubilo življenje kar pet ljudi. Pokrajinske in občinske volitve v Italiji Preteklo nedeljo so bile pokrajinske volitve v Pesaro-Urbino, Vercelli in Viterbo ter občinske volitve v občinah, ki imajo več kot 5000 prebivavcev. Komunisti to pot niso napredovali. Z ozirom na volitve v rimski parlament 28. aprila 1963 so celo izgubili na glasovih (leta 1963 325.326, v nedeljo 283.702). Nazadovali so torej za 2,2%. Krščanski demokrati so popravili svoj položaj. Narasti; so za pol procenta, kar znači, da ima stranka zvest kader volivcev. V Viterbu so si celo pridobili en sedež več. Socialdemokrati so najbolj zadovoljni. Število glasov so povečali za 1,3%. Nen-nijevi socialisti pa še vedno čutijo razkol, ki je nastal v njihovih vrstah po ustanovitvi socialistične stranke proletarske enotnosti. Ta jim je vzela 3,8% glasov. Nen-nijev; socialisti so sicer upali, da si bodo nove glasove zagotovili med socialdemokrati, a so jih predvidevanja varala. Vedno več inozemskih turistov V Sloveniji so letos do 30. septembra zabeležili nekaj več kot 3,5 milijonov turističnih nočitev; od teh je odpadlo na inozemske turiste 1,3 milijona nočitev, kar je 16% več kot lani. Na devizah so ti turisti pustili 17,6 milijonov dolarjev, z ozirom na lansko leto 4% več. Na prvem mestu glede nočitev inozemskih turistov so bili letos Nemci, naravno iz Zapadne Nemčije (322.000, lani 317.000); za njimi so bili Avstrijci (258.000, lani 275.000). Italijani zasedajo v statistiki tretje mesto (168.000, lani 136.000), Holandci pa četrto (129.000, lani 90.000). Angležev je bilo 118.000, lani 78.000. Sledijo Francozi, Švedi in Cehi. Vsi ti tujci so prešli mejo z en milijon 533.000 motornimi vozili, kar pomeni z ozirom na lansko obdobje napredek za kar 149%. Bogoslovci v apostolski administraturi za Slovensko Primorje Apostolska administratura za Slovensko Primorje ima 25 bogoslovcev v ljubljanskem semenišču. Eden je iz 6. letnika, trije v 5. letniku, pet v 4. letniku, pet v 3. letniku, šest v 2. letniku in šest v 1. letniku. Osem bogoslovcev služi trenutno vojaški rok. En bogoslovec študira v Ger-maniku v Rimu, en duhovnik pa v Sloven- Statuti Slovenskega zavoda za duhovnike v Rimu Po statutu in pravilniku, ki ju je odobrila Kongregacija za semenišča in univerze 21. maja 1965, lahko študirajo v Slovenskem zavodu v Rimu duhovniki iz vseh slovenskih škofij ter vsi duhovniki, ki se čutijo Slovence in živijo izven Slovenije. Zavod je verska ustanova, zato nima do njega svetna oblast nobenih pravic, ne -glede imenovanja predstojnikov, ki jih imenuje Kongregacija za semenišča in univerze na predlog slovenskih škofov, in ne glede zavodske imovine ter uprave. V primeru, da bo zavod prenehal z delom, prevzame imovino že omenjena kongregacija, ki pa bo morala potem na drug na- čin poskrbeti za vzgojo slovenskih duhovnikov. Tako bodo gojenci tega zavoda v popolni svobodi in neodvisnosti poglabljali svoje znanje in si. ga širili, po končanih študijah pa delovali kjer koli po svetu, kjer žive Slovenoi, v prvi vrsti pa seveda v mejah ožje domovine. Sedaj manjka le še hiša, v kateri naj bi bili v lastnem domu. Zaenkrat so gojenci Slovenskega zavoda gostje v misijonski hiši Consolata. Naloga vseh Slovencev pa je, da čim prej pripomorejo k nakupu ali zgraditvi lastnega doma. V odboru Slovenskega zavoda sta dr. . S slovesne otvoritve slovenskega duhovniškega zavoda »Slovenieum« v Rimu v trenutku, ko govori vodja zavoda msgr. dr. Maksimilijan Jezernik. V prvi vrsti od leve na desno sedijo: prof. dr. Janez Vodopivec, prof. Rafko Vodeb, prof. dr. Vladimir Truhlar S J, rev. Marko Kranjc, p. St. Žibert S J, mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik, goriško-koprski administrator dr. Janez Jenko, p. Zorč S J, ter dr. Belej. V drugi vrsti levo je videti gojence zavoda, .ned njimi g. Aleks Markuža iz goriške nadškofije. Na skrajni desni so odborniki društva »Slomšek«, za njimi pa razni gostje skem zavodu prav tako v Rimu. V malem semenišču v Vipavi ima administratura 46 dijakov. Nasprotnik papeštva opazovalec na koncilu Kot je znano, je končno tudi srbska pravoslavna Cerkev poslala svoje opazovalce na koncil v Rimu. Srbski patriarh je dejal, da je srečen, ker je tudi srbska Cerkev končno zastopana na tem za vse krščanstvo prevažnem zasedanju. Eden izmed srbskih opazovalcev je tudi prof. dr. Milin, prodekan teološke fakultete v Beogradu, ki je trenutno najbolj zagrizen nasprotnik katoliške Cerkve. Še nedavno je objavil v »Pravoslavnem misijonarju« članek, v katerem obravnava na zelo umazan način katoliški nauk o pa-. peževem prvenstvu (trdi, da Peter sploh ni bil v Rimu in ni tam umrl); nauk o Filioque (da izhaja Sv. Duh iz Očeta in Sina) ter o obhajilu pod eno samo podobo. Vendar srbski narod njegovih proti-katoliških izbruhov ne jemlje preveč zares, ker so to že davno preživete stvari. Zlasti pravoslavna inteligenca čuti, da ni druge rešitve kot v zbližanju s katoliško Cerkvijo. Zbirka za oltar sv. Cirila in Metoda na Vej ni Z veseljem objavljamo drugič novo zbirko darov za oltar sv. Cirila in Metoda v Marijinem svetišču na Vejni. Kakor se že razvidi iz pivih zbirk, zanimanje raste in bo rastlo vedno bolj, saj stvar zasluži. Rojaki, zavedajmo se vsi, da z oltarjem svetih slovanskih apostolov v romarskem svetišču na Krasu pišemo lepo in veliko stran naše zgodovine. Novi dobrotniki in darovi so Janez Vodopivec in dr. Lojze Šuštar za ljubljansko nadškofijo, dr. Maksimilijan Jezernik in msgr. Janez Belej za mariborsko škofijo, klaretijanec p. Anton Le-giša ter bančnj uradnik Stanko Dekleva za Slovensko Primorsko. P. Ciril Recek zastopa frančiškanski red, p. Žibert pa jezuitskega. V istem odboru je predstavnik za tržaško škofijo dr. Lojze Škerl, za goriško nadškofijo dr. Rudolf Klinec, za Slovensko Koroško msgr. Janez Hom-bock, za Slovence v ZDA prelat Alojzij Baznik, za Anglijo g. Ignacij Kunstelj ter za Južno Ameriko msgr. Anton Orehar. Druž. Bandelj, Barkovlje Ottocchiani Marija, Sv. Vincenc Močilnik Helena, Sv. Vincenc Trgovina Pertot, Rojan Slavec Antonija, Dolina Dobrotnica iz župnije Prosek Černe Antonija, Sv. Vincenc Soszko Marija, Sv. Vincenc Spagnoletto Antonija, Sv. Vincenc Facchini Marija, Sv. Vincenc Bach Anton, Sv. Ivan Stibiel Ivanka, Sv. Vincenc Gasetti Marija in druž. Cok Križmančič Uršula, Trst Strajn Antonija, Trst Podgornik Anton, Sv. Vincenc Orel Marija, Trst Vodopivec Felicita, Trst Kristančič Metoda, Trst Piščanc Ivanka, Trst Žagar Marija, Trst Racman Jožefa, Trst Metlika Ana, Boljunec Giorgi Leopolda, Trst Iz Mar. doma v Trstu S. K. Neznani dobrotniki iz raznih krajev 1.000 4.000 1.000 4.000 3.000 50.000 1.000 10.000 2.000 4.000 3.000 5.000 5.000 2.000 500 600 1.000 10.000 1.000 10.000 1.000 1.000 1.000 1.000 10.000 25.000 157.100 Prejšnja zbirka 107.000 Skupna vsota lir 264.1000 Darove za naš oltar na Vejni zbirajo v Gorici uprava Kat. glasa, v Trstu g. kaplan pri Sv. Vincencu, vse tri Marijine družbe in na Opčinah salezijanci v Marijanišču. Nabiralno akcijo vodi in lepo priporoča Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu Nove vrsle vizumov za v Jugoslavijo TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR ODSTOPIL I Od 22. novembra izdajajo jugoslovanske konzularne oblasti le še dve vrsti vizumov za potovanje v Jugoslavijo. Ena vrsta vi zumov je za enkratno potovanje in velja 625 lir, druga vrsta pa za večkratno potovanje in velja 1250 lir. Ta vizum je veljaven 6 mesecev. Vsakič se po prehodu meje lahko ostane v Jugoslaviji 90 dni V veljavi ostane tudi olajšava tako zvane ■»turistične prepustnice«, s katero na podlagi potnega lista potnik ostane v Jugoslaviji 3 dni, ne vštevši dan izdaje prepustnice. Od 1. oktobra do 31. marca prejme lahko vsak potnik katere koli narodnosti kar na meji vizum za enkratno potovanje, v ostalem času pa le državljani prekomorskih držav ter držav, ki imajo o tem z Jugoslavijo poseben dogovor. Italija v ta dogovor n; vključena. Verjetno ga tudi ne bo več potrebovala, saj je upanje, da bo po Morovem obisku v Beogradu kmalu prišlo do odprave vizumov med obema državama. Pretekli četrtek je zapadel rok, ki ga je vladni komisar dr. Mazza postavil tržaškemu pokrajinskemu svetu, da izglasuje proračun za tekoče leto. Proračun ni bil ne odobren ne zavrnjen. Stranke, ki podpirajo odbor (KD, PSDI, PSI in Slovenska skupnost) namreč nimajo večine v svetu, ker razpolagajo le s polovičnim številom glasov. Za proračun so glasovale stranke leve sredine in Slovenska skupnost, proti pa komunisti, liberalci in misovci. Ker v takem položaju pokrajinski odbor ni mogel več delovati, je predsednik z odborniki odstopil. Svetovavec Slovenske skupnosti Saša Rudolf, je takole motiviral svoj glas: »Slovenska skupnost bo glasovala za proračun. S tem glasom želimo poudariti našo podporo odboru leve sredine, ki je bil prvi, k; se je zavzel in v nekaterih točkah tudi uresničil ukrepe, ki jih Slovenci že toliko let zahtevamo. Priznati moram, da pokrajinski odbor ni napravil vsega, kar smo od njega pričakovali, vendar moram istočasno poudariti politično voljo strank leve sredine, da se pričnejo razpravljati in uresničevati slovenske zahteve. Prav v tem smislu moramo razumeti pozitivni glas Slovenske skupnosti.« V svojem govoru pa je pokrajinski svetovavec Slovenske skupnosti predvsem obrazložil slovenske zahteve, tako tiste, ki jih proračun predvideva, kakor one, ki niso bile uresničene. Politično upravni sporazum, ki so ga podpisale stranke leve sredine in Slovenska skupnost, predvideva npr. ustanovitev urada za stike z javnostjo z uslužbenci, ki bodo v slovenskem jeziku na razpolago našim ljudem. Pokrajinski svetovavec Rudolf je ugotovil, da z nameščenjem honorarnega prevajavca to vprašanje ni rešeno in je zahteval od predsednika točnih jamstev za izpolnitev danih obljub. Nadalje je predstavnik Slovenske skupnosti grajal program uradne otvoritve novega sedeža slovenske višje realne gimnazije in trgovske akademije. Poudaril je, da je odbor zagrešil hudo napako, ko v program ni uvrstil tudi govora v slovenščini. Med pozitivnimi točkami je omenil izdatek 27 milijonov za cestne oznake in napise, ki bodo na pokrajinskih cestah tudi v slovenščini. Pokrajinska uprava je nadalje potrošila nad 368 milijonov za pospravilo cest proti Mavhinjam, Komnu in Mačkovljam. Z ureditvijo cestišča bodo prav gotovo najbolj zadovoljni prebivavci okoliških občin, ki so skoraj izključno slovenske narodnosti. Med važnimi ukrepi, ki zadevajo našo manjšino, pa je treba omeniti tudi imenovanje Slovencev kot pokrajinskih predstavnikov v nekatere najvažnejše komisije. Svetovavec Rudolf je ugotovil, da o vseh teh pozitivnih točkah, kakor o splošni slovenski problematiki, komunisti niso govorili, čeprav štejejo med svojimi volivci veliko število Slovencev. Prav tako se komunisti niso dotaknili napak, ki so jih zagrešil; ob priliki glasovanja v rimskem parlamentu o posebnem statutu dežele Furlanije-Julijske krajine. Kot je znano, so kljub zagotovilom, da ne bodo v nobenem primeru glasovali za statut, če ne bo predvideval jasnih jamstev za slovensko manjšino, prelomili dano besedo in pustili svoje slovenske volivce na cedilu. V zaključku svojega govora pa je predstavnik Slovenske skupnosti polemiziral z liberalci, k; so v svojih intervencijah grobo žalili Slovence. V odgovor njihovemu predstavniku, ki se je žaljivo izrazil o številnih Jugoslovanih, ki prihajajo V Trst nakupovat, je svetovavec Rudolf pripomnil, da gre za prebivavce iz južnih predelov Jugoslavije, ki so — kot v ostalih sredozemskih državah — najrevnejši. Nikar se torej ne čudimo njihovim navadam, ko imamo doma podobne primere! Dovolj je pogledati le na železniške kolodvore V švicarskih in zapadno-nemških mestih, kjef italijanski južnjaki prenočujejo, ker nimajo dovolj denarja, da bi si plačali P steljo ali sobo v hotelu. Lažna je tud* trditev, da v Jugoslaviji nj nobene ulicS> ki bi bila imenovana po kakem sloviteih Italijanu. Zadostuje iti v bližnje kraje, ' Koper, Piran ali Izolo, kjer je vrsta ulic posvečena Italijanom. Zakaj naj bi se torej zgražali, če bo tudi v Trstu kaka ulic3 imenovana po Slovencu? Sle «1 : .ti g 'tel Hčij ienj To iras e v •na. ton del, ase sak To Pon lov« 'tla N hiti *0t; :ili ienj ro •no nlac fa ( ago •aše hi Ta ano too ledi 'te d bo •spe to *ami >0 H, bSn. 'din W "a j s *1 k p !tn,o hče 'ose ejs bovl btn ‘fin Čini, taa, tom Ioni ‘tor; hrire toro volj tfe ‘e r P '»Hit! H-C Te bike le P 'Pet ie Jeruzalemski patriarh se zahvaljuje sv. očetu Relikvije sv. Sabe so v Jeruzalemu lZ redno slovesno sprejeli. Med veliko s'0" vestnostjo v cerkvi božjega groba se grški pravoslavni patriarh Benediktos plo zahvalil sv. očetu. Spomnil je ponovn0 na njegov obisk v Sveti deželi. Ob tehj novem dokazu bratstva se bodo še ho^ ih 'asc in č »S toV( 'ert H »V ‘Pre lak tor 'Ni ila ‘a utrdile medsebojne vezi hvaležnosti molitve. :d0l lazbili smo začarani obroč Slovensko zaledje tržaškega mesta gre d miljskih gričev do Grmade. Vasi so 11 gosto posejane in v raznih krajih je teh dvajsetih povojnih letih na različne Sžine zaživelo kulturno in športno živ-ittrje, kje več, kje manj. Toda prav v zadnjem kotičku našega Jasa, to je v devinsko-nabrežinski občini, s vsa zadnja leta vladala pregloboka ti-®a. Pomislimo le, da je od 1956 do 1965 Potrla v Nabrežini vsaka javna dejavnost. o se pogledali v oči in v vseh teh Pladih očeh je žarel ogenj slovenstva, a ogenj nam je bil, nam je in nam bo Ugotovilo prave poti in podlaga vsemu 'ašemu delu. Takoj so zrasli veliki nafti m velika upanja. Tako smo letos februarja razprašili dvojno društva Igor Gruden in pripravili EPo in zelo obiskano Prešernovo proslavo, !ledil je Kosovelov večer in razna druga 'tedavanja. Poleti smo pripravili nekaj V ponedeljek, 6. decembra ob 20.30 bo v kinodvorani v Skednju MIKLAVŽEVANJE Spored: ~~ Pevski nastop otrok — Obdarovanje otrok — Filmana risanka nova proslava, tudi dramska skupina se na tihem pripravlja, bilo je govora o nekem periodičnem listu, in v športu bo novo nabrežinsko športno društvo stalno skrbelo za nenehno izboljšanje svojih članov. Torej Nabrežina se ne prebuja, nabre-žinska mladina se je že prebudila in ve, kaj hoče. Razbila je začarani obroč strankarstva in takoj dosegla odlične uspehe. Na tej podlagi bomo gradili tudi dalje. Igor Opomba uredništva: Brez pridržka bi se pridružili navdušenim ugotovitvam mladega Igorja, če bi se nečesa ne bali, namreč da bodo dobro znani ljudje izigrali neizkušeno in navdušeno mladino v Nabrežini, kakor so jo že tolikokrat in na toliko drugih krajih. Izkušnja uči, da komunistična partija ne pusti svojih ljudi k organizacijam in skupnim podvigom, ako nima upanja, da bo te organizacije dobila pod svojo kontrolo in da bodo tako postale njeno orodje. Mladi ljudje v Nabrežini, ki so demokratičnega prepričanja in morda celo praktični katoličani, tega ne vedo iz lastne izkušnje, mi pa vemo: še nikdar ni KP Italije ali KP Slovenije sodelovala z nikomer, če ni imela glavne besede ali če ni upala, da jo bo dobila. In zopet vemo, da je partija vedno odtegnila svoje ljudi od takega sodelovanja, če ji ni uspelo dobiti vodstva v roke. če nas naše informacije ne varajo, se je nekaj podobnega zgodilo neki organizaciji na občnem zboru prav v Nabrežini. Nimamo ne pravice ne oblasti, da bi mladini v Nabrežini diktirali svoje gledanje, imamo pa dolžnost, da dobro misleče med njimi opozarjamo na nevarnost, kateri so izpostavljeni. Vsi »aganžirani« v Nabrežini, ki niso pristaši KPI ali PSI, naj bodo budni, ako nočejo postati koristna budala rdečih spletkarjev. V nedeljo, 12. decembra ob 4h popoldne bo v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu za slovenske vernike VELIKA KONCILSKA SLOVESNOST Maševal in govoril bo tržaški g. nadškof. Po službi božji bo predavanje o koncilu, ki ga bo imel msgr. dr. Janez Vodopivec iz Rima. Slovenci, pridite! RZASKE IMOVICE Kardinal Beran v Trstu V nedeljo, 19. decembra bo prišel v Trst češki kardinal Jožef Beran. Zjutraj bo imel pontifikalno sv. mašo v cerkvi Novega sv. Antona, popoldne pa bo blagoslovil zvonove za novo Marijino svetišče na Vejni. Hiša za duhovne vaje Nekoliko niže od openskega obeliska se dviga nad Trstom hiša za duhovne vaje. Hiša ni še končana in nekaj časa se je celo zdelo, da ne bodo mogli z delom nadaljevati, ker je primanjkovalo sredstev. Trenutno pa gre delo ponovno počasi naprej. Posebni odbor je do sedaj nabral za kritje stroškov skoraj 25 milijonov. A to je vse premalo. Ali smo Slovenci za to hišo že kaj žrtvovali? Potrebovali jo bomo tudi mi! Ne glejmo samo, kako hiša raste ali pri hiši delo zastaja, ampak pomagajmo tud; mi! To so najlepši oltarji. Letošnja letina na Tržaškem Neugodne vremenske razmere so povzročile, da je bila letošnja letina na Tr- Vabljeni vsi! Apelih izletov v Slovenijo, kar je nedvomno pripomoglo k zbliževanju med nami *&mimi. Poleg kulturnega udejstvovanja pa "»o tudi vežbali v raznih špornih pano-Dokaz za to je izreden uspeh na le-^njem 8. športnem tednu. Odnesli smo eciiOi pokal v plavanju, kolajno najboljšega Wtnega društva iz okolice in kar dva-^ist diplom raznih športnih panog. Ves 19 športni uspeh smo dosegli, čeprav smo 16 Prvič udeležili športnega tedna, čeprav !ttlo začeli šele februarja in čeprav smo kčeli s športom, kot se pravi, bolj za šalo. osebno pa je pri vsem tem razveseljivo kjstvo, da so najbolj navdušeni nad obnovljenim delom trav najmlajši in prav v nam je zagotovilo za lepšo bodočnost. Znano pa je, da mladina ne razpolaga * finančnimi sredstvi. Zato se javno zahva-^iemo najprej devinsko-nabrežinski ob-bi, k; nas je moralno in materialno pod-"fia, potem tistim vaščanom, ki so nam f°fflagali pri gradnji športnega igrišča, in 'Ončno vsem tistim Slovencem, ki so nas ^Oralno in finančno podpirali pri kulturnih Ureditvah. Vsem se seveda najtopleje priporočamo za naprej, saj naši uspehi do-°lj jasno pričajo, da njihova pomoč ne v zgubo. Tud; za v bodoče imamo že uagrmade-1,6 načrte. Najprej bo na vrsti lepa Grud- LADJA »VULCANIAtt BO VOZILA NAPREJ Medtem ko so ladjo »Saturnio« dokončno izločili iz prometa in jo sedaj v La Spezi polagoma razdirajo, si je pa njena sestrska ladja »Vulcania« še za nekaj let podaljšala življenje. Kupila jo je pomorska družba »Grimaldi«, ki jo misli modernizirati in sodobno opremiti, nato pa postaviti na visoko morje. »Vulcania« se bo po prenovitvi imenovala »Caribbia« ter bo povezovala Italijo z deželami ob Karibskem morju v Srednji Ameriki. Prav zanimiva je zgodovina bodoče *Ca-ribbie«. Ladjo so splavili leta 1926 v Trstu po naročilu družbe bratov Cosulich. Za tiste čase je bila pravo tehnično čudo, kar so priznali celo Angleži, ki se na pomorstvo dobro razumejo. Prvič je »Vulcania« šla na pot 19. decembra 1928 iz tržaškega pristanišča. Vozila je nato dalj časa na progi Jadran-Sevema Amerika. Leta 1936 je ladjo kupila genovska družba »Italia«. »Vulcania« je prav v začetku zadnje svetovne vojne 1. 1940 začela voziti proti Južni Ameriki. Ko je Italija stopila v vojno, je služila za transport vojakov in ranjencev. Nikdar ni postala žrtev bomb ali torpedov. Ko je 1. 1941 v družbi »Nep-tunie« in »Oceanie« plula z vojaki naložena proti Libiji, je le njej uspelo priti do ci- lja. Ostali ladji sta šli z dva tisoč vojaki na morsko dno. 21. marca 1945 se je še enkrat čudežno rešila. Zavezniki so bombardirali Benetke; pri tem se je nekaj ladij ob »Vulcaniji« potopilo, a ona je ostala nedotaknjena. Pred koncem vojne so jo še Nemci hoteli spustiti v zrak, a namere niso utegnili izvesti. Nato so jo zavezniki enostavno zaplenili za prevažanje družin svojih vojakov. Leta 1955, točno pred 10 leti 20. oktobra, se je »Vulcania« V Marijinem domu v Rojanu bo v nedeljo, 5. decembra ob 17. uri MIKLAVŽEVANJE Otroci bodo sprejeli Miklavža z igrico »Poredni parkeljni«. vrnila v Trst in znova nastopila staro pot Jadran-Sev. Amerika. Kljub vsem burnim dogodivščinam pa se je »Vulcania« ohranila v tako dobrem stanju, da so pri zadnjem pregledu strokovnjaki izrazili mnenje, da je ladja še nekaj let sposobna rezati morske valove. Kot se čuje, jo bodo prenovili kar v Trstu v ladjedelnici Sv. Marka. S iSgSfpk Billu— R žaškem vse prej kot zadovoljiva. K temu so odločilno prispevale nesorazmerno razdeljene padavine, toča, hlad in bolezni, ki so prizadele zlasti vinsko trto. Če se ustavimo pri zadnji, naj omenimo, da so bile letos okoliščine za peronosporo nad vse ugodne (80% zračna vlaga in primerno toplo ozračje). Lansko leto se ta bolezen ni pokazala, tako da so imeli celo zanikrni kmetovavci razmeroma dobro letino. Kdor se je letos zanašal na ugodne vremenske razmere in je varčeval z žve-planjem, je imel že koncem avgusta gole trte. Krompir je kljub ne prav zanj ugodnemu vremenu slabo obrodil. Treba bo zamenjati seme in saditi krompir iz bolj mrzlih dežel. Trava in otava sta imeli dovolj vlage, zato so bile košnje izdatne. Živinorejci torej s krmo ne bodo v zadregi. Žito na Tržaškem le še životari v obliki ovsa in ječmena. Tudi koruza je že skoro čisto zginila s tržaških njiv. Pridelek fižola je bil tako neznaten, da ga niti za seme ne bo ostalo. Mačehovsko postopanje s tržaškem pristaniščem V okviru splošnega načrtovanja so ministri za državni zaklad, za javna dela, proračun in trgovsko mornarico podpisali odlok o razdelitvi 75 milijard lir med pomorska pristanišča. Levji delež te vsote bodo prejeli Neapelj, Genova in Benetke, za Trst pa je ostalo le 2,5 milijard podpore, ali ena tridesetina celotne vsote. Tako so v Rimu pomen tržaškega pristanišča izenačili z Livornom in La Spezio, medtem ko bo Genova prejela 15 milijard, Benetke 12,5 milijard in Neapelj 12 milijard. Največ kave gre skozi Trst Še leta 1962 je bilo mesto Genova na prvem mestu glede uvoza kave v Italijo. Skozi omenjeno pristanišče je šlo 702.241 vreč, skozi tržaško pa 643.485. Leta 1963 pa je prišlo do nepričakovane spremembe. Trst je količino vreč skoro podvojil in dosegel visoko številko 1,256.450, Genova pa je zdrknila na 695.561 vreč. še slabše je šlo Genovi lani: uvozila je le 526.136 vreč, t. j. 26,4% celokupnega uvoza, Trst pa je ohranil nesporno prvenstvo: 1,217.119 vreč (61,2%). Ostali dve pristanišči, ki tudi uvažata kavo, Neapelj in Benetke, sta ostali daleč za Trstom in Genovo. Lani je Neapelj uvozil 167.983 vreč (8,4%), Benetke pa 64.239 ( 3,2%). Tekmovanje za pokal »M. File j« Zaključilo se je tekmovanje v odbojki. Vsa moštva so se zagrizeno borila, da si osvojijo čim boljše mesto. V četrtek, 18. novembra sta bili tekmi med Alojzijeviščem in Pevmo ter med Števerjanom in skavti iz Gorice. Alojzijevišče in Pevma sta predvajali precej lepo in borbeno igro. Prvi set so dobili gojenci iz Alojzijevišča s 15 : 13, drugega pa igravci iz Pevme s 16 : 14. Tekma je končala torej neodločeno 1:1. Enako je končala tekma med SKPD Števerjan in goriškimi skavti. Prvo igro so Števerjanci prepričljivo dobili (15:11), drugo pa z neprepričljivim igranjem zgubili z rezultatom 15 : 10. Naj omenimo, da je izven tekmovanja nastopila ta dan tudi ekipa iz štandreža ter zgubila s Pevmo 2 :0 (15 : 10, 16 : 14). V soboto, 20. novembra sta se spoprijeli moštvi iz Alojzijevišča in goriških skavtov. Kako nadmočno je bilo Alojzijevišče, dovolj zgovorno govori rezultat: 15 : 2 in 15 : 2! Tudi Gorica-sever (Dijaški dom) je morala kloniti pred Alojzijeviščem z 2 :0 (15 : 4, 15 : 2). V ponedeljek, 22. novembra sta bili na sporedu dve igri. Števerjan se je srečal z Gorico-sever. števerjanci so upali na zmago, a so si opekli prste. Bilo je oči-vidno, da jim je bila odsotnost dobrega igravca Hledeta usodna. Začeli so sicer dobro, a potem so čisto odpovedali in zgubili z 2 :0 (15 : 12, 15 : 10). Naslednji dan igra med Pevmo in goriškimi skavti ni prinesla presenečenj. Končala se je z zmago Pevme 2 : 0 (15 : 6, 15 : 11). Ker sta moštvi Alojzijevišča in Pevme dosegli enako število točk, to je 7, sta se morali pomeriti še enkrat za dodelitev pokala. Potrebne so bile tri igre. Prvo je dobilo Alojzijevišče s 15 :9, drugo Pevma s 16 : 14, tretjo spet Alojzijevišče s 15 : 5. Na ta način je prišlo Alojzijevišče za eno leto v posest pokala. Na lestvici jim potem sledijo goriški skavti in Gorica-sever s 3 točkami, SKPD števerjan pa z eno. Streljanje. Začelo se je v Katoliškem domu preteklo soboto, 27. novembra. Rezultati prve skupine so naslednji: najboljša sta Vogrič Štefan in Mužina Marijan, vsak po 25 točk (od 36 možnih); sledijo Maraž Jožko in Kranner Marijan ter drugi. Tekmovanje se bo nadaljevalo v četrtek, 2. in v soboto, 4. decembra, vedno zvečer ob 20$0. Namizni tenis: Začel se bo 6. decembra v Katoliškem domu. Moštva in posamezniki naj se prijavijo do nedelje. Tekmovanje za pokal »Friuli-Venezia Giulia« Začela se je odbojkarska sezona. Preteklo nedeljo so se vršile prve tekme. Tudi 01ympija se jih udeležuje (edino moštvo iz goriške province) in se meri s štirimi moštvi iz Trsta: Breg, Kras, CRDA in Centro Giovanile Studentesco. Rezultati pretekle nedelje so bili: 01ympija: CRDA: 2:0 (15:6, 16:14); 01ympija: Breg: 2:1 (15:2, 10:15, 15:12). »Zomice« so v Gorici v cerkvi sv. Ivana v adventnem času vsak večer ob 7. uri. Praznik Brezmadežne je praznik mladine s svetlimi ideali. Pridruži se ji tudi ti! ^iiiiiiiiiiiiiiiiimii .................................................................................................... milimi......................... m..n MEJA 46 Tako poparjen kot ta dan Hubert še ni hodil po Bistrici. A brž ko se 6 Pričel vzpenjati proti Slemenici, mu je y*6t pričel rasti greben. Odločil se je, Pojde naravnost na Snežnico in ondi vso jezo na Copernico. Dobil jo je pri kosilu. Pogovarjala se 6 s kozo in se mastila z Bogatajevo klo-8s°. Okrog nje so se plazile črne mačke 5 čakale, da pridejo na vrsto. »Kje imaš meso, ki smo ti ga dali za J°V(;ljnika?« jo je ob vstopu nahrulil Hu-etT »Zakaj mu ga nisi izročila? Zakaj 'Pii nisi vsega nesla?« ^sega naenkrat mu nisem mogla nesti. ! bilo preveč. Jaz sem že stara. Ce bi bil prejel prvi obrok, bi tudi ostalo nesla, ‘^ko pa sem mirne vesti ostala z mesom, T mi je poveljnik rekel, naj z njim naduti, kar hočem,« je zajokala Sršenka. h'Vidiš, kako brž je tvoja hudobija pri-na dan! Nazaj bi ga morala prinesti, bi i vedeli, pri čem smo. Takoj mi ga :r°Či!« "Pa ja ne boš tako grd, da mi ga boš nazaj jemal!« si je kajžarica že opomogla od prvega strahu. »Jaz hočem meso in nič drugega!« Hubert ni odnehal. »Danes ga ne grem odkopavat. Zakaj si pa rekel, naj kakšno stvar zakopljem, da bodo orožniki videli, kakšen strah smo imeli zaradi župnikovih groženj, da pride Tito,« je bila Copernica že bolj predrzna. »Jaz hočem meso, ki je bilo namenjeno poveljniku. Takoj mi ga izroči in ne laži toliko!« »Tudi če me pretepeš, ti ga ne dam. Če me ne pustiš pri miru, bom povedala ljudem vse, kar vem slabega o teb; in tvoji hiši. Ne bo malo. Jaz se delam neumno, pa nisem. Vse vidim in dobro slišim,« je Sršenka prešla v napad. Čeprav so se ji tresle roke od jeze, je še dalje grozila: »Poznam vse tvoje grehe in grehe tvojega očeta, tako da bj se šla lahko danes namesto vaju k župniku spovedat. Zato se le nikar ne napihuj kot kakšna žaba. Imam preveč sivih las, da bi mi ti grozil. Samo še eno besedo zini, pa grem po orožnike!« »Saj meni ni za meso,« se je Hubert pričel siliti na smeh. Hotel sem le vedeti, ali ga poveljnik res ni sprejel. Mi pa ostanemo kljub temu prijatelji kot preje. Drug drugega potrebujemo in bomo zato drug drugemu pomagali. Ko ti zmanjka mesa, pridi spet ponj. Če ti ga drugi ne bi dali, ti ga bom jaz dal naskrivaj, da ne boš lačna.« Ker se je Copernica do kraja umirila, je mogel Hubert nadaljevati v zaupnem tonu: »Poslušaj, Zopernigbauerin, s poveljnikom sem šel govorit glede župnika. Vsa zadeva se bo še dolgo vlekla, ker škof ne pusti, da bi šel s Slemenice pred birmo. Med tem ti meso v miru pojej in ne govori preveč naokrog. Si razumela?« * * * S Snežnice je odšel Hubert na Sleme-nico. Ni bil še čisto odločen, a zdelo se mu je najboljše, da gre takoj k župniku. Končna odločitev je padla nenadoma, prav v trenutku, ko se je bližal cerkvi. Gospod Simon je namreč prav tedaj šel mimo iz gostilne v župnišče. Hubert ga je prijazno pozdravil in se mu pohlevno približal. »Gospod župnik, že dalj časa bi rad z vatni na samem govoril zaradi neke zadeve. Smem iti z vami v župnišče?« Menda me ja ne misli ubiti! se je nekoliko ustrašil dušebrižnik. »če ni predolgo, mi lahko kar tu poveste. Nihče naju ne bo slišal.« »Veste, zaradi izstopa iz Cerkve bi se rad z vami pogovoril. Če bi ne bilo predrago, bi se spet vsi vrnili v katoliško Cerkev...« Gospod Simon je zgubil prvotni strah. Čeprav je dvomil v iskrenost Hubertovih besed in čeprav se mu je zdelo, da je namen Hubertovega prihoda v zvezi z zasliševanjem, ni maral sprejeti nase odgovornosti, da je Huberta odbil v odločilni uri. Nalomljenega trsa nj maral zlomiti in tlečega stenja ne ugasniti. Povabil ga je, naj gre z njim na toplo v župnišče. Pri topli peči šele mu je kot staremu prijatelju pričel razlagati, da je treba pri ponovnem vstopu v katoliško Cerkev točno Slediti cerkvenim predpisom in škofovim navodilom. Vendar je pri tem zlahka opazil, da Hubertu ni bilo dosti do njegove razlage, čeprav mu ni silil v besedo. Fant se je le pripravljal, kako bo župnika odvrnil od tega, da bi ga šel tožit. Zato je tudi župnik umolknil. »Zadnje čase smo imeli sitnosti s preiskavami,« je Hubert nekam v zadregi spregovoril. »Najhujše je menda že mimo!« se župnik ni nič razburil. »Kaj pravite, gospod župnik, jaz mislim, da bi bilo najlepše, ako bi vse to, kar se je zgodilo, vsi skupaj brž pozabili in spet lepo v miru živeli?« je Hubert s povešenimi očmi preizkušal trdoto župnikovega srca. »Drugega nam ne ostane,« je gospod Simon mimo pristal na predlog premaganega nasprotnika. Zdaj šele mu je Hubert pogledal v oči: »Jaz sem danes govoril s poveljnikom orožniške postaje in sem mu rekel, da vas imamo tu gori vsi ljudje radi in da hočemo z vami v miru živeti. Upam, da je s tem vsa zadeva zaključena.« »Od moje strani je,« je gospod Simon dal Hubertu do kraja razumeti, da ga ne bo šel tožit. Hubert je svoje dosegel in se mu ni bilo treba več poniževati. Naglo se je poslovil in hitel proti domu. (se nadaljuje} DRISKE Preteklo nedeljo je bil v Katoliškem domu v Gorici res lepo obiskan in tudi zelo uspel kulturni večer, ki ga je priredila slovenska mladina s Koroške, v glavnem doma iz Podjune. Na povabilo SKPD »Prof. Mirko Filej« iz Gorice je prišlo 43 koroških rojakov s posebnim avtobusom gostovat v Gorico. Dopoldne v nedeljo so opravili tudi romanje na Staro goro, popoldne pa so v Katoliškem domu nudili našemu občinstvu svojo sočno besedo v igri in pesmi. Drage goste s Koroške je najprej pozdravil g. Viktor Prašnik, podpredsednik društva »Prof. M. Filej«. Nato je spregovoril g. župnik Matej Nagele iz Žitare vesi, ki je skupino vodil in organiziral ves nastop. Povedal je, da so igravci in pevci ter godci iz več fara, ker ena sama fara ne zmore več gojiti slovenske prosvete — premalo jih je. V glavnem so bili zastopani fantje in dekleta iz Dobrle vesi, Št. Vida v Podjuni, škocijana ter žitare vesi. Mnogi mlajši, je dejal g. Nagele, se izgovarjajo, da se slovenščine ne splača več gojiti, ker se z njo ne pride daleč. Da mladi rod spozna, da se slovenščina go-govori ne samo na Koroškem, temveč tudi izven njenih mej, zato je delal na to, da pride do tega gostovanja. Središčna točka kulturnega večera je bila zgodovinska igra »Zadnji vitez Reber-čan«. Igravci so odigrali več prizorov, v katerih je prišla do izraza zgodovina re-brškega gradu, ki je bil last roparskih vitezov, katere končno zadene zaslužena kazen. Odpadlo je zaradi efektnosti zadnje dejanje, kjer pride do poroke grofične Gojenci slovenskega zavoda »Alojzijevišče« v Gorici priredijo v Katoliškem domu v nedeljo, 5. decembra ob 4h popoldne MIKLAVŽEVANJE za otroke in odrasle. Sv. Miklavž bo otroke obdaroval, zato prosimo starše, da prinesejo svoje darove vsaj do nedelje opoldne in jih izročijo pri družini Špacapan v Kat. domu. Tarifa za en paket je 100 lir. Vstop prost. Tridnevnica za sklep koncila Tridnevnica pred praznikom Brezmadežne po namenu sv. očeta za sklep koncila bo pri Sv. Ivanu v Gorici 5., 6., in 7. zvečer: od 6. do 7. ura češčenja, ob 7. adventna sv. maša. Na praznik zvečer bo ob 7. uri sv. maša z zahvalno pesmijo. Seja občinskega odbora v Gorici Župan je na zadnji seji poročal o prijateljskem dopisovanju županov iz Gorice, Celovca in Venla na Holandskem. Župan iz Celovca Ausserwinkler je povabil gori-škega župana in odbornike, naj obiščejo koroško glavno mesto. Župan iz Venla de Gou pa je še enkrat obujal spomine na nepozabno srečanje z goriškimi predstavniki občine v letošnjem maju in omenil, da se njegovi meščani pripravljajo na povračilo obiska v septembru prihodnjega leta. Na seji so odborniki odobrili izplačila vsote 2 milijonov lir v zvezi s sejmom sv. Andreja, 50.000 ustanovi »Unione Gin-nastica« za veliko dvorano in 160.000 lir turistični ustanovi »Pro Loco« za folklorni nastop v Istri. Razveseljiva vest za goriški kolodvor Na sestanku trgovinske zbornice, ki je bil v četrtek zvečer, je ing. Rigonat sporočil, da je bil nesporazum glede usposobljenosti goriškega kolodvora za mednarodni prevoz živine srečno odpravljen. Že-iezniška direkcija iz Trsta je že nakazala goriškemu kolodvoru 25 milijonov lir za najnujnejša dela. S tem denarjem bodo najprej pospešili carinske in zdravstvene operacije, zgradili ostrešje, okrepili razsvetljavo in postavili napajališče za živino. Vsi prisotni -so z velikim zadovoljstvom sprejeli to vest, ki bo oživila goriško gospodarstvo in mu odprla pot za bodoče naloge. 70-Ietnica zavoda sv. Alojzija Salezijanci v don Boscovi ulici so v nedeljo proslavili 70-letnico ustanovitve zavoda sv. Alojzija. Ob navzočnosti prefekta, župana, škofovega zastopnika in šolskega skrbnika in drugih uglednih osebnosti so gojenci tega zavoda priredili lepo uspelo akademijo. Ob tej priliki so tudi razdelili nagrade gojencem, ki so se pri študiju najbolj odlikovali. Odkritje spomenika padlim v Sovodnjah Vas Sovodnje pri Gorici se je v nedeljo, 28. novembra poklonila 101 žrtvam zadnje vojne z odkritjem spomenika, ki ga je postavila občinska uprava po načrtu grofa Paolo Caccia Dominionija. Za vse te pokojne je občinski odbor naročil sv. mašo, ki je bila na dan otvoritve spomenika opravljena v sovodenjski župni cerkvi. Zupan Jožef češčut je imel otvoritveni govor, v katerem se je spomnil vseh padlih, ki so žrtvovali svoja mlada življenja za boljše življenje bodočih rodov. Msgr. Cirotto je nato kot škofov zastopnik blagoslovil spomenik, nakar so razdelili svojcem 101 padlega spominske listine. Skupni zbori so nato zapeli nekaj pesmi. Pri otvoritvi so bile navzoče razne civilne in vojaške oblasti. Na Goriškem bomo obhajali za Brezmadežno po vseh du-hovnijah Mladinski dan z mladinsko sv. mašo in z MARIJANSKO AKADEMIJO IMOVICE Koroški Slovenci v Gorici ki bo v Katoliškem domu v Gorici na praznik, ob 4h popoldne. Vabljeni vsi, zlasti pa mladina. decembra Manice z vitezom Manfredom. To povemo v tolažbo tistim, ki jim je bilo hudo ob prizoru, kjer se je zdelo, da je roparski vitez z Rebrce do smrti pobil viteza Manfreda. Igravci so jezik zelo obvladali, bili so sigurni v nastopu, zlasti stari graščak z Rebrce je svojo vlogo odlično podal. S seboj so prinesli okusne srednjeveške kostume, ki so igri dali še posebno živahen izraz. Naj še omenimo prav v zvezi z igro, da je tiskarna Budin v Gorici pred kratkim tiskala 232 strani obsegajočo zgodovinsko povest dr. Metoda Turnška »Stoji na Rebri grad«, ki govori o vitezih, ki so dali osnovo omenjeni igri. Knjiga je na prodaj v naših knjigarnah na Goriškem in Tržaškem ter stane 750 lir. Res jo je vredno prebrati. Poleg igravcev so se zelo izkazali pevci. Moški oktet je odpel vrsto lepih domačih pesmi tako doživeto, da so poslušavci samo trepetali, kdaj bodo s petjem prenehali. Pokazali so, da je pesem še vedno domena koroškega ljudstva. Veliko prijetnega razpoloženja so prinesli v dvorano tudi muzikanti s svojo poskočno glasbo. Tudi nje bi občinstvo Še in še poslušalo. Prav lepo je uspel tudi srečolov z 11 bogatimi dobitki. Naš; ljudje so pridno $egli po srečkah in tako prireditev gmotno zadovoljivo podprli. Z eno besedo: zadnji kulturni večer je zadovoljil vse in si take vrste prireditev v Katoliškem domu še in še želimo.! Štandrež Naše katoliško prosvetno društvo nas je preteklo nedeljo zopet razveselilo s prijetnim zabavnim večerom v župnijskem domu. Dvorana je bila polna domačih in okoliških gledavcev, ki so z zanimanjem poslušali naše pevce in igravce. Prireditev je otvoril pevski zbor pod vodstvom organista Maksa Debenjaka in ubrano zapel tri umetne pesmi. Nato so se na odru vrstili domači fantje in dekleta in uprizorili najprej dve šaljivi enodejanki »Čudovita kupčija« in »Ozdravljeni mož«, v katerih je moški spol na šaljiv način prejel dober nauk. Sledila je veseloigra v dveh dejanjih »Poboljšana žena«, s katero so pa ženske dobile koristen pouk za družinsko življenje. Igravci so se vsi prav dobro postavili in želi navdušeno odobravanje občinstva. Posebno je vse veselilo, da so se pri tej prireditvi pridružili mladim tudi nekateri starejši igravci, kajti zavednim Štandrežcem je zares pri srcu naša beseda, častna tradicija naše vasi in zlasti naša bodočnost. Odprli so novo naselje za »esule« V ulici Carso so v nedeljo zjutraj izročili 57 begunskim družinam stanovanja, ki tvorijo kompleks treh velikih hiš v omenjeni ulici. Župnik iz Campagnuzze Manzin je najprej blagoslovil stanovanja ob navzočnosti oblasti in gradbenega podjetja, nato pa so bil; vsakemu družinskemu poglavarju izročeni ključi. Tako so dalmatinski in istrski begunci po skoro dvajsetih letih čakanja prišli do lastnih stanovanj. In naši slovenski begunci? Oni pa si morajo pomagati kakor vedo in znajo. Razgovor z občani v Podgori Interpelacija slovenskih svetovavcev V nedeljo se je vršil v Podgori v župni dvorani sestanek goriških občinskih predstavnikov s podgorskimi občani. Razgovora so se s strani občinske uprave udeležili odbornik za javna dela geom. Lupieri, svetovavca SDZ dr. Bratina in dr. Bratuž ter svetovavec KD dr. Cian. Po pozdravnih nagovorih dr. Ciana in dr. Bratine je odbornik Lupieri podal smernice občinske uprave za izvršitev raznih javnih del v Podgori. Občani pa so živahno posegli v debato z obrazložitvijo posameznih problemov, od raznih cest (M. Calva-rio, Slataper, Attimis, Brigata Treviso) do zadeve pokopališča, prevozov, javne čistoče, šolskega poslopja itd. Ob koncu so si občinski zastopniki od blizu ogledali stanje raznih cest, pokopališča in kanalizacije. S tem v zvezi sta svetovavca SDZ dr. Bratina in dr. Bratuž vložila na goriškega župana naslednjo interpelacijo: »Ker sta ugotovila nujno potrebo, da se zaustavijo vode, ki se stekajo s Kalvarije proti Podgori in povzročajo poplavo obdelanih zemljišč in v nekaterih primerih tudi naseljenih krajev, vprašujeta podpisana občinska svetovavca g. župana, če namerava občinska uprava, v pričakovanju dokončne kanalizacije ulic Brigata Treviso, Attimis in Monte Calvario, ki bo lahko v celoti rešila pereče vprašanje, začasno, a uspešno urediti zadevo.« V Pevmi so asfaltirali cestišče V Pevmi se je pred dnevi zgodil pravi čudež. Po treh in več letih, odkar so poglavarji družin, ki stanujejo ob cesti za Štmaver, pismeno zaprosili takratnega goriškega župana dr. Poterzia, da bi jim asfaltirali del cestišča, ob katerem so hiše, je občinska uprava končno poskrbela za naprošeno asfaltiranje. Upajmo, da se bodo v bodoče tako preproste zadeve hitreje urejale in da ne bo treba več čakati za kako drugo podobno ali še manjše delo na sklepe občinske uprave, ki bo začela delovati po upravnih volitvah leta 1970. OBVESTILA NAMENI APOSTOLSTVA MOLITVE ZA DECEMBER Splošni namen: Da bi imeli ljudje pravilno zavest o krščanskem dostojanstvu dela. Misijonski namen: Da bi korejsko ljudstvo našlo v Kristusovem nauku zveličanje in blagostanje. LISTNICA UREDNIŠTVA Zaradi praznika Brezmadežne bomo prihodnjo številko našega lista paginirali že v torek namesto v sredo, kot je to običajno. Prosimo dopisnike, da zato svoje sestavke pošljejo na uredništvo vsaj do 12. ure v torek, 7. decembra. Tečaj za ženine in neveste ter novopo-ročence se vrši v Gorici v Katoliškem domu. Predavanja bodo še 2., 9., 13., 16., 20. in 23. decembra ob 8.30 zvečer. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU bo predvajalo v Katoliškem domu v Gorici v nedeljo, 12. in 19. decembra, vsakikrat ob 16. uri otroško spevoigro v treh dejanjih JANKO IN METKA Otroci bodo v njej našli svoj pravljični svet, odrasli pa bodo doživljali ob otrocih njihovo srečo in veselje. Obisk igre vsem priporočamo. Prošnja. Duhovnik iz Slovenije bi silno rad prišel do revije »Duhovno življenje«, ki izhaja v Buenos Airesu. Ker mu je znano, da je na Goriškem in Tržaškem precej oseb, ki so na revijo naročene, pa po branju revijo odložijo med star papir, lepo prosi, če bi revijo odstopile njemu. Glavno je, da je letnik cel, ni pa važno, kateri. Ce bo več izvodov, jih bodo deležni njegovi sobratje. Revijo je prinesti na upravo našega lista. Že vnaprej vsem, ki se bodo odzvali: iskren Bog plačaj! DAROVI: Za Marijin dom v Rojanu: Cocchi Alojzija v spomin pokojne mame (ob 100-let-nici rojstva) 5.000; Gosler Ana 2.000; Gi-raldi Pina 1.000; Gentili Q. 1.000; Marija in Franc Saksida 2.000; B. C. 5.000; N. N. 5.000; Vončina Katarina ob rojstnem dnevu 4.000; družina Trampuž-Kosmina 5.000; Bandelli G. 1.000; N. N. v spomin pok. prijatelja Milana Može 3.000; N. N. 5.000; Piščanc Ivanka 1.000 lir. Za misijonarja Oballa: Marija in Franc Saksida 1.000 lir. Vsem dobrotnikom iskren Bog plačaj! RADIO TRST Prvi francoski satelit kroži v vesolju V alžirski Sahari so dne 26. novembra izstrelili prvi francoski satelit s tristopenjsko raketo »Diamant«. Satelit obkroži zem ljo v 108 minutah, njegov apogej znaša 1768 km, perigej pa 528 km. Težak je 42 kg in dolg 19 metrov. Njegova izdelava je stala 50 milijonov frankov (okrog 6 milijard 250 milijonov lir) in delali so ga 400.000 delovnih ur. General De Gaulle je označil to izstrelitev kot zelo važen uspeh, na katerega je ponosen ves francoski narod. »Diamant« je eksperimentalni satelit, katerega glavna naloga je preizkusiti nosilno raketo ter dokazati, da Diamant lahko sprav; v vesolje tudi nad 40 kg težko raketo. Iz Moskve pa so sporočili, da so izstrelili že svoj »97 Kozmos«. Spored od 5. do 11. decembra 1965 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9l Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Božič Divjem Zapadu«. Napisal Karl May. Dr» matizacija Dušan Pertot. — 12.00 Nabož« pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.® Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v na^ deželi. — 15.30 »Usad na Severni postaji4 Drama v treh dejanjih. Igrajo člani SI» venskega gledališča v Trstu. — 18.30 »Sveš Miklavž na podstrešju«, mladinska radii ska igra, ki jo je napisala Tončka Curk — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado narik: »Pratika za prvo polovico decel* bra«. Ponedeljek: 11.35 Radio za šole (oddaj* za srednje šole). Ponovitev ob 17.25. 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska Pj ljudna enciklopedija. — 18.30 Manj znal« skladbe Antonina Dvoraka: Slovanski P'f si. — 19.15 Poglavja iz zgodovine, sl* venske književnosti: Vinko Beličič: »Levstik - kritik, jezikoslovec in ideolog1' — 21.00 Stanislav Moniuszko: »Halka1’ opera v štirih dejanjih. Orkester in zW Filharmoničnega društva »Moniuszko« i1 Poznanja. V odmoru (približno ob 21.45! Opera, avtor in njegova doba, pripra^ Gojmir Demšar. Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Ra^1 Bednarik: »Pratika za prvo polovico cembra«. — 17.20 Italijanščina po radii1 Osnovni tečaj: 5. lekcija. — 18.30 Konce* tisti naše dežele. — 19.00 Plošče za vas 21.00 Pregled slovenske dramatike, prip^ vila Jože Peterlin in Josip Tavčar. Treti1 oddaja. Slovensko gledališče v dobi t mantike in čitalnic: »Varh«, enodejank in odlomka iz del »V čitavnici« Mir's' Mahniča in »Župan« Miroslava Vilharj* Sreda: 8.30 Glasbena matineja. — 9$ Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojan* — 10.20 Komorni zbor »Miinchener Ch^ buben« pod vodstvom Fritza Rothschild — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 15-1 Slovenske Marijine pesmi. Cerkveni P0' ski zbor z Opčin. — 15.30 »Sneguljčica1 pravljica v osmih slikah. — 18.00 Ne vif toda o vseh - radijska poljudna enci^1’ pedija. — 19.15 Higiena in zdravje. — ltf\ Komorni zbor iz Celja. — 20.30 Kult/' odmevi - dejstva in ljudje v deželi./ četrtek: 12.00 Za smeh in dobro voli5 — 17.20 Italijanščina po radiu: Osno'’^ tečaj: 6. lekcija. — 18.30 Dimitrij Šos1* kovič: Koncert za klavir, trobento in P' dala, op. 35. — 19.00 Pisani balončki, dijski tednik za najmlajše. — 21.00 »Zl^ hrošč«, dramatizirana zgodba. — 22.45 t? norist Mitja Gregorač, pri klavirju Pa'^ Šivic. Petek: 11.35 Radio za šole (oddaja za ^ stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob VI* — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18’* Ne vse, toda o vsem - radijska poljub enciklopedija. — 18.30 Znani dirigenti '[ skladatelji v Trstu. — 19.15 Sloveli znanstveni delavci s tržaške univerze: r; Elvi Miklavec: »Devinsko narečje«. / 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 K°r cert operne glasbe. Igra simfonični orP ster italijanske radiotelevizije iz Turina^ 21.45 O kritiki marksizma v Italiji: ^ torio Frosini: (3) »Antonio Labriola in rt8f ksizem kot filozofija«. Sobota: 12.00 Kulturni odmevi - dejst'r|' in ljudje v deželi. — 15.00 Glasbena 0 NECCHI "NAJMODERNEJŠI ŠIVALNI STROJ NA SVETU,, Preden se odločite za jnakup šivalnega in vezilnega stroja je za vas zelo važno, da si ogledate tudi NECCHI NECCHI je prepričate s • v • v • šivalni stroj - 0 tem se lahko praktičnim preiskusom v naši trgovini: Corso Italia, 41 - Tel. 5765