WBBM Hill \ I V VELIKEM ZNAMENJU CUDE2I V MURSKI SOBOTI — CEZ NOC POSTAVLJEN KULTURNI DOM, UŽALJENA KINO DVORANA IN POŠASTNI PLOTOVI — EIFELOV STOLP IN STANOVANJSKO VPRAŠANJE — TRIINTRIDESET DEDIČEV IN BLAGOSTANJE OBMURSKIH PLESKARJEV — GROF MONTE CRISTO IN OBISK FESTIVALA V Murski Soboti, prestolnici Prekmurja in Prekmurcev, se jjodljo zadnje dni strašanski čudeži! Mesto je kot prerojeno — celo tradicionalni prah je pabral botrček dež — in kamonkoli pogledaš: Prireditev! Kulturne, fizkulturne, manj kulturne, bolj kulturna — predvsem pa zabavnet Ser« — za jedačo in pijačo itd poskrbljeno! Original lju- tomerčan pa je devizal Specialno za to priliko so končno postavili na Glavnem trgu tudi tako dolgo zaželeni, toliko prediskutirani in toliko prekleti Kulturni dom. Sicer se nekateri čudijo, češ da je podoben cirkusu; toda — zakaj bi enkrat ne bil ckkus podohen kulturnemu domu, če pa so včasih nekateri kulturni domovi podobni cirkusu... Zato pa je — žal — užaljena nedokončana kino dvorana. »Noben pes me ne povoha!« se je pritoževala našemu specialnemu dopisniku. »Ko bi me sta senzacijo vsaj tako skrivnosfeno-pošastno čez noč prestavljali in postavljali kot tiste hokuspokus plotove, tako pa...« Ponos Murske Sobote je novi sobofiki Eiffelov e tolp. Sicer je za malenkost nižji kot parižki, zato pa je iz lesa in vsakdo, ki bi rad splezal nanj, mora imeti akrobatske sposobnosti Končno pa, kje piše, da bi moralo prav vse biti po pariško! Se bo že še na*o kaj takšne branže drugje. . Kaj pa v naslovu obljubljeno stanovanjsko vprašanje? — se vprašuješ ljubeznivi bralec. — Tega naš Eiffelov stolp ne bo rešil, pač pa večno preseljevanje podjetij iz bajte v bajtol Ko se je v neke prostore te dni zopet vselil nov srečen dedič in smo ga vprašali, kateri po vrsti od osvoboditve sem je že v tej bajti, je sramežljivo odgovoril: »Tliintlideseti.. .« Temu triintridesetemu bodo kot neananemu dobrotniku (pravi dobrotniki želijo iz skromnosti ostati neznani) postavili soboški in okoliški pleskarji iz hvaležnosti velik apomenik — kajti edino oni so do sedaj pri teh večnih selitvah profitirali. Va»t, da bo prišel v Mursko Soboto na Prekmurski festival s svojimi milijoni tudi sam grof Monte CrLsto, je vzbtidila pri ljudeh, predvsem pa Pri prirediteljih razumljivo veselje. »Končino eden!« ®o vzkliknili prireditelji, »ki bo lahko vse, kar mu Prekmurski festival lepega, dobrega, zabav-zaniirtivega in kaj jar. vem še vse tudi — plačal! Ce ne verjamete, pridite pogledat.. PlmtA IHA BESEDO Naj druge flažke vrag pocitra! Prekmurcem najbolj vieč je — piitra! do 7. junija 10 dinarjev CT JI alfiV. 22 Obiščite Prekmurski festival od 30. maja ^oitnina plačana v gotovini TOREK, 2. JUNIJA 1955 tETO Vi UST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH - IZHAJA VSAKO SREDt, OBMURSKI KMEČKI HUMOR SOBOŠKI KOVRAN RAZLAGA SANJE... Drugje ta »kšeft« ne žre, v Murski Soboti pa cvete. Namreč razlaganje sanj. Tako ti razložijo, če sanjaš na primer: da gledaš kulturni program — da boš pijan; da sediš v kavarni — da boš dobil ozebline; da vohaš mrhovino — da boš dobil stanovanje v Cvetkovi ali Gregorčičevi ulici; da zastonj čakaš na avto — da boš šel predavat v Ljudsko univerzo kakšne oddaljene vasi; da vidiš evangeljskega župnika — da boš dobil pa.aS_ prostora za tisti dve dri^ žini, ki ju je treba preS ^ liti, da se zidava Kultur. nega doma lahko zač**e j . . so postavljene košari^? > za odpadke na Titovi cest*1 če so vedno prazne? Ker služijo vsaj izključ®. nim nogometašem P0,1??., ob povratku s kcglj*^ za redni trening nam®s*° žoge. . ... . . . gori v Soboti večkrat >u tudi podnevi? , | Ker bi drugače ne *zP°ij > nili plana, saj je pono ^ j njegovo izpolnjevanje ta ko slabo, so združili podjetji k^ varno Sosič in hcftel Zv®' tda? Ker imata obe deficit J daje v matematiki min'1 j in minus vedno — plus-'' ' a j.1 ENKRAT SOBOŠKI MALI OGLASI DAMO V NAJEM pr?*j malenkostni najemo*11 oglasni kiosk na Tfs Zmage, primeren za k11 nik ali hlev za zajce Cenj. ponudbe na Olep* valno društvo . PRODAMO na javni dra^ vse oglasne deske z vsemi okrožnicami žebljički vred. Opozarl mo na veliko zgodovins vrednost okrožnic, ki 1 | virajo še iz leta 1947 NAGRADO dobi tisti, ki še spomni, zakaj smo n ^ j metali na raznih ogl*** . Murski Soboti tiste granitnih kock Reš' oddajte pod značko ” tlakovanje smo pozab' OBJAVA) Vsem tistim. ^ so v teku zadnjih \g. v let vložili prošnje za delitev stanevanj, sP°»eli čamo, da bomo ?‘\of prošnje pretresati. tori hitro najdemo Pr°s,1)to kjer bomo imeli $]• svoje seje. — Stanov ska komisija DOBER ODGOVOK Učitelj prinese k dopisni uri nagačen^ kosa. tO' ! — Kakšna ptica Je Jurček? ,.teU> — Mrtva, tovariš ul* JOJ. KANI BI DFL?‘ »I, nam sosedom boš dal vsakemu po deset hektarjev, MEDVEDJI PLES duše odšla popivat. Medvedu so se tako strašansko cedil« sline, da bi bil najraje iz kože skočil. No, vest o čudežnem medvedu je i neverjetno naglico prodrla v vs« okoliške kraje. In ko so trije možakarji nekega dne popoldne prišli v neko večjo vas, »o kmetje kar z vilami, grabljami in drugim orodjem prihiteli naravnost z njiv. Medved je plesal, da je bil ves prepoten. Potem sta jo Jule in France spet mahnila v gostilno. Toda medved Miha to pot ni več mogel zdržati privezan. Ves žejen je vpričo množice gledalcev obu- Pano zakričal za Juletom in rancetom: »Barabi grdi, jaz bom skočil iz kože!« Med množico ie završalo, dvignile so se roke, grablje, vile — in Miha je zaplesal pravi pravcati medvedji ples... Julctu, Francetu in Mihi ni bilo do dela, radi so g« Pa pili. Toda, kako priti na lahek način do denarja? Pa se jira je le posvetilo. Pri nekem lovcu so ukradli pravo medvedjo kožo in vanjo tako mojstrsko oblekli Miho, da je izgledal kakor pravi pravcati medved. .Jul« niu ie še privezal okrog vratu debelo vrv, France pa iztaknil nekje debelo palico — in hajd v prvo vas. ♦ Cenjeni vaščani in va* ičanke!« je nagovoril množico radovednežev pred vaško gostiloo Jule. »Oglejte si strašno živa), ki uboga na vsak migljaj...« In medved je zaplesal, da je bilo kaj. Vaščani so drli vkup, ob koncu predstave pa je France pobral od gledalcev vstopnino. V klobuku se mu je nabrala prav čedna vsotica. Zato »ta z Juletom privezala medveda k najdebelejšemu drevesu in mirn« »Hudiča, pa so ml rekli, da sc da z ,Uninio<>om' tudi orati!« ■ le res, da malo poje, ampak fakirja vseeno ne bi smel vzeti za brananje!« »Evo! Izumil ..era •troj, ki hkrati orje, seje in kosil« »Odlično! 'jamo izumite še p.iesico, ki bo tako hitro zrasla!« dinariev kol bi mignili Je pa še en drugi v mestu, zgoraj pri cerkvi, tisti pa dere zobe kar takole . « Juža je že zopet imel zob v kleščah in vlekel kar se j« dalo. Slišati je bilo, ka* kor da bi se podžagun hrast podiraL »Ouuuuuuhl* France se je drl, kar so mu pljuča dajala, Juža pa je nadaljeval: »Vidiš, Franci, takšni so dohtarji. In za takšno trpljenje bi moral pri njem plačati vsaj štiri sto dinarjev! Ampak tisti tretji, tam za magistratom, tisti pa je še hujši! Tisti te pa kar takole ...« Juža je tako vlekel in sukal zob, da »e je Francitu (delo, da mu bo še hrbtenico potegnil z njim ven. »Ouuuuuuuuuuuhl« je vpil Franci, Juža pa, ki je zob že toliko izdrl, da se je le šo na žilici držal v čeljusti, je dejal: »Vidiš, Franci, tako dela tisti tretji. In plačati bi mu moral vsaj pet stotakov, takšni so! — Zdaj pa poglej, kako jaz pulim zobe!« In Juža je čisto nalahno potegnil že izpuljeni zob iz ust. »Dva stotaka boš dal, ker si tl, veš!« je še dejal in spravil klešče. Franceta je bolel zob. Bolel ga je tako, da je mislil, da mu bo črepinja počila. Toda k zdravniku hranež ne bi Sel, fie bi ga s parom volov vlekli! "lak je bil Franci, Zob pa ga je bolel bolj in bolj, tako da bi najraje skočil iz kože. Bilo je jasno: zob mora ven! Toda kako? K zdravniku — ne in ne! Potem raje pod rušo! Zato je Francitu nasvetovala stara Katra, naj gre k Ste-rovemu Juži, ta da je najboljši za pipttnje zob —• in tudi zdravnik ni, ampak domač človek, kovač. Tako se je odpravil Franci do Stcrovega Juže, kovača. Ta ga je lepo sprejel, mu pokazal kuhinjski stol in rekel: • Brez skrbi, Franci, tega bomo imeli zunaj kot bi mignil. In dobro je, da si prišel k meni. Vsi ti dohtarji »o mesarji, iintarji! Ti niti ne veš, kako pipljejo zobe N Juža je ta čas prinesel nekakšne klešče v nadnaravni velikosti, jih obrisal v hlače in velel'. • Zdaj pa le odpri žnabl«. pjč! Pri meni — toliko ko da te sploh ne bi bolelo! Če bi pa Šel v mesto, veš, tam takoj pri trgu je en tak zo-boderee, zdravnik, ki tl dere cobe takole, poglej...« Tu je Juža nastavil klešče, zagrabil zob in zače! majati. Pokalo je kot da bi desko lomi!. »Ouuuuuuuuh!« s« j« drl Franci. "Vidiš,« je dejal nato Juta, kovač, »tako dela tisti tam pri trgu. Pa še dohtar 1« 000«>0000000c SVSCARSKS HlIMC R »... oh, seveda, moj ml tudi pomada pri nalogah! HakaJha... toda moj je boljši — ko bi ga samo videl, kako se je mučil in potil, ko je iskal skupni imenovalec pri ulomkih!« .jMMk „ »Ali res ne moreš biti tak kot so drugi možje, nikoli ničesar ne ulovljol?« .. in če ni prišel nihče na pomoč, se še danes tako vneto ziblje.. .1 LIRIKU »Kaj res ne moreš preprečiti, da bi se ta prekleta šival kar naprej tako izzivalno pred menoj sprehajala!?« »To |e pač bilo veselo, kaj, očka! Daj, prosim te, odpri pipo še enkrat!« »Veš, moja služba mi ,e zagotovljena! Ce tu namestijo koga drugega, bi potreboval štiri leta da bi se znašel, kje je kaj...« Brez besed Ljubezen — tvoj je večen »lajtmoMv«, od solz je ves premočen že tvoj »izecn«, zapri že enkrat, ljubček, svoj izliv, sicer si še nakoplješ — revmatizem! UMETNIKU Ker sl košat, mladike rad dušiš, z izgovorom: »Eh, spet nekakšen -izcm«!« To mojster, je dokaz, da se bojiš za bujen svoj, cvetoč — merkantilizem! COCTA — COCTA Za »Cocto« ljubljansko preriva se svet, odkar nam prodaja jo šišenska klet Za žejo je dobra, a ža! je tako, da »Cocta« požene kaj brž na vodo. In vendar dandanes pač malokdo ve, da »Cocta« je v glavnem zares iz vodž. • No, voda od nekdaj bila je zastonj, NEUMNOST Neumnost, hujša si kot zlobat Za zlobo je pač kazen — globa. Neumnost, naj bo še tak' groba, brez kazni spremlja nas do groba! RESNICA Ko je nekega dne nekdanji predsednik ZDA Lincoln prisostvoval otvoritvi živinske razstave, je bil med povabljenci tudi mladenič, sin bogatega farmarja^ Ta se je o razstavljenih živalih silno prc/.irno Izražal. Njegova bahavost je Lincolnu kmalu postala neznosna Ko so naposled prišli do oddelka telet, med katerimi je bilo nekaj krasnih primerkov, se je mladi farmar spet oglasil: »Vse to ni nič! Moj oče je vzgojit tele, s katerim se nikakor ne more primerjati nobeno od teh!« Ob teh besedah ga te Lincoln nremeril od glave do peta In rekel: »No. da — to jr žzl resnica!« a »Cocta« je draga, ker je iz limon. Limon pač ne čutiš, saj le vitamin zataknjen je v soku iz raznih tropin. Tako pač po »Cocti« se čuti pohlep, čeprav je predraga za sleherni žep. Kolcalo se Kranjcem do smrti še bo, ker z zlatom p!ač'vali so sladko vodo. Mi-Ma NENASITNOST Dva pariška zdravnika sta se nekoč sprla. Spor sta hotela rešiti z dvobojem. Seveda sta oba zahtevala: dvoboj do smrti nasprotnika. Ko je izvedel o tem Trl-stan Bernard, se je začudil: »Oh, ti zdravniki! Mar jim ne zadostujejo več — pacienti?!« PREVEC IN PREMALO Plesalki Cleo de Merode, lepi prijateljici bavarskega kralja Leopolda, je poslal neki španski grand povabilo, naj pride k njemu na skodelico čaja.. Podjetni grand je pismu priložil ček za pet tisoč frankov Drugi dan je dobil odgovor. Ko je odprl pismo, je iz pisma padel ček, ki ji ga je poslul Na listku pa je bilo napisano: »Za skodelico čaja je to preveč, za čaj z vsem ostalim vred pa — premalo!« DESNA ROKA Nekoč so v družbi Tristana Bernarda govoriil o nameravani ločitvi mladega doslej idealnega zakonskega para. Ugibali so. kaj naj bi bil vzrok za ločitev. Eden je kot vzrok navajal to, drugi ono. pa so povprašali še Tristana Bernarda če morda on kaj več ve o vzroku ločitve »Seveda« jc odvrnil Bernard »mlada ženica Je odkrila na desni roki svojega soproga diamanten prstan ...« »Ali se norčujete?« so se čudili vsi no vrsti. »To vendar ni in ne more biti vzrok za ločitev!« »Kako da ne?! Soprogova desna roka je bila namreč — njegova sekretarka!« Mit C PREt»R.CcVAiU (Piše Fičafajev Tunek) ZGODI SE Pri nas v podjetju pro-j2vajamo stroje za izdelavo Konic pri strelovodih. Ne . °m dejal, da je to, kot se lePo slovensko reče, izdelek masovne potrošnje«, toda 1111 vseeno kar dobro shaja-In to, da tako dobro Rajamo, se moramo zahvaliti pravzaprav našim komercialnim sposobnostim, bolje rečeno, komercialnim sposobnostim našega Potnika Filipa Mrdavsa In Prav njega bj vam rad Predstavil. Kadar on prodaja — dru-rešitve nimate, kot da ^pite. Kupite čim prej in s čim manj besedami — le sebi koristite s takšnim postopkom! Kajti, če nočete “Upiti, če trdite, da ne rabite niti tega niti kakšne-ga drugega stroja, da nihate denarja, da nimate *asa, da je delavski svet Proti, da jo upravni odbor Prepovedal..skratka, nič da ne boste kupili, ste se 2pčeli igrati ne samo s svojim časom, svojim duševnim in telesnim mirom, anipak tudi s svojim zdravjem! Ce boste danes dopovedali Filipu, da ne boste kupili, vas bo jutri poklical po telefonu, pojutrišnjem pa se pripeljal z avtomobilom kakršne koli direkcije! Ce ga boste vrgli pri enih vratih ven, bo prišel nazaj skozi druga. Tak je torej naš Filip! On prodaja pod vsakim pogojem in v vseh okoliščinah proti gotovini, na kredit, na obroke in za proti-Usluge. Poznam neko šiviljsko podjetje, Id je naročilo. Pri njem že šestindvajset strojev za izdelavo konic Pri strelovodih in prihodnjih dvajset let ne bodo vesoljne šivilje delale druge-Ga, kot samo odplačevale le naSe stroje! Izredno pa Je uspela prodaja našemu FilipU v neki kemični čistilnici — fie hočemo ali hočemo, moramo dajati tja vsak teden čistiti vse svoje obleke. Zaradi absolutno Neškodljivih pralnih sredstev so sicer vse naše obleke prežrte ln preluknjane in bi jih najraje sploh ne dajali več v čl-!\e_nje. Toda uprava kemične čistilnice vztraja na P°Sodbi in naše obleke po-tuJejo tako brez usmiljenja eden za tednom čistilnici nož... Tak mož je torej naš Fl-P Mrdavs! Vsekakor mož „,a svojem mestu — le ena nabost ga kazi. Sicer je h s> nihče med nami ni ez slabosti, toda Filip — Jel prosim, tudi'kdo med ga rad zvrne ko-t, ček ali dva. Toda naš Fili Veg P Pije tako, da to 2e ni stit ampak — opro- ue izrazu — žretje! In nažre se ga tako, da to niti najmanj ni v čast našemu podjetju in kolektivu. Toda kaj naj storimo? Odpustiti ga — kakšna škoda! Kdo bo pa potem še kupoval naše stroje za izdelavo konic pri strelovodih? Brez Filipa — nihče! Toda Filip pijan — no, to bi morali videti! Zato smo sklenili, da zaprosimo za pomoč predsednika protialkoholnega društva v našem mestu. To vam je mož principov! Njegova borba proti demonu alkoholu je postala že pojem, njegovo doslednost so postavljali v vsem šolskem okolišu že štiriletnim otročičem v otroških jaslih za zgled, njegov pogum pa je segal celo tako daleč, da si je upal glasovati zadnjič v mestni skupščini celo za povečanje davka na alkoholne pijače! Tega vzornega moža, po imenu Sebastijana Vodopivca, smo torej sklenili naprositi za pomoč. In Sebastijan — po poklicu je nepreveden upokojenec v osmem mesecu pričakovanja — se je s pravim apostolskim veseljem odzval našemu vabilu! Najbrž po tistem izreku o izgubljeni ovci ali kaj podobnega ... Zaprli smo torej Sebastijana Vodopivca z našim Filipom Mrdavsom v konferenčno sobo, vsi ostali pa smo s(> v prijetnem pričakovanju zbrali primemo vzvišeno razpoloženi v ravnateljevi pisarni — takoj zraven konferenčne sobe. Kdo bi nam zameril, če smo poslušali! Najprej je zadonel prodoren glas Sebastijana — dolgo je govoril, dolgo. Nato zopet Filip. In zopet Sebastijan in zopet Filip. Razgovor je po vsem videzu potekal vedno bolj prijetno, kajti sedaj smo od časa do časa slišali celo kratek nasmeh, trepljanje po kolenih in atmosfera prijateljstva je kar puhtela izza konferenčnih vrat. Čakali smo Štiri ure. Končno se odpro vrata in skozi nje pride Sebastijan Vodopivec, predsednik društva antialkoholikov in upokojenec brez prevedbe, z odpeto kravato, brez suknjiča ter s steklenico, iz katere je smrdelo žganje, v eni in kosom papirja v drugi roki: »Tovariši, hilc — tale vaš prijateljček Filip — hilc — recite kar hočete, je silno prijeten — hik — fant! Kupil sem od njega štiri stroje — hik — za izdelavo konic pri strelovodih — hik — plačeval pa bom v obrokih od — hik — pokojnine, ki je — hik — še nimam ...« Jffi Doktor: »Kako dolgo pa imate že vi prošnjo za stanovanje na stanovanjskem uradu?« Doktor: »Aha, aha, v žclodcu vas boli. Prosim vas lepo, recite A!« PONOS Tineta je zadnjič obiskala zaročenka. Ponosno ji je razkazal svojo knjižnico. Ona je začudeno prebirala naslove knjig: Bon-ton, Kako naj se vedem, Pot k samovzgoji, Problem težko-vzgojljivih... In začudeno vprašala: »Tine, kje si pa dobil vse te knjige?« Tine ji je ponosno pojasnil: »Veš, vse te knjige so mi poklonili starši, znanci in prijatelji!« PISMO Prijatelj je potožil svojemu dobremu znancu: »Pomisli, že zdaj vidim, da bom imel težave s svojo deklico, če jo poročim. Ona je po poklicu učiteljica. Poslušaj, kakšno pismo ml je poslala: „Dragi Stanko! Vidim, da si me v svojem zadnjem pismu imenoval .najdražja Vera*. Stvar je zdaj taka: ali Ti slovnico zelo slabo poznaš, ali pa boš slab zakonski mož. Ce sem namreč jaz edina Vera, ki jo Ti imaš, potem je izraz ,najdražja‘ napačen. Ce pa Imaš še kako Vero poleg mene, potem takoj prekinem s Teboj!"« FRANCOSKA VLADA Ni res, da je res, da so pri sestavi nove francoske vlade nastale nove težave. Res pa je, da so vse te težave že stare. vn\v4 v ^( pvajam.xv «£oV2N'/C>C>Wje- OVAN^ pRepvzede l& OPtKR&U POLJOPttlV«ED£ ČEMU IZUM? Zdravnika Virchowa so klicali k pacientu, ki se mu je zataknila kost v sapniku. Po končani operaciji se mu je bolnik hotel zahvaliti: »Tisočkrat zahvaljeni, gospod profesor. Res ne vem, kako naj se vam oddolžim za to?!« Virchow je ironično pripomnil: »Odkar so Babilonci izumili denar, to ni več tako težko!« MERILO — Veš, dragi, tudi tl boš moral brati pri zajtrku časopis, sicer nama tu v hotelu ne bodo verjeli, da sva poročena! — Je), sinko, lepo vse, kar dobiš na nrito, da potem, ko boš poročen, ne boS več izbiral. Stran 6 mnočUTE vetrn tMtii ^ 6* WT vV '^3Cf \N iV/ V otfjTA l rB * oi' PPT ^ ^ ^ nhi^\XE^\ jsfesrS^ “wk0«& -,^ ??* Or 0R0l' V&S S»& p ^ jfn k jv«s> Msorfifiiisin a@a»«ss £0 — rtB 5re M 01T^^r%!U/ * - - STl/4 2*1- N ^Utlfi^J*1**^ '^‘‘“se.kMer STeo^k ‘ KAKOVOSTI H RAZSTAVI V 1 $: ŽELITE 0& ^9 r2SE^ UVI/IC .-as? '' SSgT S&J& *gr»s»> jm^y„ **»•*" CENENOSTI NAŠIH IZDELKOV NA SKI SOBOTI OP 30.V. 1H> 8.VI »»ssfilsL 1Pg ^//\^%ji 1 o&vni^iMi PpDUZ£c'£ £4 . pa povabi k sodelovanju že tudi vse tiste, ki ho-te)o »Totemu« kaj povedatil Tvoja Juca V SOLI , ''Prnikula, kaj nas uči ta-le basen?« “Da ni nikoli dobro, biti Pr>'vp? radoveden!« RAZUMLJIVO Tik pred odhodom na dopust se je Franci stehtal. Tik po prihodu z dopusta se je Franci spet stehtal In imel četrt kilograma manj kot prej. Kako to? Obakrat se je tehtal z denarnico v žepu! OBRTNIŠKA JEZA — Zakaj se vaš mož tako jezi? — Veste, njegova jeza je čisto lokalnega značaja. Slišal je, da mu bodo najemnino za lokal desetkrat povišali. ODDIH — Prvi dan dopusta sem preživel na smučanju ... — In ostale dni? — Doma v mavcu TOK- 1%. f cr V)A %c * .^.llEPOA/, »JUGOSLAVIJA« Nedavno sa je po Ljubljani sprehajala reprezentanca poštarjev FLRJ z velikim napisom »Jugoslavija« na trenirkah — prav tako kot naši olimpijci. Člani te ekipe pa so v glavnem igralci zagrebškega kluba »Poštar«, ki igra v zagrebški ligi! BE.IVSK s Naj bo kakor koli že, toda rečem vam, da imajo v Ljubnem ob Savinji nekaj prav brihtnih glavic. To velja ša zlasti za nekatere možakarje v kmetijski zadrugi, ki prav dobro vedo, s kakšnimi sredstvi jc treba zvabiti ljudi na sestanke, občne zbore itd. Njihova taktika je odlična. Kot prva točka je na dnevnem redu popivanje, v drugi točki se ljudje pošteno najedo, tretja točka, v kateri bi se naj razpravljalo o aktualnih za-• družnih problemih, pa m .ra zaradi pomanjkanja časa ča-sto odpasti. Kljub temu pa je udeležba vselej — stoodstotna! Cefizelj, 1. r. Mar mislite, da le olimpijska ekipa trenerke nosi, kot jih kaž« slika? Nel Tudi poštarjev, mesarjev, brivcev dika po vsej Evropi v njih se okrog potikal CDMEGOfllMKOlPf KRONIKA (Piše Jožek Čebulica, pionir) V BLANCI,.. Iz šole sem jo mahnil naravnost v Blanco, kjer sem s prostim očesom brez daljnogleda naštel toliko šušmarjev, da bi jih bilo več kot dovolj za dobro obiskan množični sestanek. Baje jih je vedno več, saj rastejo kakor gobe po dežju. Ko sem bil pri njih, so mi strogo zabičali, naj jih nikar na vlačim preveč po časopisu, češ da niso sami krivi, če v Blanci ni niti enega poklicnega krojača ali šivilje. ... IN VELIKEM KAMNU Oni dan nas je obiskal stric iz Anglije. Ko sta se z očkom začela pogovarjati o bolj zaupnih rečeh, sta me napodila iz sobe. Kljub temu pa sem skozi ključavnico ujel še naslednji pogovor: »Pri nas v Angliji so trgovine vsako nedeljo zaprte!« je dejal stric. »Kaj bi se hvalil s tem!« je odvrnil oče. »Pri nas v Velik«m Kamnu pa je ' zadružna trgovina včasih celo med tednom pol dneva zaprta.« (Opomba Jožeks Čebulice: Mislim, da se oče ni dovolj precizno izrazil. Zadružna trgovina v Velikem Kamnu ni zaprta za vsako figo, ampak le takrat, kadar praznujemo kakšen pomemben cerkveni praznik — na primer vnebohod in podobno.) STRASNE, TODA RESNIČNE SANJE Dva prijatelja sta se pogovarjala: »Veš, zadnjič je šoler Jaka Hudopisk nenadoma krepko pritisnil na zavore avtomobila, se naslonil na volan, zaspal in sanjal strašne sanje. Sanjal je, da je hotel s svojim avtomobilom tam nekje pri Škofji Loki prečkati gorenjsko železnico, pa so mu pred nosom zaprli zapornice. Dolg vlak je hitro odpeljal mimo, toda zapornice se niso hotele odpreti. Šofer je čakal pet minut, potem deset minut, pol ure, celo uro, dve uri, ves dan, ves teden . . . Ko pa se je spomnil, da ga čaka doma huda in stroga žena, ki ga bo zaradi zamude prav pošteno okregala, se je tako prestrašil, da se je ves poten prebudil.« »In kaj se je zgodilo potem?« »Nič, kajti zapornice, pred katerimi je stal avtomobil, so bile še vedno — zaprte « V PARKU »Ne dajta se motiti, prosim! Jaz vaju tako ne poznam!« ZDRAVJE Oče se razjezi nad sinom ob koncu šolskega Jeta: — 2alosten sem! Tako slabo spričevalo si mi pri' nesel! Sin pa odgovori: — Veš, oče, glavno le, da je človek zdrav! PREV\)Z£Č£ UAVEL\ViO l MAlO NOVI TEIAERIN^K-A '[A BlAfiOM,KMETIJ Mm STROJI IN MAP«AVAMI,TBAVV T0R,/I>AM10W}, MEAM ft£2€RVWI-m P6H IM 0STA-USATEHkMČNm MATERIALOM T£B TVI ZA 2A-tttfO feAVTUN OBRN %sega obioan a %redit©, kila . . . Gospodarski kriminal se vedno bolj Siri, toda pravniki pravijo, da je kaznovanje zaradi nepopolnih zakonskih prsdpisov nemogoče Ti, kaj p«, če >a}v dobijo? Ah, kaj, izgovoriva s«, d« je gospodarski kriminal! Potem naj« bodo sicer mo ralno obsodili, toda sedeti nama ne bo treba! K u a i g u n d a : KONČNO... POROČILO »TOTEGA« POSEBNEGA DOPIS-N iKA IZ BUDIMPEŠTE i ovarišč Ferko Srac pripoveduj« tovarišču Zirošu: <• V našem okraju je vladalo tako navdušenje, da je nekdo od volivcev vstal iz postelje z vročino štiridesetih stopinj, šel ua volišče, volil, se vrnil domov, se viegel v posteljo in umrl.* »To ni niči« pravi tovariši Ziraš »Pri nas je neki volivec že pred meseci umrl, toda kljub temu je šal volit. Z enega volišča je odšel na drugo in tudi tam oddal svoj glas in bi verjetno še danes volil, če ne bi prišla vmes zaključna ura <* VIDETI JE, DA JE PODOBEN POLOŽAJ V AVSTRIJI Daljni sorodniki so v gosteh iu se tako dobro počutijo, da jih niti z železnimi vifanii ni mogoče odpoditi Domači jih od jutra do ve-/ čera zbadajo, da bi lahko šli že domov, toda sorodniki niti z ušesom ne zganejo. Končno se gospodar opogumi in jim pojasni, da morajo oditi, ker so ga že popolnoma objedli. Niti koščka kruha nimajo več pri hiši. »No, dobro jeU pravijo sorodniki po krajšem premisleku. »Jutri zjutraj odpotujemo.« Previdni gospodar že zjutraj ob šestih trka na vrata sorodnikov, da ne bi zamudil vlaka. -Vstanite Sergej, Johnny, Sammy!'i kliče »Petelin te tt zapel!" »Kaj? Se enega petelina imate?« dvignejo sorodniki glave. »Poleni ne gremo ni- Prva stika Železniški inženir Krožnik in vodja oddelka za vzdrževanje proge odpotujeta * ni-velirnim aparatom iz Robi* rama na izravnavanje proge v Aivotep Druga slika Zvečer se vrneta. Inženir Krožnik izstopi eno postajo pred Robiramom, vodja oddelka za vzdrževanje proge v Robirarau. nivelirski aparat (Sodobna enodejanka v šestih slikah) pa spričo službene vestnosti prvih dveh ostane na polici v kupeju. Tretja slika Nivelirski aparat roma po zaslugi sprevodnika med najdene predmete. Četrta slika Ker po preteku tretjega meseca ni nikogar ponj. ** ga v eni pisarni roblramske železniške postaje dobro ogledajo in mu po vseh predpisih o najdenih predmetih že določijo ceno za prodajo, ko se eden prisotnih spomni: »/Naša direkcija že nekaj mesecev išče prodajalca ni-velirskegs aparata. To ie ugodna prilika I« Peta slika Starešina robiramske pisarne se telefonično zveže > železniško direkcijo: »Med najdenimi predmeti ki so r,dai na prodni, je tudi dobro ohranien nivelirski aparat Ste interesenti?« Glas na drugi strani lele Ionske žice: »Končno nekaj pametnega! Seveda smol Takoj pošljemo strokovnjaka v Robirnm,* Šesta stika Naslednji dan zjuiraj je strokovnjak že v robiraniski pisarni. Ogleda si nivelirski aparat in vzklikne: »Končno! Krasno, bratci /.daj smo spet dobri! In šc poceni jel« Potem široko nasmejanega obraza začne aparat natančneje ogledovati, ko naenkrat izjeclja: ♦ Ampak, bratci, to j« ven dar tisti nivelirski aparat, ki ata ga pred 1 tremi meseci dva naša robiramska človeka — izgubila.« * ITALIJANSKE SKRBI Dvanajst strank je — katero naj volimo? Alida sprašuje mater: »Mamica, če se omožim, bo moj mož takšen, kot j« oče?« ■>Da, hčerka!« »In če se ne omožim, bom otem postala tudi taka su-a, stara devica, kot je teta Elvira?« - Da, hčerka!« Hčerka se nekoliko zamisli, potem pa pravi: »No, lahko rečem, lepe izgini« imam » GENIALEN SISTEM V Vzhodni Nemčiji so našli genialen sistem, kako obdržati kontinuiteto pri aret£! cijah in jih spraviti v neki sistem. Uvedli so nantre® preiskavo, koliko ljudi je bi' lo po nedolžnem doslej ar®" tiranih in obsojenih. Na p°“' lagi tega bodo potem krive« zaprli in obsodili. Takoj i>a' to pa bodo zopet uvedli pr«* iskavo, koliko od teh »kriv* cev« je bilo zopet po nedoU* nem zaprtih in obtojenih ter na tej osnovi spet zapr** in obsodili nove »krivce«-Sistem je praveata gonialn® konstrukcija aperpetuuo> mobila« Pri vsem tem p» I8 možno, da bo med nedolž' nimi vendarle morda, mora* celo kakšen kriv PROTEST V zvezi s poročili, da o*' nieravajo na Kitajskem pr«* vesti iz ruščine vse šolsk* knjige, smo zvedeli, da so Ki' tajci proti temu ostro prote' stirali. »Kaj bi si delali,a so dejali, »nepotrebne stroška-Ruske knjige naj ostanejo kar v ruščini! Je potem t* laže, če se nekaj sto milijo' nov Kitajcev nauči ruščine!* POPADENI PADALCI Bivše Hitlerjeve padalc* so začeli popadati čudni po' adki. Zbrali so se na bin-ošti (najbrž, da bi jih sveti duh razsvetlilll!), se zavze' mali za vojne zločince io obujali junaške vojno sporni' ne. Pozabili so edino to, da so s padcem Hitlerja tudi t« vrste padalci enkrat do' končno popadali. PAPE2 BULO JE NAPISAL . . . Z ozirom »a izredne uspehe v predvolilni kampanji v Italiji, kjer se je Vatikan i*' redno odlikoval kot »nebeški priprošnjik* in zemeljski pritiskač z« demokristjan«; se je papež odločil poset* tudi v nemi ? volitve. Vendar pa pravdo, da bo pape* pri tem najbrž sani kakšno V<' odnesel /speuajemoj'% jaSaSfesssss ?n»vooN^v« *£Zor, PREDUZEOE^g© HMl TEL. 24-70 kamor! . .« ŽRTVAM (Predlog za napis na spominsko ploščo v veži Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani' Živeti, ne umreti ne more Šibila, ker Čaka, da peozijo prej še dobi. Le en« se želja ;e revi spolnila, ds v svoirb rokah vsaj odločbo drži! Polioprivrednik- §©$&BOH MtKh VO e«AV6010VO?WOVOWIW i ffiKSffirfUSa*« ,«qro»TeTNGo4ff MOTORNe IKI ROČN« MtATiUNice’,^aokic mline: -2 granitnimi MAfvvtsn, (fi^TiuNime iti rew noČKje in motohs- we siAMORe^Nicc va/vaUC.ODMO MUDI T©¥ARMJ1 KMETIdSKIK &TROJCV 56I1TJUR PRI C€t|U ^bo^^tičmo TR60VW0 ropJ*T- b>V^UA9I^C* &c,VO0'*M W€C«Atra>w«^ _ £ae ZNiwE,?>PEcep.ide kmjufmiture. in mmm IlillliSI “Sff /50 1 PO o't^E ALAINA £ ‘W ** c6N£ *H,,PnA ^pCtAVA uMereKi mr * / r£zKf puj/^c- . ,rLA/v' Traw N APP,AVF 9Veep>A«ATO« jf'^T*A ^ 2A LCMJAv/ piP«fP£LAvo Zin%^AU'; y^ffmv!XSSSS^ ItS2jg^J^o u€ :Kj p«'-,vi R-JO^TE R »tf ^l7Wi^ ZK/AMKe .POLJOOPSKRBA* RFOuseče ZA opshrbu p&tjop«iw? uev^, IAA A/\AO CrUAVNjO ..VIK-JOM' °T B(XJG Jr^cJA »KJ OO^ACt vC<7A(Vfr\ <*A Q ' vf,e v«£rf , ZADRUŽNO T^®'jrr?JSTVA ZAPRESKRBO ^c1'JSTVA VftOW»»0 Lk. J Lc 1 2IVLJENJSKI PROSTOR VtM Smehovci je aaprednat Ima 180 prebirale«« in tri