ACR0CEPHALUS XIX - 87-88 - 1998 Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji Results of the Mid-winter Waterfowl Counts in January 1998 in Slovenia Borut ŠTUMBERGER UVOD Vodne ptice so življenjsko odvisne od mokrišč, tod se pojavljajo pogosto v velikih koncentracijah in so eden najbolj očitnih kazalcev bogastva in diverzitete teh pro- duktivnih ekosistemov (ROSE & ScoIT 1997). Standardizirana in časovno usklajena štetja vodnih ptic so tako postala ena izmed osnov za varstvo in upravljanje mokrišč (npr. AUBRECHT & WINKLER 1997). Mednarodno štetje vodnih ptic - Interna- tional Waterfowl Census (IWC), ki ga koordinira W etlands International, na nacionalnem nivoju pa DOPPS - BirdLife Slovenia - omogoča spremljanje velikosti populacij vodnih ptic na osnovi stalnih štetij po vsem svetu. Pri tem ima posebno vlogo prav januarsko štetje. Z njim na osnovi kvantitativnih podatkov na severni polobli ocenjujemo velikost prezimujočih populacij posameznih vrst ptic in ugotav- ljamo mednarodno in nacionalno po- membna mokrišča v obdobju prezimova- nja. V delu so predstavljeni rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. METODA Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) smo v Sloveniji opravili v soboto 17. in nedeljo 18. januarja 1998. Koordinirano in hkratno štetje na osnovi kart z vrisanimi rečnimi odseki smo letos razširili s celotnega toka Drave in Obale še na Muro (Mele pod Radgono - Orlovšček pred Hotizo), Savinjo (Ljubno : Zidani Most)~ spodnjo Sav:o . (Za- gorje - Catež), Krko (Zuzemberk - izliv v Savo), zgornjo Savo (Kranj - Breg pri Litiji), Ljubljanico (Prule - izliv v Savo). V DOPPS tako želimo do leta 2000 pokriti vse sloven- ske reke in zagotoviti redno spremljanje ptic za vsak recni odsek posebej . Terenski opazovalci so na rekah in potokih ob 36 letošnjem štetju na enak način prešteli ptice tudi tam, kjer še ni bilo pripravljenih vnaprej določenih kart in vrisanih odsekov, ki bi jih naj prehodili, npr. Soča, Vipava. Na kartah vrisani in oštevilčeni rečni odseki so v rezultatih združeni v odseke, ki jih omejujejo posamezni kraji, mostovi, pregrade ipd. To združevanje je bilo potrebno zaradi preglednosti in predstavi- tve rezultatov (npr. na reki Dravi s kanali hidrocentral smo šteli na 74, na Muri na 29 in na Savinji na 26 odsekih ipd.). Podatki za vsak rečni odsek posebej ali posamezno lokaliteto z vodnimi pticami so arhivirani v DOPPS. V nekaj primerih so se popisi dveh ali več opazovalcev na nekaterih rečnih odsekih pokrili. V takšnem primeru je bilo upoštevano največje prešteto število ene- ga izmed popisovalcev. Kormorani so bili z izjemo števnih območij Obale, Notranjske in Primorske prešteti na skupinskih prenočiščih; enako, upoštevaje posebnosti vedenja v času štetja, so bile preštete še gosi in delno galebi ter sive čaplje (glej diskusijo). Nejasnosti in pozornost vzbujajoči podatki so bili pisno ali telefonsko preverjeni in tako vključeni ali pa izločeni iz obdelave rezultatov štetja. Za yeč informacij o metodologiji štetja glej STUMBERGER (1997). Preštete so bile vse vrste vodnih ptic. Zaradi predstavitve, obdelave in raz- lage so lokalitete z vodnimi pticami v Sloveniji v rezultatih združene v števna območja (glej tabelo 1). Tako za razpravo kot za opis vremenskih razmer, povzetih po vremenskih napovedih Hidrometereo- loškega zavoda Slovenije, velja, da imajo zgolj informativen namen. VREMENSKE RAZMERE V času štetja so bile v Sloveniji vse tekoče vode in pretočne akumulacije XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS VRSTA ŠTEVNO OBMOČJE MURA DRAVA SAVINJA SPODNJA ZGORNJA NOTR. IN OBALA SKUPNO SPECIES COUNT AREA SAVA SAVA PRIMOR. TOTAL rdečegrli slapnik G. stellata 1 1 polarni slapnik G. arctica 1 4 9 59 73 mali ponirek T. ruficollis 20 626 6 180 278 15 18 1143 čopasti ponirek P. cristatus 20 71 42 11 29 27 108 308 sivogrli ponirek P. griseigena l l l 3 6 črnogrli ponirek P. nigricollis 79 79 veliki kormoran P. carbo 197 995 221 467 644 55 260 2839 vranjek P. aristotelis l 1 pritlikavi kormoran P. pygmeus l 1 velika bobnarica B. stellaris l l 2 mala bela čaplja E. garzetta 122 122 velika bela čaplja E. alba 4 44 9 21 78 siva čaplja A cinerea 34 293 120 92 158 31 75 803 bela štorklja C. ciconia l 1 2 labod grbec C. olor 36 245 7 57 35 9 389 njivska gos A fabalis 2035 2 2037 beločela gos A albifrons 250 250 siva gos A anser 33 l 34 duplinska gos T. tadorna 3 l 5 9 mandarinka A. galericurata l 1 navadna žvižgavka A penelope 19 1 142 48 656 866 konopnica A strepera 20 2 l 26 49 krehlja A crecca 12 1266 4 5 3 33 473 1796 mlakarica A. platyrhynchos 1974 6514 1518 979 2723 1476 612 15796 dolgorepa raca A acuta 2 4 2 8 žličarica A clypeata 2 51 53 sivka A. terina 20 2394 78 32 56 39 15 2634 kostanjevka A. nyroca l 1 čopasta črnica A. fuligula 25 1004 14 5 52 40 1 1141 beloliska M. fusca 4 3 7 zvonec B. clangula 599 2 3 6 82 692 mali ža9ar M. albellus 73 3 13 89 srednji zagar M. serrator 93 93 veliki žagar M. merganser 77 50 127 mokož R. aquaticus 5 3 8 zelenonoga tukalica G. chloropus 41 l 24 21 87 črna liska F. atra 129 2280 301 562 427 261 1364 5324 beločeli deževnik C. alexandrinus 12 12 navadna prosenka P. apricaria 1 1 priba V. vanellus 194 194 spremenljivi prodnik C. alpina 18 18 kozica G. gallinago 3 3 6 veliki škurh N. arquata l 1 rdečenogi martinec T. totanus 110 110 črni martinec T. erythropus 1 1 pikasti martinec T. ochropus 6 24 l 31 mali martinec A hypoleucos 1 6 7 črnoglavi galeb L. melanocephalus 2 2 rečni galeb L. ridibundus 3 1429 165 2 3 8 1224 2834 sivi galeb L. canus 56 70 3 1 130 rumenonogi galeb L. cachinnans 1 90 35 2 204 659 991 srebrni galeb L. argentatus 1 l 2 kričava čigra S. sandvincensis 21 21 vodomec A. atthis 3 13 2 9 8 2 1 38 povodni kos C. cinclus 6 3 3 32 9 53 SKUPNO / TOTAL 2488 20514 2594 2447 4694 2367 6297 41401 Tabela 1: Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji Table 1: Results of the mid-winter waterfowl counts in January 1988 in Slovenia. Empty spaces in each of the eight charts were left merely for the sake of a better visualisation; in these regions the species was not registered. .17 ACROCEPHALUS XIX - 87-88 - 1998 VRSTA LOKALITETA l 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 SKUP. SPECIES LOCALITY TOTAL mali ponirek T. ruticollis l 19 20 čopasti ponirek P. cristatus 12 8 20 veliki kormoran P. carbo 5 2 9 180 l 197 velika bela čaplja E. alba 4 4 siva čaplja A. cinerea l 4 8 2 1 l l 13 3 34 labod grbec C. olor 2 20 2 2 2 2 6 36 krehlja A. crecca 12 12 mlakarica A. platyrhynchos 1 26 14 286 236 32 1050 136 193 1974 sivka A. ferina 20 20 čopasta črnica A. fuligula 25 25 beloliska M. fusca 4 4 črna liska F.atra 10 16 6 80 17 129 pikasti martinec T. ochropus 6 6 rečni galeb L. ridibundus 3 3 rumenonogi galeb L. cachinnans l 1 vodomec A. atthis 1 2 3 SKUPNO / TOTAL 2 1 13 63 30 17 297 254 41 1402 136 232 2488 1) Mura : Mele - Petanjci / B. Weitzer, B. Jureš, 2) Mura: Petanjci - Vučja vas (brod) / D. Remsko, A. Adam, B. Weitzer, B. Jureš, 3) Mura: Vučja vas - Veržej (žel. most) / F. Kosi, D. Katalinič, 4) Mura: Veržej - Srednja Bistrica (.most) / B. Bakan, 5) Mura: Srednja Bistrica - Orlovšček / B. Vajndorfer, 6) Ribogojnica oz. gramoznica Murski Crnci ob M uri / D. Remsko, A . Adam, 7) Gramoznica Krog (Bakovci) / B. Weitzer, B. Jureš, D. Remsko, A. A dam, 8) Gramoznica Dokležovje / B. Weitzer, B. Jureš, F. Kosi, D. Katalinič , 9) GJamoznica pri Novi Tabli / B. Weitzer, B. Jureš, 10) Ledavsko jezero (Krašči) / B. Novak, 11) Negovsko jezeroj Salamun_, B. Ficko, 12) Gajevsko jezero / Salamun, B. Ficko, BREZ VODNIH PTIC: Bloguško jezero (Sv. Jurij ob Sčavnici) / Salamun, B. Ficko Tabela 2: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Mure Table 2: Results of the waterfowl counts carried out in the Mura region nezaledenele. Izjema je bila Sotla, ki je bila na nekaj mestih zaledenela do 1/ 4. Tudi stoječe vode so bile pretežno nezaledene- le. Delno zaledeneli so bili: NeQOVsko jezero 1 / 4, Bleguško jezero 1 / 4, Gajsevsko jezero 1 / 6, obe Perniški jezeri 1 / 4, jezero Pristava 1 / 4, kaskadni ribniki pri Vurber- ku 1 / 4, Slivniški ribniki 1 / 4, gramoznica pri pri Hotinji vasi 1 / 4, mariborski Trije ribniki z mestnim parkom 1/ 4, gramoz- nica Reteče 1/ 2, mlaka Hraše 1/4, ribnik Mačkovec pri Brestanici 1/ 2. To pa je bilo za vodne ptice verjetno prej privlačno kot ne, saj tako v pokrajini nastanejo rekviziti - ledne ploskve, ki jih vodne ptice uporab- l jajo za točno določene aktivnosti, npr. spanje, nemoten počitek in sušenje perja. Delno zaledenele so bile torej posamezne stoječe vodne površine vzhodno od Ljub- ljane, zahodno od prestolnice pa ne. Nadpovprečno topli in skoraj brez snega so bili vsi trije zimski meseci. Zima je bila nadpovprečna tudi glede na število sončnih ur; zaradi pretežno jasnega vre- mena so bile noči hladne, med jutrom in popoldnevom pa so bile velike tempera- 38 turne razlike, kqr je značilnost pomladan- skih mesecev. Stetje smo opravili, ko so cveteli zvončki in trobentice, med njimi pa so se spreletavali metulji. Nižine in gričevja so bila brez snežne odeje. Pred- hodno so se že cel januar najnižje jutranje temperature v Sloveniji gibale okoli ničle, najvišje dnevne pa med 5 in 1 O stopinjami C. V soboto 17. januarja dopoldne je bilo sprva oblačno z rahlim dežjem , predvsem v JZ polovici države. Padavine so do- poldne postopno ponehale in od SZ se je pričelo jasniti. Najnižje jutranje tempera- ture so bile med -1 in 3 stopinjami C, na Primorskem 7 stopinj C. Najvišje dnevne temperature so bile med 2 in 6 stopinjami C, na Primorskem do 10 stopinj C. Lokalno so najvišje dnevne temperature v SV Sloveniji dosegale 11 stopinj C, v okolici Novega mesta, npr. ob Krki, pa je bila dopoldan gosta megla. V nedeljo se je zjasnilo in v vzhodni polovici države je bilo jasno, v zahodni pa pretežno jasno. Ne- koliko se je ohladilo in najnižje jutranje temperature so dosegle -3 stopinje C, najvišje dnevne pa med 5 in 7 stopinjami XIX - 87-88 - 1998 C, na Primorskem do 10 stopinj C. V času štetja je bilo nad Sredozemljem in Balka- nom obsežno območje nizkega zračnega pritiska, v nedeljo pa se je nad vzhodnimi Alpami in Balkanom pričelo prehodno krepiti območje visokega zračnega pri- tiska. REZULTATI IN RAZPRAVA Zbrali smo 316 poročil (302 izpolnjena obrazca in 14 pisnih poročil) s posameznih lokalitetv in odsekov vodotokov po vsej državi. Stetja se je udeležilo 238 popiso- valcev. Rezultati so podani v tabelah 1 - 8. Prazna polja v tabeli pomenijo, da vrsta ni bila opažena. V Sloveniji smo našteli 41.401 vodno ptico 55 različnih vrst. Na števnem območju Drave smo prešteli 20.514 oseb- kov 34 vrst ali polovico vodnih ptic v državi. Na dveh velikih pretočnih zajezi- tvah reke Drave, na Ptujskem in Ormoškem jezeru, so se zadrževale kar tri četrtine vodnih ptic števnega območja. Na obalnem morju in sredozemskih mo- kriščih je bilo preštetih 6.297 osebkov 38 vrst. Najpomembnejši lokaliteti sta bili Sečoveljske soline z obdajajočo morsko površino Piranskega zaliva, kjer je bila prešteta več kot polovjca vodnih ptic števnega območja, in Skocjanski zatok. Na zgornji Savi (od Litije navzgor) je bilo ponovno naštetih presenetljivih 4.694 osebkov vodnih ptic 30 vrst. Krepka polovica vseh vodnih ptic tega števnega območja se je zadrževala na sami reki Savi. Na števnem območju spodnje Save smo našteli 2.629 osebkov 20 vrst; na Krki je bila prešteta tretjina, na Savi pa več kot tretjina ptic območja. Kot presenečenje štetja moramo ponovno omeniti števno območje Savinje s kar 2. 594 osebki 19 vrst. Na nezaledenelih zadrževalnikih in ugre- zninskih jezerih so se zadrževale kar tri četrtine vodnih ptic tega območja. Na števnem območju Mure smo z dobro koordinacijo zadovoljivo obdelali doslej nekoliko zopostavljeno območje; prešteli smo 2.488 ptic 16 vrst. Na Notranjskem in Primorskem smo našteli 2. 36 7 vodnih ptic 23 vrst, več kot polovico na Cerkniškem jezeru. ACROCEPHALUS Najštevilnejša vrsta med štetjem je bila raca mlakarica, sledile pa so črna liska, veliki kormoran, rečni galeb, raca sivka, njivska gos, krehlja, mali ponirek in čopasta črnica (> 1. 000 osebkov). Opaženi so bili po en rdečegrli slapnik, vranjek, pritlikavi kormoran, manda- rinka, kostanjevka, navadna prosenka, veliki škurh ter dva osebka velike bobna- rice, bele štorklje, črnoglavega galeba in srebrnega galeba. Osnovne favnistične značilnosti in za- nimivosti štetja lahko informativno strnemo v sledeče ugotovitve. Edini tdečegrli slapnik je bil opažen na morju. Stevilo polarnih slapnikov je naraščalo od vzhoda proti zahodu in ga lahko ocenimo za razmeroma veliko. Najpomembnejše območje za malega ponirka je bila reka Drava. Pogost je bil tudi drugod v državi; posebno pozornost je vzbujala nadpov- prečno velika gostota malih ponirkov na Zbiljskem jezeru. Največje strnjene sku- pine malih ponirkov so na reki Dravi dosegale komaj polovico števila na Zbi- ljah. Stevilo čopastih ponirkov je bilo dokaj enakomerno razporejeno po vsej državi; samo ena tretjina jih je bila prešteta na obalnem morju. Posamezni sivogrli ponirki so bili opaženi samo v zahodni polovici Slovenij~; izjema je en osebek s Ptujskega jezera. Crnogrli ponirki so bili opazovani izključno na obalnemv morju. V primerjavi z lanskim štetjem (STUMBERGER 1997) je število kormoranov manjše za 552 ptic; prešteli smo 2.839 osebkov. Več kot po- lovica vseh velikih belih čapelj je bila prešteta na Dravi: ugotovljene so bile le v subpanonskem biogeografskem obmo- čju in na Obali. Sive čaplje so bile razpršene po vsej državi. Za laboda grbca je bilo najpomembnejše števno območje Drave; drugod jih je bilo preštetih precej manj. Na edinem prenočišču treh vrst gosi - sive, njivske in beločele - na Ormoškem jezeru je bilo po več letih prešteto razvese- ljivo število teh ptic. To velja posebej za beločele gosi. Po dveh desetletjih neusmi- ljenega lova so letos na jezeru prvič prenočevale nemoteno! Duplinske gosi so bile nepričakovano preštete tudi v notra- njosti Slovenije. Letos smo prvič dokumen- tirali prezimovanje nekaj osebkov tudi v notranjosti države in ne zgolj na obalnih ACROCEPHALUS mokriščih. Število mlakaric je padalo od vzhoda proti zahodu države. Absolutna večina rac sivk, čopastih črnic in zvoncev je bila prGštGta na rGki Dravi. Večjet skupina zvoncev je bila ugotovl jena tudi na Cerkniškem jezeru. Večina navadnih žvigavk in absolutna večina rac žličaric je bila prešteta na Obali. Za navadno žvižgavko velja omeniti , da je bila v presentljivem številu opažena v notra- n josti države, na Zbiljskem jezeru kar 139 osebkov. Njeno število je naraščalo od vzhoda proti zahodu. Slaba polovica XIX - 87-88 - 1998 konopnic je bila letos prešteta na Ormoškem jezeru, dobra polovica pa na Obali. Na drugih števnih območjih so bili opazovani le posamezni osebki ali pa jih sploh ni bilo. Dve tradicionalni središči za kreheljca in črno lisko sta bili ponovno števni območji Obale in Drave. Slednja je bila razmeroma številno zastopana v vseh števnih območjih v notranjosti države. Beloliska je bila maloštevilno zastopana zgolj na vzhodu države. Srep.nji žagarji so se v pričakovanem številu zadrževali zgolj na obalnem morju , veliki žagarji pa samo VRSTA SPECIES LOKALITETA LOCALITY 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 polarni slapnik copasti ponirek mali ponirek sivogrli ponirek veliki kormoran velika bela čaplja siva čaplja siva 510s belocela gos njivska gos duplinska gos labod grbec mlakarica krehlja konopnica navadna žvižgavka. dolgorepa raca sivka čopasta črnica beloliska zvonec mali žagar veliki žagar mokož zelenonoga tukalica črna liska mali martinec pikasti martinec rečni galeb sivi galeb rumenonogi galeb srebrni galeb vodomec povodni kos G. arctica P. cristatus T. ruticollis P. griseigena P. carbo E. alba A. cinerea A. anser A. albiirons A. fabalis T. tadoma C. olor A. platyrhynchos A. crecca A. strepera A. penelope A. acuta A. Jerina A. fuligula M. tusca B. clangula M. albellus M. merganser R. aquaticus G. chloropus F. atra A. hypoleucos T. ocropus L. ndibudus L. canus L. cachinnans L. argentatus A.atthis C. cinclus 4 6 3 21 39 6 14 4 9 6 7 8 3 2 8 10 2 4 13 16 72 114 32 48 86 16 220 2 2 2 16 4 1 53 54 23 5 80 1 2 1 1 3 21 79 63 1 5 9 8 30 17 4 92 94 16 111 57 13 46 19 51 64 34 1 4 1100 38 16 5 15 3 1 46 3 21 4 1 796 2 11 110 67 3384 490 1 7 2 1298 868 2 246 23 20 21 1095 280 25 34 1 2 17 289 10 9 8 3 61 38 37 2 88 41 5 3 33 1 3 2 38 1 300 17 3 3 2 14 2 SKUPNO / TOTAL 91 177 216 48 74 414 1429 291 301 3 53 8803 3 25 907 100 l ) Drava: zajezitev HE Dravograd / G. Mlakar, D. Vrhovnik, F. Bračko, 2) Drava: zajezitev HE Vuzenica / D. Vrhovnik, F. Bračko, 3) Drava: zajezitev HE Vuhred / F. Bračko, B. Bobovnik, M. Gosak, J . Glaren, J. Grebenc. I. Stražišnik, J. Grogel, 4) Drava: zajezitev HE Ožbalt / F. Bračko , 5) Drava: zajezitev HE Fala / F. Brahko, 6) Drava: zajezitev HE Mariborski otok / F. Janžekovič, B. Mencinger, 7) Drava: zajezitev Melje / F. Janžekovič , B. Mencinger, S. Bačani, S. Koletnik (galebi prešteti na prenočišču) , 8) Stara Drava: Melje - Starše / J. Smole, R. Koražija, 9) Stara Drava: Starše - Ptuj/ D. Kerček, 10) Drava: kanal Melje - Zlatoličje / F. Bračko, 11) Drava: kanal Zlatoličje -~Ptuj / S. Burjan, S. Peinkiher, F. Bračko (vse sive čaplje na polju), 12) Drava: Ptujsko jezero / D. Denac, D. )?ombek, Stumberger (štetje kormoranov in 9aleQOv na prenoč~ču) , 13) Drava: kanal Markovci - Formin / B. Stum~berger, 14) Drava: kanal Formin - Ormoz / B. Stumberger, K. Stumberger, 15) Stara Drava: Markovci - Ormož / B. Stumberger, 16) Hajdinska in Turniška studenčnica / L. Korošec, M . Zigman, D. Slana (večina sivih in vel. belih čapelj na polju), 17) Drava: Ormoško jezero / D. Denac, D. Bo~mbek, B. Kočeyar , 18) Stara Drava: jez v Ormožu - Središče ob Dravi) B. Kočevar , 19) Jezero zg. Perl}ica / B. Stum~rger, K. Stumberger, D. Remsko, A. Adam (čaplje na prenočišcu) , 20) Jezero sp. Pernica / B. Stumberger, K. Stumberger, D. Remsko, A . Adam, Tabela 3: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Drave Table 3: Results of the waterfowl counts carried out in the Drava region 40 XIX - 87-88 - 1998 na dveh števnih območjih : dobra polovica na Dravi in slab a na zgornji Savi. Abso- lutna večina malih žagarjev je bila prešteta na Dravi, trije osebki na Savinji, skupina teh ptic pa na Cerkniškem jezeru. Pri zvoncu, v zadnjih dveh letih pa v manjši meri tudi pri malem žagarju, je na osnovi dosedanjih rezultatov ianuarskih cenzusov (BIBIČ , v pripravi; STUMBERGER 1997) v idna vzporednica med Cerkniškim jezerom in Dravo. Obe vrsti sta pretežno karnivori in se pojavljata le na omenjenih lokalitetah. V prihodnosti 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 9 17 12 199 3 2 33 250 1925 3 13 1060 596 19 8 716 84 1 329 4 9 21 37 4 5 22 2 l 132 217 164 230 85 25 4 l 46 18 6 1 335 2 8 l 17 3 6 6 2 3 12 3 2 21 53 2 2 ACR0CEPHALUS bo treba preučiti dejavnike, ki vplivajo na zanimivo zimsko porazdelitev in pojavlja- nje obeh vrst, zlasti ker ima mali žagar (v manjši meri tudi zvonec) najraje tekoče vode (npr. AUBRECHT & WINKLER 1997; lastna opazovanja). Majhno prešteto šte- vilo zelenonogih tukalic in m okožev je domnevno posledica težavne odkriv- nosti. Za najpomembnejše števno območje za pobrežnike med cenzusom so se pričakovano izkazala obalna mokrišča. Z izjemo pikastega martinca in kozice so vsa druga števna območja v državi 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 SKUP. 1 7 3 7 81 169 50 122 3 39 15 15 1 1 4 5 3 9 5 8 12 41 3 40 86 2 2 11 19 13 TOTAL 1 71 626 1 995 44 293 33 250 2035 3 245 6514 1266 20 19 2 2394 1004 3 599 73 77 5 41 2280 1 24 1429 56 90 1 13 6 5634 53 195 257 211 248 99 7 12 27 53 1 81 244 55 138 5 4 61 138 11 21 24 20514 Zl) Jezero Pristava / B. Štumberger, K;,. Štumberger, 2~) Jezero Radehova / B. Štumberger, 23) Jezero Gradišče/ K. Stumberger, 24) Ribnik Podvinci / B. Stumberger, K. Stumberger, 25) Ribnik Savci / D. Bombek, 26) Potok Sejanca in Pesnica pri zaselku Otok / D. Bornbek, 27) Potok Trnava: Središče ob Dravi -Drava / B. Kočevar, 28) Kaskadni ribniki pri Vurberky / F. Janžekovič, 29) Trije ribniki z mestnim parkom (Maribor) / J. Verbangič, T. Pfeifer, 30) Rački ribniki / A. Sorgo, T. Pfeifer, J. Verbančič, 31) Jezero Požeg / J. Verbančič , T. Pfeifer, A. Sorgo, 32) Hočka gramoznica / S. Bačani, T. Pfeifer, J. Verbančič, 33) Slivniški ribniki / S. Bačani, T. Pfeifer, J. Verbančič, 34) Potok Cmec: Požeg -_ Stražgonjca / T. Pfeifer, J. Verbančič , 35) Glinokopni ribniki pri Pragerskem / T. Pfeifer, J. Verbančič, _B. Stumberger, 36) Gramoznica Tržec / L. Korošec, M. Zigman, 37) Zadrževalnik Medvedce / R. J~romel, B. Stumberger (zadrževalnik izpraznjen), 38) Dravinja: Loče- Lušečka vas / D. Kušter, 39)_Dravinja: Breg : Statenberg / V. Tucovič, BREZ VODNIH PTIC: Kaskadni ribniki Hrastovec in jezero Komami.ki / B. Stumberger, K. Stumberger, Betnavski ribi.k) J. Verbangič, T. Pfeifer (ribnik zaledenel), Ribnik v Hotinji Vasi in zalita gramoznica / 5 Bačani, Gramoznici pri Sikolah / B. Stumberger 41 ACROCEPHALUS XIX - 87-88 - 1998 VRSTA LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 SKUP. SPECIES LOCALITY TOTAL mali ponirek T. ruficollis 4 2 6 čopasti ponirek P. cristatus 4 25 12 l 42 veliki kormoran P. carbo 221 221 siva čaplja A. cinerea 10 2 14 9 3 9 28 24 9 1 11 120 labod grbec C. olor 2 3 2 7 konopnica A. strepera 2 2 krehlja A. crecca 4 4 mlakarica A . platyrhynchos 2 139 107 18 39 585 195 116 317 1518 sivka A . ferina 24 24 30 78 čopasta črnica A . fuligula 8 6 14 zvonec B. clangula l 1 2 mali žagar M. albellus 3 3 zelenonoga tukalica G. chloropus 1 1 črna liska F.atra 1 27 166 91 13 3 301 rečni galeb L. ridibundus 12 138 15 165 sivi galeb L canus 5 65 70 rumenonogi galeb L. cachinnans 2 33 35 vodomec A. atthis l l 2 povodni kos C. cinclus 2 l 3 SKUPNO / TOTAL 15 2 154 339 21 9 124 864 236 362 135 333 2594 l) Savinja: Ljubno - Mozirje / M. Cerar, 2) Savinja: Mozirje - Dobrteša vas / M. Cerar, 3) Savinja: Dobrteša vas (Sešče) - Celje / M. Kronovšek, E. Cater, K. Dajčman, 4) Savinja: Celjev- Laško / V. Andoljšek, J . Ocvirk, Z. podhraški, 5) Savinja: Laško - Zidani most / Z. Podhraški, 6) Vrbje pri Zalcu (izpraznjeno) / Z. Podhraški, 7) Zovneko jezero (Braslovče) / M. Cerar, D. Vengust, 81 Plevelovo jezero (Velenje) / D. Vengust, v9) Velenjsko smetišče (Velenje) / D. Vengu§t, 10) Družmirsko jezero (Satani) / D. Vengust, 11) Smartinsko jezero (Smartno) / Z. Podhraški 12) Slivniško jezero (Sentjur pri Celju) / Z. Podhraški, BREZ VODNIH PTIC: Sotelsko jezero (izpraznjeno) / z. Podhraški Tabela 4: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Savinje Table 4: Results of the waterfowl counts carried out in the Savinja region manjšega pomena. Navkljub omejenim biogeografskim danostim Slovenije pa na števnem območju Obale razen vrstne pestrosti velja posebej omeniti velik.o po- pulacijo rdečenogih martincev. Ste vilo galebov v državi je bilo pod pričakovanji: večina rečnih galebov je bila prešteta na Dravi, druga polovica na Obali. Opaženi so bili na vseh števnih območjih. Stevilo sivih galebov je bilo povsod izrazito majhno; nemara najzani- mivejšo števno območje je bila Savinja z največ preštetimi pticami. Večina rume- nonogih galebov je bila prešteta na Obali. Na obalnem morju so se v pričakovanem štev ilu zadrževale kričave čigre, število vodomcev pa je bilo po lanskem zlomu prezimovalne populacije v delih srednje Evrope (SAMWALD, ustno; npr. STUMBERGER 1997) ponovno nekoliko večje. V osnovi lahko trdimo, da je na rezulta- te štetja vodnih ptic v januarju 1998 vplivala razmeroma mila zima: prezimo- vali sta dve beli štorklji, duplinske gosi so 42 se pojavl jale tudi v notranjosti države, prostorska porazdelitev čopastih ponirkov in navadnih žvižgavk je bila drugačna kot v običajnih zimah, našteli nismo niti enega samega orla belorepca (v času milih zim se v Panoniji v januarju za- držujejo ob gnezdiščih, npr. M IKUSKA, SCHNEIDER- JACOBY, BECZY in litt. & ustno). Za nameček pa je bilo preštetih še zelo malo sivih galebov. V primerjavi z lanskim štetjem so bile vodne ptice tudi bol j razpršene. Brez obalnega števnega območja je bilo na vodah stoječega značaja v notranjosti Slovenije preštetih kar 26.3% (n = 9.217) vodnih ptic in 73.7% (n = 25.887) na tekočih vodah oz. pretočnih akumulaci- jah . Ob štetju vodnih ptic januarja 1997 je bil delež preštetih vodnih ptic na stoječih vodah v notranjosti države zanemarljiv. To je razumljivo, saj so te bile zaradi ostrejše zime zaledenele. Poseben problem je še vedno štetje vodnih ptic na Cerkniškem jezeru. Neod- ~ 0-) VRSTA LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 SKUP. SPECIES LOCALITY TOTAL mali ponirek T. ruiicollis 25 11 8 1 9 24 20 28 14 22 8 10 180 čopasti ponirek P. cristatus 2 1 1 7 11 veliki kormoran P. carbo 382 85 467 bela štorklja C. ciconia 1 1 velika bela čaplja E. alba 3 6 9 siva čaplja A. cinerea 13 7 15 2 1 8 6 2 1 1 3 2 2 1 9 3 5 3 4 1 2 1 92 labod grbec C. olor 1 11 1 22 11 2 9 57 njivska gos A. fabalis 2 2 navadna žvižgavka A. penelope 1 1 krehlja A. crecca 3 2 5 mlakarica A. platyrhy. 3 3 52 142 25 17 10 19 27 11 214 19 35 70 66 24 25 44 45 11 3 3 4 80 979 sivka A. ferina 1 4 3 24 32 čopasta črnica A. fuligula 2 3 5 zvonec B. clangula 3 3 zelenonoga tukalica G. chloropus 3 20 1 24 črna liska F. atra 44 160 3 20 110 110 11 7 16 20 61 562 kozica G. gallinago 1 2 3 rečni galeb L. ridibundus 2 2 vodomec A.atthis 3 1 1 1 1 1 1 9 povodni kos C. cinclus 1 1 1 3 SKUPNO / TOTAL 46 58 607 41 203 13 2 27 41 15 l 224 31 92 226 207 85 153 81 90 3 15 4 5 5 172 2447 1) Sava: Zagorje - Hrastnik / I. Zlobko, Z) Sava: Hrastnik - Zidani most / I. Zlobko, M. Suvajčevič, 3) Sava: zajezitev HE VrhovQ / M . & J. Gobec, D. l\_lenovšek z ornit. krožkom O~ Sevnica, M. Kugonič, 4) Sava: Sevnica -Brestanica / D. Klenovšek z ornit. krožkom OS Sevnica, S. Vršič, P. Set, 5) Sava: Krško (most) - Catež (terme) in gramoznica v Vrbini / H. Oršanič, J. Tomše, 6) Sava: Bregana / K. Obranič, I. Franko, I. N ovak, S. Bizjak, 7) Ribnik Mačkovec pri Brestanici / D. Klenovšek z omit. k rožkom OS Sevnica, 8) Sotla: Rogaška - Sedlarjevo / Z. Podhraški, 9) Sotla: Orešje - Gregovce / V. Balon, A. & T. Zagmajster , V. Iljaš, G. Vršec, 10) Sotla: Slogonsko (stari mlini)-Rigonce / M. Yranetič, T . Ferlan, P. Krek, G.Sepec, M. Pšeničnik , J & J. Stanič, M . & F. Vraneti9, 11) Krupa: izvir- sreq,nji tok / B. Sokolič , 12) Temenica: Stefan pri Trebnjem - Popikve in Zijalo - Goriška vas / M. Kastelic, M . Muhič z OS Mirna Peč, 13) Krka: Zužemberk - Soteska / M. Kumelj, P. Blatnik, S. Konda, T. Skrbe, S. Krakar, E. Glczyič , 14) Krka: Soteska - Vavta vas / E. Reinkober, 15) Krka: Vavta vas - Srebrniče / D. Pavlin, 16) Krka: Srebrniče - Ločna / Z. & A. Cuk, A. Jerina, A. Matič, G. Kren, 17) Krka: Otočec - Stranje / M . Jenko, J. Pečnik, R. Sinkovec, J . Bračila, 18) Krka: Stranje - Koprivnik / M . Cizelj, E. Lenčič, L. Ajdišek, M . Fabjan, S_., Jereb, M. Lenčič, 19) Krka: Koprivnik - Pobočje / M . Pustoslemšek, B.VMaj§torovič , V . Olovec, I. Mahne, A. Kuhar, B. Goltes, J. Budič, P. Cuk, J. Marinič, L. Metelko, J. Jordan, A . Pogoj, 20) Krka: Podbočje - CateZ (izliv v Savo) / A. H1Jdoklin, D. Kovačič, B. Dvornik, B. Slak, J. }\jdovnik, T. Piltaver, J. Isačič, A. Lupšina, L. Zevnik, 21) Potok Obrh (Kostanjevica) / M . Cuk, 22) Radul ja: Klevež - Zalog, Ubijavnik, Skocjan / I. Ivančič, N. Zagar, S. Cizel, S. Klemenčič , P. Banič, 23) Potok Laknica / F. Jožef, 24) Mirna (1km pred izlivom v Savo) / M. Kugonič, 25) Reško jezero (Kočevska reka) / M. Masterl, 26) Rudniško jezero / M . Masterl, BREZ VODNIH PTIC: Sotelsko jezero (izpraznjeno) / Z. Podhraški Tabela 5: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju spodnje Save Table 5: Results of the waterfowl counts carried out in the Lower Sava region ~ CX> -...J CX> (X) ...... -O -O CX> f) ::.::, o o tr.J 1 trl ~ ~ VRSTA LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 SKUP. SPECIES LOCALITY TOTAL polarni slapnik G. arctica 2 1 1 4 mali ponirek T. ruticollis 6 26 1 153 2 8 11 51 15 5 278 čopasti ponirek P. cristatus 2 10 1 2 9 3 2 29 sivogrll ponirek P. griseigena 1 l veliki kormoran P. carbo 142 252 250 644 velika bobnarica B. stellaris 1 1 siva čaplja A. cinerea 9 14 6 1 4 7 9 l 20 11 8 3 1 53 2 1 8 158 labod grbec C. olor 7 2 26 35 siva gos A. anser 1 l dupllnska gos T. tadoma 1 1 navadna žvižgavka A. penelope 139 2 1 142 konopnica A. strepera 1 1 krehlja A. crecca 1 2 3 mlakarica A. platyrh. 53 5 434 110 81 264 81 93 204 61 22 220 9 38 138 4 1 32 63 686 28 7 64 25 2723 dolgorepa raca A. acuta 2 2 4 žličarica A. clypeata 2 2 sivka A. Jerina 53 3 56 kostanjevka A. nyroca 1 1 čopasta črnica A. fuligula 15 36 1 52 zvonec B. clangula 2 4 6 veliki žagar M. merganser 14 30 6 50 mokož R. aquaticus 2 1 3 zelenonoga tukalica G. chloropus 1 4 4 3 4 5 21 črna liska F. atra 42 65 21 3 1 263 1 9 2 1 1 17 1 427 kozica G. gallinago 1 2 3 rečni galeb L. ridibundus 2 1 3 sivi galeb L. canus 1 1 1 3 rumenonogi galeb L. cachinnans 1 1 2 vodomec A. atthis 1 1 1 1 1 l 2 8 povodni kos C. cinclus 22 1 1 1 3 4 32 SKUPNO / TOTAL 114 41 522 325 99 534 542 111 220 62 277 491 23 50 153 4 13 45 81 741 93 43 10 66 26 8 4694 1) Bohinjsko jezero / T. Mihelič, M . Klinar, 2) Sava Bohinjka: Boh. jezero - Boh. Bistrica in Ribno pri Bledu/ T. Mihelič, M . Klinar, 3) Blejsko jezero / N. Mihelič , T. Mihelič, 4) Sava Dolinka: zajezitev HE Moste / T. Mihelič, 5) Sava: Gornja Sava (Kranj) - Jama / H. Ciglič, 6) Sava: Jama - HE Mavčiče (Trbojsko jezero) / H. Cig]j.č, T. Mihelič, N. Adlešič , 7) Sava: zajezitev HE Medvodev(Zbiljsko jezero)j T. Mihelič , J. Kus, V. Grobelnik, R. Tekavčič, 8) Sava : HE Medvode:: Crnuče (most) / J. Kus, V. Grobelnik, J. Pet(?rnel, 92 Sava: Crnuče (most)-Sentjakob (most) / D. Fekonja, J. Kus, y . Grobelnik, M . Košir, 10) Sava: Sentjakob (most)- sotočje z Ljubljanico / M . Cas, D. Sere, D. Fekonja, 11) Sava: sotočje z Ljubljanico - Jevnica / D. Sere, 12) Sava: Je'[nica - Breg pri Litiji / K. Senegačnik, S. Ovman, Z. Vahčič, D. Fekonja, 13) Tržiška Bistrica: Tržipč - Zvirče / J. Osredkar, N. Gozjanc, 14) Sora: Skofja Loka~ Meq,vode (izliv v Savo) / M. Znidaršič , M . Trebušak, 15) Hraše - mlaka / M. Trebušak, H. Ciglič , 16) Kamniška l3istrica: jez pri Stolu (Duplica)/ M . Cas, 17) Vrhniški glinokopi / E. Vukelič, 18) Ljubljanica: Vrhnika - Bevke / E. Vukelič, 19) Ljubljanica: Zg. Spica (Ljubljana) - Podpeč / D. Tome, B. Majstorovič, 20) Ljublianica (z Grubarjevim prekopom): Prule - Fužine (most) / B. Majstorovič , M. Klinar, 21) Ljubljanica: Fužine (most) - izliv v Savo / B. Majstorovič , D. Sere, M. Košir, 22) Iščica : izvir na Igu - izliv v Ljubljanico / D. Bivec. 23) Gradaščica: Kozarje (most) - Zg. Gaberje / J. Osredkar. 24) Ribniki Draga pri Igu / D. Bivec. 25) Koseški bajer (Ljubljana) / S. Osole. M. Klinar, 26) Zivalski vrt mesta Ljubljane / uslužbenci. BREZ VODNIH PTIC: "Gramoznica Reteče/ M. Trebušak; Bajer Rakovnik (Ljubljana) / M . Klinar Tabela 6: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju zgornje Save Table 6: Results of the waterfowl counts carried out in the Upper Sava region >-o š ~ U> :X: !>< co -...J CX> co ...... -O -O co XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS VRSTA LOKALITETA l 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 SKUP. SPECIES LOCALITY TOTAL polarni slapnik G. arct.ica 9 9 mali ponirek T. ruficollis 1 4 2 2 3 2 1 15 čopasti ponirek P. cristatus 2 2 1 2 20 27 slvogrli ponirek P. griseigena 1 l veliki kormoran P. carbo 11 2 26 3 8 5 55 siva čaplja A. cinera l l 3 1 l l 17 6 31 bela štorklja C. ciconia l l labod grbec C. olor 2 7 9 mandartnka A. galericurata 1 1 navadna žvižgavka A. penelope 42 6 48 krehlja A. crecca 3 30 33 mlakarica A. platyrhynchos 810 168 71 26 118 2 42 60 87 16 76 1476 dolgorepa raca A. acuta 2 2 sivka A. terina 26 6 4 3 39 čopasta črnica A. tuligula 38 1 l 40 zvonec B. clangula 79 2 l 82 mali žagar M. albellus 13 13 črna liska F. atra 250 4 7 261 sivi galeb L. canus l 1 rumenonogl galeb L. cachinnans 3 160 l 26 14 204 rečni galeb L. ridibundus l 7 8 vodomec A. atthis 2 2 povodni kos C. cinclus 1 2 6 9 SKUPNO / TOTAL 1-273 17 5 211 72 37 149 10 252 67 112 51 111 2367 1) Cerkniško jezero / K & P .. Kmecel, S. Polak, M. Kunstek , M. Mele, L. tebe, D. Telič, A. Korenjak, K . Groznik, P. Pavlič, J . Dragolič , Hubert Osterreicher, 2) Unec (Planinsko polje) / D. Sere, S. Osole, 3) Obrh (Loška dolina) / P. Pavlič, 4) Petelinsko jezero (dolina Pivke) / J . Dragulič, M. & M Kočevar , T. Kogovšek, M . Mele, B. Majstorovič , G. Kranjc, S. Polak, 5) Pivka pri Postonjski jami / J . Dragulič , M . & M Kočevar, T. Kogovšek, M . Mele, B. Majstorovič , G. Kranjc, S. Polak, 6) Akumulacija Mola (Ilirska Bistrica) / B. Surina, 7) Soča: akumulacijsko jezero Most na Soči / P. Grošelj, 8) Soča: Most na Soči - Solkan / D. Bon, 9) Zadrževalnik Vogršček / A . Figel j, L. Kebe, D. Bon, R. Gregorič , D. Fučka , 10) Zajetje za tovarno Keramex (Volčja Draga) / R. Gregorič, L. Kebe, 11) Idrijca: Idrija - Spodnja Idrija (7 km) / P. Grošelj, 12) Vipava: Miren -Dornberk / A. Rijavec, M . Fakin, D. Bon, 13) Glinokop Renče in mrtvica Vipave pri Renčah / P. Grošelj, D. Bon, M. Fakin, BREZ VODNIH PTIC: Bloško jezero / P. Pavlič, Palško jezero (suho) / Notranjska sekcija DOPPS, Potok Lijak / L. Kebe, R. Gregorič Tabela 7: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Notranjske in Primorske Table 7: Results of the waterfowl counts carried out in the Notranjska and Primorska regions visni opazovalci, ki so šteli vodne ptice v istem dopoldnevu, so zabeležili različne vrste in različna števila. V času štetja je jezerska gladina običajno nizka in vodne ptice so praviloma pred opazovalci "skrite" v trstiščih . Za cenzus na Cerkniškem jezeru bo treba v prihodnosti razviti metodo, s katero bi opravili še boljši posnetek stanja tamkajšnje populacije vodnih ptic. Stetje v januarju 1998 je potekalo v tesnobnem ozračju srhljivih družbenih razmer: Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo dovolilo odstrel in preganjanje velikih kormoranov Phalacrocorax carbo sinensis. Kar nekaj ornitologov so ob štetju brez povoda verbalno napadli ribiči. Ti so streljali in plašili vodne ptice tudi tam, kjer to ni bilo dovoljeno. Na zgornjem toku Savinje in v okolici so streljali male ponirke in sive čaplje, na Ptujskem jezeru so s petardami razbili najpomembnejšo slo- vensko lokaliteto za vodne ptice, na Krki so streljali kormorane, hkrati pa so v časopisih pisali, da niso ustrelili še nobene ptice, ipd . Posebej negativno se je izkazalo streljanje in preganjanje kormoranov na območjih z velikimi koncentracijami vod- nih ptic, kjer z odločbo to izrecno ni dovoljeno. Npr. na Dravi (ornitološko po- membno območje - IBA) lahko ocenimo vpliv preganjanja populacij vodnih ptic za poraznega; število zvoncev na Ptuj- skem jezeru je bilo manjše kot na Ormoškem jezeru, kar se doslej praktično še ni zgodilo. Tako v Sloveniji na osnovi najnovejših kvantitativnih kriterijev (ROSE & SCOTT 1997), zasidranih v Ramsarski konvenciji, v "osnovi" ni več lokalitete, ki bi izpolnjevala objektivne številčne med- narodne kriterije, Deset let je bilo potreb- nih, da smo zbrali podatke o mednarodno pomembnih mokriščih oz. populacijah posameznih vrst vodnih ptic, s katerimi se lahko pohvalimo pred svetom. Kar 45 ACROCEPHALUS XIX - 87-88 - 1998 VRSTA LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 SKUP. SPECIES LOCALITY TOTAL rdečegrli slapnik G. stellata l 1 polarni slapnik G. arctica 43 l 1 14 59 mali ponirek T. ruficollis 6 l l 5 5 18 čopasti ponirek P. cristatus 21 1 3 4 1 1 2 55 2 18 108 sivogrli ponirek P. griseigena 1 2 3 črnogrli ponirek P. nigricollis 25 3 5 3 5 1 16 9 12 79 veliki kormoran P. carbo 168 1 1 14 l 5 6 64 260 vranjek P. aristotelis l 1 pritlikavi kormoran P. pygmeus 1 1 velika bobnarica B. stellaris 1 1 mala bela čaplja E. garzetta 101 13 6 1 1 122 velika bela čaplja E. alba 21 21 siva čaplja A cinerea 53 l 15 4 2 75 duplinska gos T. tadoma 5 5 navadna žvižgavka A penelope 610 46 656 konopnica A. strepera 26 26 krehlja A. crecca 95 378 473 mlakarica A. platyhrynchos 350 9 19 207 27 612 raca žličarica A. clypeata . 8 43 51 sivka A. terina 15 15 čopasta črnica A. tuligula 1 1 srednji žagar M. senator 28 1 4 l 2 7 13 37 93 črna liska F. atra 1126 81 157 1364 beločeli deževnik C. alexandrinus 12 12 navadna prosenka P. apricaria 1 1 priba V. vanellus 194 194 spremenljivi prodnik C. alpina 18 18 veliki škurh N. arquata 1 1 črni martinec T. erythropus 1 1 rdečenogi martinec T. totanus 110 110 pikasti martinec T. ochropus 1 1 mali martinec A. hypoleucos 3 1 l 1 6 črnoglavi galeb L. melanocephalus 1 1 2 rečni galeb L. ridibundus 305 20 5 56 163 19 112 32 104 373 33 2 1224 srebrni galeb L. argentatus 1 1 rumenonogi galeb L. cachinnans 185 5 25 125 5 28 36 10 18 32 2 6 182 659 kričava čigra S. sandvicensis 6 1 3 2 2 1 5 1 21 vodomec A. atthis 1 l SKUPNO / TOTAL 3525 32 36 14 210 288 47 157 50 129 1284 153 38 334 6297 1) Sečoveljske soline z obalnim morjem / B. Rubinič , I. Geister, R. Tekavčič , 2) Obala: konec Sečoveljskih solin - Rt Bernardin/ B. Rubinič. 3) Obala: Rt Bernardin - Rt Madona / A. Vrezec, 4) Fiesa - jezero / A . Vrezec, 5) Obala : Rt Madona - Rtič Strunjan / A . Vrezec, I. Geister, 6) Strunjanske soline / A. Vrezec, I. Geister, 7) Obala: Jstič Strunjan - Rtič Kane / A. Vreiec, 8) Obala: Rtič Kane - Rtič Viliželll / A. Vrezec, 9) Obala: Rtič Viližan - Zusterna / B. Rubinič , 10) Obala: Zusterna - Luka Koper / A. Vrezec, 11) Skocjanski zatok / A . Vrezec, 12) Obala : Luka Koper - Zatok Polje (svetilnik) / B. Rubinič, 13) Obala: Zatok Polje (svetilnik) - Mladinsko zdravilišče / B. Rubinič. 14) Obala: Mladinsko zdravilišče - mejni prehod Lazaret / B. Rubinič, BREZ VODNIH PTIC: Obalna smetiča brez galebov/ B. Rubinič, A. Vrezec Tabela 8: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Obale Table 8: Results of the waterfowl counts carried out in Slovene coastal waters and their appertaining wetlands dvajset let pa sm o potrebovali, da smo tudi pri nas lahko pričeli opazovati ptice, ne da bi te preplašene odletele; to kulturo so nekateri ribiči uničili v desetih minutah. ZAHVALA Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je bilo mogoče ponovno opraviti le s pro- stovoljno pomočjo sodelujočih . Podatki iz 46 nekaterih poročil so zaradi nerealnih po- datkov ipd. le delno upoštevani. Selek- tivni pristop je bil potreben za zagotovitev neoporečnosti štetja. To pa nikakor ne zmanjšuje prispevka in v loge vsakega posameznika. Vsem udeležencem štetja gre torej vnovič prisrčna zahvala za opravl jeno delo. Ta pa vel ja tudi za družbo Mobitel, ki je ponovno podprla štetje vodnih ptic , enajsto zapored. XIX - 87-88 - 1998 Poročevalci štetja po števnih območjih: Bojan Weitzer, Bojana Jureš, Darja Remsko, Andrej Adam, Franc Kosi, Dane Katalinič, Branko Bakan,VBrankovVajndor- fer, Bernarda Novak, Zeljko Salamun, Borut Ficko (Mura), Gorazd Mlakar, Davo- rin Vrhovnik, Franc Bračko, Breda Bobov- nik, Milena Gosak, Jernej Glaren, Jure Grebenc, Jerneja Grgl, Franc Janžekovič, Bojana Mencinger, Smiljan Bačani, Simon Koletnik, Rajko Koražija, Jakob Smole, Danilo ~erček, Matjaž Kerček, Suzana Burjan, Stefka Peinkiher, Luka Korošec, Mihaela Zigman, Darja Slana, pamijan Denac, Dominik Bombek, Borut Stumber- ger, Karmen Štumberger, Boris Kočevar, Jože Vrbančič, Tatjana Pfeifer, Andrej Sorgo, Danica Kušter, Vladka Tucovič, Rene Jeromel (Drava), Milan Cerar, Miha Kronovšek, Egidij Čater, Karl Dajčman, Janez Ocvirk, Vinko Andoljšek, Zdravko Podhraški, Denis Vengust (Savinja), Tomaž Mihelič, Miha Klinar, Nace Mihe- lič, Henrik Ciglič, Nataša Adlešič, Jana Kus, Vesna Grobelnik, Jernej Peternel, Martin VKošir, Dare Fekonja, Dare Sere, Miran Cas, Samo Oman, Zlata Vahčič, Katarina Senegačnik, Jožef Osredkar, Na- taša Gorjanc, Marko Trebušak, Miha Znidaršič, Eva Vukelič, Davorin Tome, Boža Majstorovič, Danica Bivec, Sava Osole, Zoološki vrt mesta Ljubljane (zgor- nja Sava), Ivan Zlobko, Marjan Gobec, Jolanda Gobec, Dušan Klenovšek, Ornito- loški Krožek OŠ Savo Kladnik, Majda Kugonič, Hrvoje Oršanič, Vladimir Balon, Mitja Vranetič, Marko Masterl, Boris Soko- lič, Marinka Kastelic, Marko Muhič, Ma- rjan Kumelj, Erna Reinkober, Dušan Pa- vlin, Andrej Jerina, AndreLMatič, Marjan Jenko, Jože Pečnik, Rok Sinkovec, Jože Bratila, Matjaž Cizelj, Zdravko Čuk, Ange- la Cuk, Mojmir Pustoslemšek, AndreLHu- doklin, Dušanka Kovačič, Petra Cuk, Matjaž Čuk, Barbara Goltes, Jure Jordan, Alenka Kuhar, Janžej Marinič, Iva Mahne, Lovro Metelko, Valentina Olo- vec, Aleš Požgaj, Jožica Budič, Gašper Kren, Barbara Dvornik, Bojana Slak, Ja- smina Ajdovnik, Tina Piltaver, Jani Račič, Alenka Lupšina, Lucija Zevnik, Jure Tomše, Tadej Zagmajster, Andrej Zagmaj- ster, Valentin Iljaš, Gregor Veršec, Ivan ACROCEPHALUS Novak, Irena Franko, Sabina Bizjak, Kri- stina Obranič, Erika Lenčič , Luka Berus, Petra Blatnik, Simon Konda, Simon Krakar, Emil Glavič, Irena Ivančič , Nejc Žagar, Franci Jožef, Slavka Cizel, Sabina Kle- menčič, Petra Banič, Majda Kugonjč, Mihaela Sovajčevič, Silva Vršič , Pavel Set (spodnja Sava), Karin Kmecel, Primož Kmecel, Slavko Polak, Miro Kunstek, Ma- rjan Mele, Leon Kebe, Drago Telič, Alenka Korenjak, Katarina Groznik, Peter Pavlič, Janez Dragolič, Marta Dragolič, Hubert sterreicher, Tadej Kogovsek, Gorazd Kranjc, Matjaž Kočevar, Boštjan Surina, Peter Grošelj, Darjo Bon, Milan Fakin, Andrej Figelj, Aljaž Rijavec (Notranjska in Primorska), Borut Rubinič , Al Vrezec, Iztok Geister, Rudi Tekavčič (Obala); opra- vičil se je Andrej Stergaršek. LITERATURA BIBIČ , A. (v pripravi): Rezultati januar- skih štetij vodnih ptic za obdobje 1992 - 1996 v Sloveniji. AUBRECHT, G. & WINKLER, H (1997): Ana- lyse der internationa\~n Wasservo- gelazhlungen (IWC) in Osterreich 1970- 1995 - Trends und Besatnde. Biosystema- tics and Ecology series No. 13. Austrian Academy of Sciences Press. ROSE, P.M. & SCOTT, D.A. (1997): Water- fowl Population Estimate - Second Edition. Wetlands International Publ. 44, Wage- ningeQ, The Nederlands. B. STUMBERGER (1997): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. Acrocephalus 18 (80-81 ): 29-39. POVZETEK Štetja vodnih ptic med l 7. in 18. januarjem 1998 (IWC) se je v Sloveniji udeležilo 238 popisovalcev. Na osnovi 316 poročil je bila na sedmih števnih območij v državi prešteta 41. 40 l vodna ptica. Ugotovljenih je bilo 55 različnih vrst. Kvantitativno so za vodne ptice v državi najpomembnejša števna območja Drave, obalnGga morjcr z sr0dozemskimi mokrišči in zgornje Save s pritoki. V notranjosti države je bila večina ptic prešteta na rekah in na velikih pretočnih zajezitvah rek; zaradi nezaledenelih stoječih voda se 47 ACROCEPHALUS je po nekaj letih na njih zadrževala kar četrtina vseh preštetih vodnih ptic. Najštevilnejša vrsta med štetjem je bila raca mlakarica, sledili pa so ji črna liska, veliki kormoran, rečni galeb, sivka, n jivska gos, krehlja , mali ponirek in čopasta črnica. SUMMARY During the waterfowl census carried out in Slovenia on 17th and 18th January 1998 (IWC), 238 observers took part. On the basis of 316 reports, 41,401 aquatic birds belonging to 55 different species w ere counted in six regions delineated far this very purpose. All waterfowl species w ere registered, most of them in the Drava region, coastal waters with their appertai- ning Mediterranean wetlands, and in the Upper Sava region with its tributaries. In the interior of the country, the majority of birds were counted on rivers and large impounding reservoirs. Owing to the fact that standing waters did not freeze over, no less than one fourth of all counted aquatic birds were present on them. The m ost numerous species during the census was the Mallard, followed by the Com- mon Coot, Great Cormorant, Black-hea- ded Gull, Common Pochard, Bean Goose, Common Teal, Little Grebe and Tufted Duck. Borut Štumberger, 2282 Cirkulane 41 48 XIX - 87-88 - 1998 Iztok Geister Slovenski in evropski vidiki varstva gnezdečih ptic Tehniška zalozba Slovemje Knjiga je bila sprva mišljena kot poglobljen komentar Rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk Slovenije iz leta 1995, med pisanjem pa se je njeno težišče preselilo v območje bolj temeljnih vprašanj o tem kaj naj bi v naravi varovali. Knjiga naj bi nas odvajala od upora- be naravovarstvenih stereotipov, kot je ta, da je vsaka ptica, ki izgine z našega ozemlja že tudi izumrla . Knjiga prinaša tako domače kot tuje, danes tako aktualne evropske poglede na varstvo ptic. Sicer pa je napisana kot priročnik in temu primerno bogato ilustrirana. Naročila sprejema Tehniška založba Slove- nije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Cena knjige je 9. 996 SIT; za člane DOPPS-a velja 20% popust.