TEDNIK GLASILO . I^^L^ISTICNE DELOVNEGA LJUDSTVA LETO XXVII. ŠT. 3_PTUJ, 24. januarja 1974__(ENA 1 DIN ZAČETEK DRUGE FAZE VOLILNIH PRIPRAV Pred kandidacijski postopki Prva faza volilnih priprav - evidentiranje možnih kandidatov - je v ptujski občini končana. Krajevne organizacije SZDL so evidentirale nad tisoč družbeno, aktivnih članov na terenu; najmanj! toliko delovnih ljudi (vsi podatki še niso zbrani) pa so evidentirale osnovne organizacije sindikatov v j temeljnih in drugih organizacijah! združenega dela. Ob tem je še precej' tehničnega dela. saj je za vsakega evidentiranega treba izpolniti po- pisnico v dvojniku - z utemeljitvijo - zakaj je evidentiran. Tudi to delo je v glavnem končano ob izdatni pomoči tajnikov krajevnih skupno- sti. Šele ko bodo vse popisnice zbrane in urejene, bo moč ugotoviti točno število evidentiranih in njihovo sestavo po starosti, spolu in poklicih. Niso namreč redki primeri, da so nekateri družbeno aktivni občani bili evidentirani na terenu in \; svoji organizaciji združenega dela. Že samo evidentiranje pomeni za vsakega občana m delovnega člove-. ka. ki je bil vključen v evidenco možnih kandidatov, posebno druž- beno priznanje za njegovo dosedanje prizadevno delo. Kandidate za posamezne družbene funkcije in za delegacije bomo lahko izbirali samo iz evidentiranih. Takega, ki ni bil evidentiran bo možno predlagati za kandidata le izjemoma, s posebno obrazložitvijo in utemeljitvijo. Sedaj začenja druga faza pred- volilnih priprav, to je - predkan- didacijski postopki, ta naloga mora biti opravljena do 15. februarja. Kaj pomeni to? , in kaj bo treba opraviti? I Izmed evidentiranih možnih kan- didatov bodo delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih skupnostih izbirali in določali mo kandidate za člane delegacij za enotni zbor združenega dela nove občinske skupščine. Po enakem postopku bodo občani v okviru organizacij SZDL določali možne kandidate za člane delegacij v zbor krajevnih skupnosti. Pri tem je treba omeniti tudi to, da pri evidentiranju ni bil potreben pristanek evidentira- nega, v predkandidacijskem po- stopku predlagan možni kandidat pa Nadaljevanje na 4. strani Razstava ob 50-letmci Leninove smrti v ponedeljek zvečer je Franc Tetičkovič odprl v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju razstavo, posvečeno 50-letnici Vladimira Iljiča-Lenina. Razstavo je pripravila ljudska in študijska knjižnica Ptuj v sodelovanju z občinsko konferenco ZKS in SZDL. Lenindca politika je imela močan vpliv na zorenje naše komunistične partije, saj so redki politiki, ki bi tako dobro kot Lenin, razumeli prakso. Letos praznujemo pol stoletja njegove smrti. Razstava bo odprta do 4. februarja vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Foto:S.Kosi Sindikat o organizaciji Informacija o izvedbi delovnih konferenc osnovnih organizacij sindikata je bUa minuli petek popoldan osrednja tema razgo- vora članov občinskega sindikal- nega sveta Ormož. Pregledali so izvolitev delegacij in delegatov v občinski sind^ikalni svet. pregle- dali evidentiranje možnih kandi- datov za skupščmske organe, sprejeli naloge za drugo fazo ^kupščmskih^volitev ter sklep o razpisu občnega zbora občin- skega sindikaln"ega sveta Ormož. _Na dosedanjih^delovnih konfe- rencah - večina osnovnih orga- nizacij sindikata jih je že opra- vila - 50 obravnavali in spreje- "i^ih samoupravne akte. pregle- dali izvajanje samoupravnih spo- razumov o delitvi osebnih do- hodkov ter obravnavah razvojne programe delovnDi organizacij. Izvoljene so bile tudi delegacije '_n delegati v občinske in republi- ki^'-' organe smdikata. \' v^eh delovnih organizacijah, kjer je bilo to izvedljivo, so bili usta- novljeni tudi aktivi mladih de- lavcev. ^hm občinskega sindikalnega s^'et;j so na s\oji v petek ocenili delo Osnovnili oreanizacij pozi- tivno. jr -----^ TGA KIDRIČEVO: Za čimprejšnjo združitev TGA - IMPOL Prejšnji teden so se v tovarni' glinice in aluminija ..BORIS KI- DRIČ"' v Kidnčevem sestali pred- stavniki političnega aktiva TGA in vodstva podjetja ter predstavniki občinske skupščine Ptuj, občinske konference SZDL Ptuj in občinske konference ZKS Ptuj pod vodstvom novega sekretarja Alojza Gojčiča. Uvodoma je spregovoril sekretar osnovne organizacije ZK v TGA Kidričevo-Maks Jabločnik, kije tudi navzočim povedal, da sta na dnev- nem redu le dve točki in sicer priprave na združitev med TGA Kidnčevo in IMPOLO.M iz Slov. Bistrice ter vprašanje odškodnin- skega zajtevka TGA do IS za nastalo škodo zaradi redukcije el. energije v lanskem letu. Poudaril je tudi, daje sestanek sklican na zahtevo sekretar- ja obč. konf. ZKS Ptuj, ki je nato tudi spregovoril zbranim ter po- udaril, da si tudi v bodoče želi takih skupnih sestankov in posvetov ter seveda mnogo bolj konkretnega in dobrega sodelovanja. Zanimal se je predvsem, kako daleč in v kakšni fazi so že priprave na združitev s sosedom iz Slov. Bistrice in kako je o tem informiran kolektiv. Poudatil je, da je združitev zelo dobra poteza in da le-ta vodi k nadaljnemu uspešnemu delu obeh delovnih org- anizacij ter da je zato treba kolektivu temeljito obrazložiti po- men in koristnost take združitve. Pri tem je opozoril na politično odgo- vornost članov ZK in vseh ostalih, če zadeva ne bi bila pripravljena kot je treba. Tudi drugi so v razpravi poudarili, da so v TGA za združitev in da o tem sproti obveščajo družbenopolitične organizacije in samoupravne organe, temeljita raz- prava med delavci pa bo tudi kmalu stekla. Ce bi napravili črto pod vsem kar so na sestanku razpravljali, bi lahko poudarili le to, da so se pogovarjali povsem konkretno in odkrito in da se v tej delovni organizaciji zares temeljito pripravljajo na integracijo s sosednjim IMPOLOM. France Mcško IZ VSEBINE: Samoupravna stanovanjska skupnost Ptuj je zaživela Stran 2 Letna skupščina ZRVS ob- čine Ptuj Stran 3 Kaj pravite k temu? - Pišite nam . . . Stran 4 Zborovali so gasilci v TAP-u in v Senežcih Stran 6 Izgledi vremena za letos; Srečanje z Abrahamom; Haložani si želijo trgovino Stran 7 Pesem jih združuje; Razstava delavca IZBIRE Stran 9 Dve zlati poroki Stran 11 Ansambel Vandrovček pri- haja v rojstno hišo Stran 16 2 STRAN tednik — Četrtek, 24. januarja 1974 Živahno o javnih razpravah Javna razprava o srednjeročnem načrtu družbeno-ekonomskega raz- voja ptujske občine do leta 1977 se bliža koncu. V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela jo bodo v glavnem končali jutri, v krajevnih organizacijah SZDL na območju šestih krajevnih skupno- stih pa v nedeljo 27. januarja. Pohvalno je zlasti to, da je povsod dobra udeležba in veliko zanimanje občanov in delovnih ljudi za razvoj občine kot celote, povezano z razvojem svojega kraja, podjetja ali dejavnosti. Po podatkih je bila doslej najma- sovnejša udeležba na območju kra- ■ jevne skupnosti Markovci, kar 350 občanov v KO SZDL Markovci in 108 v KO SZDL BukoVci-Stojnci. Na obeh razpravah so se slišali tudi glasni protesti zaradi tega, ker v srednjeročnem načrtu ni predvidena gradnja nove šole v Markovcih, čeprav je sedanja šolska zgradba dotrajana in glede na stalno rast števila učencev mnogo premajhna. Pohvalna je tudi ugotovitev, da so se zavzemali za pospešeni razvoj Haloz in Slovetfskih enako občani na terenih v Ptuju in v ptujskih organizacijah združenega dela, kot občani navedenih območij. To do- kazuje, da imajo občani čut solidar- nosti in željo po hitrejšem in skladnejšem razvoju celotnega ob- močja občine. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so delavci v nekaterih ptujskih organi- zacijah združenega dela kritizirali pojav vinogradniškega ,,vikenda- štva", ki pomeni ,,izkoriščanje ha- loškega človeka in družbene skup- nosti", dočim so se pa občani na haloškem območju strinjah s tistim, kar je zapisano v osnutku srednje- ročnega načrta, da ,,vikendaši lahko pod določenimi pogoji pospešujejo sodobno vinogradništvo, aktivirajo odročne površine z lastnimi sredstvi in pospešujejo razvoj komunikacij (cest in podobno) na najbolj zaosta- lih območjih". Tako v razpravah na terenu kot v delovnih organizacijah in skupnostih so bile pripombe, daje v srednjeroč- nem programu premalo takih naložb v nove objekte, ki bi odpirala več delovnih mest, da bi se lahko zaposlevala odvisna delovna sila in tudi tisti naši občani, ki so na začasnem delu v tujini. Pri tem bi morali znati zainteresirati močne gospodarske organizacije od drugod, da bi vlagala na našem območju. Marsikje je tudi bila izrečena zahte- va, da je treba odločno pospešiti združevanje manjših gospodarskih organizacij v Ptuju, saj je prav v razdrobljenosti glavni vzrok stagna- cije ali prepočasnega napredovanja. Ponekod so tudi opozarjali, da je treba hitreje razvijati u služnost no zasebno obrt, zlasti tako, ki jo potrošniki dnevno potrebujejo, družbeni sektor pa zanjo ni zaintere- siran. Pri tem so opozarjali še na kadrovski problem, ker se malo mladine odloča za take obrtne poklice. V Ptuju so občani posebej predla- gali, da je treba v programu razvoja dati posebno mesto ptujskim topli- cam in načrtovati nadaljnji razvoj mesta proti magistralni cesti Mari- bor-Zagreb. Ptuj bi moral znati pritegniti v mesto več turistov, za kar mora biti še zlasti zainteresirano gostinstvo, trgovina pa tudi kulturni zavod L Se cela vrsta najrazličnejših pred- logov, želja in potreb je bilo izrečeno, marsikaj bo treba upošte- vati v srednjeročnem načrtu in s tem tudi tisto uresničiti, marsikaj pa bo moralo ostati le želja na papirju, ker uresničitev presega naše realne možnosti. F. Fideršeki IzobraŽevanje tudi za obrtnike v okviru Delavske univerze Slov. Bistrica poteka v tem mestu te dni tečaj s področja varstva pri delu zasebnih obrtnikov in zaposlenih pri njih. Tečaj je razdeljen v dve skupini. V prvo so vključeni zasebni proizvajalci s področja kovinske stroke, medtem ko so v drugi skupini vključeni ostali obrtniki z zaposlenimi. Tečaj bo trajal skupno 16. ur. V obeh skupinah ga bodo izvedli bo konca meseca januarja. V tem času se bodo udeleženci seznanjali pred-, vsem s splošno zakonodajo o varsuia pri delu, zakonom o delovnih razmerjih, zavarovanjem strojev m naprav, poklicnimi boleznimi, oseb- nimi zaščitnimi sredstvi in potrebno opremo, požarno varnostnimi pred- pisi in osnovnimi ukrepi ob njihovi uporabi. Predvidevajo, da bo oba tečaja obiskovalo skupno 120 zasebnih obrtnikov in njihovih zaposlenih iz vse občine. Ob zaključku tečajev bodo udeleženci opravili še teste in prejeli posebna spričevala. V. H. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj je zaživela v Ptuju so 18. decembra lani! ustanovili Samoupravno stanovanj- sko skupnost. Za predsednika je bil izvoljen Janko Bezjak. Skupščino samoupravne stano- vanjske skupnosti sestavljajo tri samoupravne enote, v katere je bilo izvoljenih po 20 delegatov: - samoupravna enota za gradnjo stanovanj, katere predsednik je Lojzka Stropnik; - samoupravna enota za družbe- no pomoč v stanovanjskem gospo- darstvu, katere predsednik je Anton Kosi, in ~ samoupravna enota za gospo- darjenje s stanovanjskim skladom, katere predsednik je Martin Berden. Vsaka samoupravna enota ima upravni odbor, odbore in komisije. Tako ima SE za gradnjo stanovanj odbor za programiranje in gradnjo stanovanj; odbor za urejanje in oddajanje stavbenih zemljišč ter upravni odbor za upravljanje z družbenimi sredstvi. Sledriji razpo- laga s približno 600 starimi milijoni dinarjev, ki jih črpa iz združenih- -vezanih sredstev TOZD in drugih - (25 %). Zbrana sredstva bo sproti porabljal za kreditiranje; - nakupa in gradnje družbenih najemnih stanovanj; - nakupa stanovanj v etažni lastnini; - gradnje individualnih stanovanj- skih hiš; - rekonstrukcije obstoječih sta- novanjskih hiš in stanovanj; - pridobitve, urejanje in oprem- ljanje stavbnih zemljišč za družbeno usmerjeno gradnjo in - druge stroške. Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodar- stvu ima komisijo za gradnjo in dodeljevanje stanovanj; komisijo za družbeno pomoč pri delni nadome- stitvi stanarin in za premiranje stanovanj; komisijo za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOB in vojnih invalidov; in upravni odbor solidarnostnega stanovanjskega skla- da za družbeno pomoč v stanovanj-^ skem gospodarstvu. OU razpolaga približno z eno staro milijardo dinarjev, ki jih črpa: - 30 '^c iz sredstev solidarnostnega stanovanj- skega sklada, ostalo pa iz sredstev odpravljenih občinskih stanovanj- skih skladov. Zbrana sredstva bo upravni odbor porabil za: - delno nadomestitev stanarine; - premiranje namenskega varče- vanja za stanovanja: - posojila za gradnjo družbenih najemnih stanovanj za potrebe družin z nizkimi os. dohodki, za potrebe mladih družin in za potrebe ostarehh ljudi. Samoupravna enota za gospodar- jenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini ima upravni odbor sklada stanovanjskih hiš. ki razpola- ga s približno 450 starimi milijoni dinarjev. Razdelil in porabljal jih bo takole: - 30 % amortizacije za gradnjo in nakup nadomestnih stanovanj -• enostavna reprodukcija: - 37 % za investicijsko vzdrževa- nje stanovanj in stanovanjskih hiš; - 20 7c za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav zgradb, ter - 13 9c upravne in druge stroške. ŠE LETOS NOVA STANOVANJA Na seji samoupravne enote za graditev stanovanj SSS Ptuj so v ponedeljek razpravljali tudi o gradnji prepotrebnih stanovanj. Sklenih so, da bodo z gradnjo začeli takoj, tako da bodo do konca leta zgrajeni kar dve stolpnici s po 29 stanovanji. Med Ciril-Metodovim drevoredom in Gregorčičevim je lokacija za pet stolpnic, od katerih bodo zgrajene dve iz stanovanjskega sklada, dve iz solidarnostnega, eno stolpnico pa bo predvidoma zgradila ptujska garnizi- ja za svoje potrebe. Gradbeno dovoljenje je izdano, parcele so že zakoličili, tudi gradbeni material so že začeli dovažati, z gradnjo dveh stolpnic pa bodo začeli takoj, ko bo vreme to dopuščalo. M. Ozmec Komunisti pred volilno konferenco Komunisti Steklarne „Boris Ki- drič" Rog. Slatina, obrat Slov. Bistrica posvečajo te dni posebno pozornost v svoji dejavnosti pripravam na letošnjo volilno konferenco OK ZKS Slov. Bistrica. Osnovna organizacija ZK bistriške Steklarne je med tistimi organizaci- jami, ki so v zadnjem obdobju pokazale na vseh področjih, posebno še družbenopolitičnega življenja, pomembne rezultate dela. Ob tem pa v svoji organizaciji niso zanemarjali kadrovske politike, kakor tudi ne vključevanja in izobraževanja novih članov. V priprvah na letošnjo volilno konferenco OK ZKS Slov. Bistrica so komunisti 00 ZK Steklarne pregledali dosežene delovne uspehe, ki jih ni bilo malo. Širše so se na zadnjem zboru seznanili z delom in I doseženimi uspehi občinske konfe- rence ZK. O tem sta spregovorila član OK ZKS Slov. Bistrica Žohar Maks in sekretar 00 ZK Steklarne.1 Kari Šrenk. Zaključki in ugotav- ljanja iz teh razprav so vplivah tudi na sprejem novih nalog osnovne organizacije ZK bistriške Steklarne in tudi vsakega posameznega člana. Široko . in predvsem načrtno zastavljen akcijski program zahteva od celotne organizacije ZK v Stelarni posebno angažiranost. To pa je tesno povezano z kadri. Tako ni bil slučaj, da so v tej osnovni organizaciji prav novim kadrovskim spremembam v svoji organizaciji, kakor tudi OK ZKS Slov. Bistri-a posvetili .posebno pozornost. Po širši: razpravi so potrdOi predlog kandi- datnih list za nove organe občinske konference ZKS Slov. Bistrica in o tem potrdili tudi predlog, da za novega sekretarja OK ZKS Slov. Bistrica ponovno izvolijo dosedanje- ga sekretarja OK ZK Slavka Kleindiensta. Zavzeli pa so se, da je potrebno v nove občinske organe ZK vključiti več članov iz 00 ZK Steklarne, ki so v njih slabo zastopani. Komunisti osnovne organizacije bistriške Steklarne so ob tej priložnosti razpravljali tudi o širših možnostih in oblikah nadaljnjega sprejemanja novih članov v svojo organizacijo kar še posebno velja za zaposlene iz vrst neposrednih proizvajalcev. VH TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski ted- nik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, p. p. 99. - Urejuje uredniški odbor. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni ured- nik - Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77-079. Celoletna naročnina 50 din, za inozemstvo 100 din. - Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-30458. - Tiska Mariborski tisk, 62000 Maribor, Svetozarevska ul. 14. TEDNIK — četrtek, 24. januarja 1974 stran 3 Letna skupščina zveze rezervnih vojaških starešin Ptuj v soboto. 12. januarja 1974 je bila v dvorani Doma JLA III. redna letna kupščina Zveze rezervnih vojaških starešin o^ine Ptuj. Kot gostje so se -kupščine udeležili, Stanko PETELIN - sekretar republiškega odbora ZRVS Slovenije. Alojz GOJCiC, sekretar občinskega komiteja ZKS Ptuj, major JLA MUan DOBRIJEViC, predstavnik garnizona Dušana Kvedra Ptuj ter predstavniki vseh ostalih družbenopolitičnih organizacij v občini Ptuj. Poročilo za pretekli dve leti je Dodal predsednik združenja podpol- kovnik v rezervi Karel ŽMAVC. V poročilu, ki se je nanašalo na pretekli dve leti je povdaril aktivn^ delo tako na družbenopolitičnem področju, kot tudi na vojaško strokovnem usposabljanju rezer- vnega starešinskega kadra. Rezervni vojaški starešine so se aktivno vključili v vsa družbenopolitična dogajanja v občini v okviru svojega akfiva zveze komunistov, kot tudi v okviru vseh ostalih družbeno- političnih organizacij v občini. Njihovo delovanje pa se odraža tako v organizacijah, v katerih so zaposleni, kakor tudi v posameznih krajevnih skupnostih, v katerih živijo. Njihovo delo v krajevnih skupnostih pa seje aktiviralo zlasti z ustanovitvijo aktivov zveze rezervnih vojaških starešin v vseh krajevnih skupnostih v občini. Aktivi so bili ustanovljeni tudi v ueh delovnih organizacijah. V svojem zelo obsežnem poročilu pa je že tudi nakazal naloge novo izvoljenega odbora v naslednjem obdobju. Povdarjena je bila vloga rezervnih vojaških starešin pri izgrajevanju sistema splošnega ljudskega odpora, pri delu z šolsko mladino, saj je občinski odbor organiziral in vodil proslave 22. decembra v lanskem letu. na katerih je bOo prisotnih okrog 3.00 učencev višjih razredov osnovnih šol. Ob tej akciji je bilo učencem razdeljenih 54 knjižnih nagrad za najboljše spise na temo 22. decembra. PoročUo sekretariata aktiva zveze komunistov pri ZRVS Ptuj je podal sekretar aktiva rezervni kapetan I. razreda Trajko Stojčevski. Aktiv zveze komunistov je bil ustanovljen v letu 1972, sekretanat aktiva pa si je takoj po ustanovitvi izdelal program dela. Sekretar aktiva je v svojem poročilu poudaril, da je treba temeljiteje preiti k nalogi vključevanja in sprejemanja rezerv- nih vojaških starešin v članstvo zveze komunistov. Sekretariat je že podal 15 predlogov za sprejem v zvezo komunistov v okviru organiza- >-^ij zveze komunistov v delovnih organizacijah in na terenu. Iz dosedanjega pregleda je ugotovljeno, da je v zvezo komunistov vključeno 26 '"r rezervnih vojaških starešin naše občine. Vendar ta številka ni zadovoljujoča predvsem iz razloga, ker je to število med rezervnimi podčasniki dosti manjše. Zraven tega je še vedno veliko članov, ki so že starejši, zato je treba v tej zvezi začrtati dobro kadrovsko politiko, sicer bo število članov zveze komunistov še manjše. Cvetko PANTAR. rezervni major je podal poročilo kadrovske ^omisije. ki je v preteklem obdobju aoie^a zelo dobre uspehe. V višji je napredovalo zelo dosti rezervnih vojaških starešin. Vsi vpisi !;^Fj5.'^o\'anj so se opravili v svečani \h \ ^^"^^^ je. da so v zadnjih vo^ -v ^^'^ bili v šole za rezervne jaske starešine napoteni v glavnem ™^ainci, ki so že člam zveze komunistov, kar se bo izvajalo tudi Dodoce. tako da se bo članstvo v zvezi komunistov v enem daljšem obdobju bistveno spremenilo. Prav tako je nakazal probleme, ki se pojavljajo pri pridobivanju mladine za aktivne vojaške starešine. Po poročilih, ki so še sledila, se je razvila živahna razprava. V razpravi se je oglasil tudi tov. PETELIN ter zelo pohvalno ocenil delo organiza- cije v preteklem obdobju, zlasti pa je poudaril, da so bUi člani zveze rezervnih vojaških starešin občine Ptuj prvi v Sloveniji, ki so ustanovili svoj aktiv zveze komunistov in tudi prvi pri ustanovitvi aktivov ZRVS v vseh krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. V svoji razpravi pa je še poudaril, da je treba večjo pozornost posvetiti delu z kmečko in delavsko mladino. Ob koncu je zaželel organizaciji še večje uspehe tudi v bodoče. V razpravi so se že oglasili Herbert SOREC, ki je prisotne seznanil o delu mladine v srednjih in poklicnih šolah v Ptuju. Alojz GOJČlC je poudaril, da mora tudi aktiv zveze komunistov izvesti svojo 29. sejo med svojimi člani. O delu informativno propagandne komisije je razpravljal njen predsednik Miško GOBEC. O vključevanju mladine v vojaške šole in o akcijah občinskega odbora ZRVS na tem področju je razpravljal Stanko MEGLIC. Zraven teh je v razpravi sodelovalo še večje število občanov. Za zelo uspešno delo v organizaciji v preteklem obdobju so bile podeljene plakete in priznanja zveze rezervnih vojaških starešin. Plakete so sprejeli: major JLA Milan DOBRIJEVIC, rezervni kapetan I. raz. Heribert SOREC, rezervni kapetan I. raz. Radovan VER K in rezervni poročnik Janez DRE- VENŠEK. Zelo aktivnim in požrtvo- valnim članom v organizaciji pa je bilo podeljenih še 27 priznanj zveze, rezervnih vojaških starešin Slovenije - občinskega odbora Ptuj. Za predsednika v naslednjem mandatnem obdobju je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik rezer- vni podpolkovnik Karel Zmavc, za podpredsednika rezervni poročnik Jože EKART in za tajnika rezervni podporočnik Stanko MEGLIC. V imenu novo izvoljenega odbora se je za dano zaupanje zahvalil predsed- nik ter izjavil, da si bo organizacija tudi v bodoče prizadevala, da bo na svojem področju delovanja dosegla še večje uspehe. S. M. Udeleženci skupščine zveze rezervnih vojaških starešin Ptuj. Foto: Kosi UMRL JE MOŽ Zelo nas je vse pretresla vest, da je 16. januarja preminil po kratki zahrbtni bolezni na splošno pri- ljubljen in spoštovan tovariš Lojze Vi mer. Pokojnik je bU do zadnjega agilen kulturno prosvetni delavec in nihče ni slutil, da ga bo zahrbtna bolezen tako naglo iztr- gala iz sredine njegovih domačih in prijateljev. Rojen je bil 1902. leta v Lovrencu na Pohorju, tam je hodil v šolo in se tudi izučil tesarske obrtL Do leta 1930 je delal kot pomočnik pri svojem mojstru, nato se je vpisal na 4-letno višjo gradbeno šolo v Ljubljani, jo uspešno končal ter diplomiral za gradbenega tehnika. Še isto leto - 1934 SI je osnoval v Ptuju lastno obrtno delavnico gradbenega te- sarstva, ki je bila edina slovenska te stroke v Ptuju in ki jo je uspešno upravljal do leta 1941. V Ptuju si je pridobil zaradi svojega kremenitega in vedrega značaja vsestransko priljubljenost m spoštovanje. Udejstvoval se je tudi na političnem, gospodarskem in kulturnoprosvetnem področju in bil imenovan 1 935 za občin- skega odbornika ah kakor se je takrat reklo ,,mestnega svetnika" - in ostal odbornik do prihoda okupatorja. V Ptuju je živel z družino, z ženo, sinom in hčerko. Bil je mobiliziran malo pred vdorom Nemcev, kmalu nato zajet in s transportom namenjen v ujetništvo, oziroma prisilno delo nekam na sever. Prav v Ptuju, kjer je vlak postal, mu je bilo možno pobegniti, nakar se je skrival v Ljubljani in v Ptuju. Po ovadbi domačih izdajalcev so ga z dru- žino izseUli na Hrvatsko. Tam je stopil takoj v ilegalo in bil na svojih poteh večkrat obstreljen od sovražnika iz zasede, enkrat nevar- no v pljuča. Pozneje je delal v Zagrebu pri Osvobodilni fronti, izsleden od ustašev in obsojen na smrt, pa se mu je zopet posrečilo pobegniti z družino v Slavonijo. Tako si je okusil grozote pregona in sovraštva z ženo in dvema mahma otrokoma vred. Po vojni se je vrnil v Ptuj, kjer pa na žalost ni našel več ničesar svojega. Prevzel je vodstvo ptuj- skega „Gradisa" v Ormožu in Moškanjcih, nato pa delal do svoje upokojitve 1959. leta kot grad- beni inšpektor na takratnem okra- ju m občini v Ptuju. Poleg svoje i službe pa je požrtvovalno pomagal [ z delom in strokovnimi nasveti pri j dograditvi in obnovi porušenega i mesta z udarniškim delom. Bil je tudi tehnični vodja pri enoti civilne zaščite in za to odlikovan z „redom dela" in „zasluge za narod". Ni se lovil za položaj ah denar, nasprotno, brez- plačno je izdelal načrte marsiko- mu, ki si je skušal s trudom postaviti svoj skromen domek. Po upokojitvi je postal član Društva upokojencev in bil več let v njem odbornik in nadzorni odbornik. Kot gradbeni strokov- njak je pripomogel pri prezidavi in ureditvi stare zgradbe društva s svojimi nasveti in tudi pri graditvi Doma upokojencev občine Ptuj je bil imenovan v komisijo za stano- vanjska vprašanja, vendar mu je bolezen preprečila nadaljnje sode- lovanje. Ko smo upokojenci 1967. leta ustanovili pevski zbor društva upokojencev je bil on eden prvih soustanoviteljev, nato pa je kot tajnik in blagajnik društva več let opravljal to delo z vehko vnemo in natačnostjo. Kot pevec je bil odličen basist in težko je bilo zboru izgubiti tak vodilni glas. Kako rad je prepeval! Malo preden ga je zalotila bolezen, je še vadil v zboru pesmi „Tovaxišu v slovo" in „ Polj a na toži", katere mu je zbor tudi zapel ob pogrebu. Na njegovi zadnji poti mu je pa velikanska množica ljudi dokazala, da jim je pokojnik res nekaj pomenil in da so cenih njegovo osebnost. Slava njegovemu spo- minu! T. A. 4 STRAN tednik — Četrtek, 24. januarja 1974 Za dosledno izvajanje programa Osnovna organizacija zveze komu- nistov „Dravsko polje" v Kidri- čevem si je na svoji letni volilni konferenci med drugim zadala tudi nalogo, da dosledno izvaja program aktivnosti na osnovi smernic za delovanje članov ZKS v obdobju 1973 - 1975. Naloge so povzete iz realizacije akcijskega programa 00 ZK, ki so bile sprejete že leta 1973, nadalje iz sprejetih stališč za pripra- vo X-kongresa ZKJ in nadaljnega uveljavljanja ustavnih dopolnil, nove ustave SRFJ in SRS ter na njuni podlagi zasnovanih družbenih spre- memb - zlasti še v krajevni skupnosti, TOZD, samoupravnih in-' teresnih skupnostih in občini. Iz razprave na volilni konferenci je bUo moč razbrati skupno misel vseh članov, da je vodilno misel za aktivno delovanje potrebno še v naprej črpati iz vsebine pisma tovariša TITA in izvršnega biroja, sprejetih sklepov 00 ZK ter ostalih višjih organov na podlagi lastnega idejnega usposabljanja v organizaciji kot tudi izven nje. Sprejet je bil sklep, da so neposredne naloge članov, da se tudi izven programa idejno uposabljajo za svoje delo- vanje. Poleg tega so se dogovorili, da bodo obdelali 8 tem, od katerih je že ena bila na vrsti: „Slovenski komunisti pred republiškim in zvez- nim kongresom ZK". V nadalje- vanju pa bodo še sledeče teme: Od diktature proletariata k „asociaciji svobodnih proizvajalcev", Družbeno bistvo delegatskih razmerij, Zgodo- vinski pomen boja ZK s tehnokratiz- mom, Aktualni problemi stabili- zacije gospodarstva. Idejna usmerje- nost vzgoje in izobraževanja v samoupravni socialistični družbi, Politika socialističnih sil do religije, cerkve in klerakalizma ter Neuvršče- nost v sodobnem svetu (neuvrščeni po IV. konferenci neuvrščenih v Alžiru). Sklenili so tudi, da bodo v politično šolo kadrovali mlajše in perspektivne ljudi, za vse novo- sprejete člane pa organizirali semi- nar po programu občinske konfe- rence ZKS Ptuj. Glede na področje političnega delovanja članov ZK v kraju so sklenili, da morajo le-ti sodelovati, oz. aktivno delovati v krajevnih organizacijah SZDL ter drugih družbenopolitičnih organiza- cijah, krajevnih skupnostih in dru- štvih. V kratkem razgovoru s sekretar- jem 00 ZKS „Dravsko polje" Kondradom Zorecom iz Kidričevega smo izvedeli, da so se na letni konferenci dogovorili za povsem nov program in načrt za delo organizacije v bodoče, kar smo lahko ugotovili tudi iz njihovega programa aktivnosti in smernic za delovanje članov ZKS v obdobju 1973 do 1975, ki ga je sprejel sleherni član. Glede izpolnitve vseh programskih nalog so menili, da je dolžnost sekretariata, da redno (mesečno) sklicuje seje organizacije, sam sekre- tariat pa se naj sestaja po potrebi, vsekakor pa vedno pred sestankom z članstvom. Poudarili so, da se morajo vsi člani ter vsi izvoljeni delegati v vseh interesnih skupnostih in občinskih ter republiških organih dosledno zavzemati za dejansko približevanje samouprave na vseh področjih, iz katerih se volijo delegacije, ki naj postanejo trajno povezane s svojim volilnim telesom. Skrbeti bo treba, da bodo vse dobrine (kulturne, telesnovzgojne. vzgojno varstvene, izobraževalne ter druge) koristili prav vsi občani. Odločanje o tem je potrebno približati porabnikom teh na eni strani ter ustvarjalcem sredstev m drugi strani. Trdno smo lahko prepričani, daje organizacija ZKS ..Dravsko polje" za trdno odločena kreniti na povsem drugačno pot, in da so prav tako trdno odločeni zastavljeni tei sprejeti program tudi v celoti uresničiti. Začetek je zelo vzpod- buden, p y[ ZAČETEK DRUGE FAZE VOLILNIH PRIPRAV Nadaljevanje s 1. strani bo že moral dati svoje soglasje, da se strinja s kandidaturo. Poseben postopek pa bo za člane delegacij v družbenopolitični zbor občinske skupščine. Možne kandi- date za člane delegacij evidentirajo in izbirajo družbenopolitične orga- nizacije. PO sedanjem predlogu bi naj imel družbenopolitični zbor občinske skupščine 30 delegatskih mest, od katerih bi imeli - občinska konferenca ZKS, občinska konfe- renca SZDL in Zveza sindikatov v občini - vsaka po 8 delegatskih mest, občinska konferenca ZMS in občinska Zveza združenj borcev NOV pa po 3 delegatski mesti. V krajevnih organizacijah SZDL in v osnovnih organizacijah sindika- tov v temeljnih in drugih organi- zacijah združenega dela vodijo predkandidacijski postopek posebej imenovani koordinacijski odbori za volitve, ki pripravijo . poročilo s predlogi možnih kandidatov za delegacije, ki morajo dati soglasje, da sprejmejo kandidaturo. Ta poročila in predloge bodo v. krajevnih organizacijah SZDL obrav- navali na razširjenih sejah in jih dali v javno razpravo občanom. Enako bodo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela obrav- navali na razširjenih sejah osnovnih organizacij sindikata in dali predloge v javno razpravo delovmm ljudem. Predkandidacijski postopek za možne kandidate članov delegacij za družbenopolitični zbor pa bo potekal tako. da bodo evidentirale možne kandidate občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij in dala predloge v razpravo - vsaka v svoje osnovne orsanizacije. to je v ZKS. SZDL. OdS. ZMS in ZZB NOV. ki bodo o tem izrekle samostojno svoja stališča, pripombe in predloge, ki jih občinska vodstva morajo obravnavati. Enak predkandidacijski postopek, vendar na občinski ravni, bo sočasno tekel tudi pri predlaganju in določanju možnih kandidatov za člane delegacij v repubhško skupšči- no. F. Fideršek Govorimo o alkoholizmu, pri tem pa pozabljamo, da Slovenci in Jugoslovani popijemo VINA zelo malo. Vsak naš državljan bi naj letno ,,pospravil" 26 do 27 litrov vina, kar je v primerjavi z nekaterimi drugimi narodi prava revščina. Na Francoza pride v enem letu po 115 litrov, skoraj prav toliko na Italijana, Portugalec ga spije 93 litrov, pred nami pa so še Argentinci, Avstrijci, Madžari in nekateri drugi. Ob tem moramo priznati, da v Italiji in Franciji srečamo relativno majhno število pijancev, ker pijejo vino vedno ob hrani in ne na prazen želodec ob veselju in žalosti kot je običaj pri nas. Vzrok za naraščajoč pojav alkoholizma pri nas pa je nedvomno tudi v nezdravem pitju industrijskega alkohola v obliki raznih likerjev, vinjakov in drugih nenaravnih pijač. Naša domovina je ena izmed enajstih največjih proizvajalk vinske kapljice na svetu. Ta proizvodnja pomeni pri nas pomemben delež tudi v nacionalnem gospodarstvu. Samo občina Ormož pridela letno približno 4 milijone litrov vina - in to iz grozdja, kar je potrebno še posebej podčrtati. Prav iz navedenega razloga je direktor skupnosti TOZD „Jeruzalem" Ormož, Matija Ratek na zadnjem sestanku kmečke sekcije občine Ormož, protestiral proti letaku, ki ga je izdal odbor za borbo proti alkoholizmu pri republiški konferenci SZDL. Sestavljalci letaka sporočajo, da je vino tisto, ki na Slovenskem povzroča največje gorje. V primerjavi se še pojavlja žganje, o tako imenovanih industrijskih alkoholih in špiritozah, ki povzročajo pri nas največ gorja pa ni napisane niti besedice. ,,Mislim in verjetno je med nami še kaj takih, ki mislijo prav tako, da ni vino tisto, ki povzroča to strašno gorje v gospodarstvu in življenju na sploh. Če stvari tako postavljamo, da je namreč vino krivec številka 1, potem bi se morali enkrat konkretno dogovoriti, kaj bomo z velikimi površinami vinogradov, kaj bomo z nadaljnjim obnavljanjem površin z vinsko trto? Ob tem neizpodbitno vemo, da je širši kulturni svet spoznal, da je samo naravno vino tisto, ki ga lahko ob zmernem pitju prištevamo k delu hrane, medtem pa so sestavljalci letaka napisali, da vino razen alkohola sploh ničesar ne vsebuje. Sem za boj proti alkoholizmu, vendar ne tako, da se navaja vino kot sovražnik številka 1, ko vendar vemo, statistika nas tako uči, da predvsem Slovenci spijemo vina bore malo. Zamisliti bi se morali - predvsem sestavljalci letaka - nad izpitimi količinami žganih pijač, ki jih naši ljudje spijejo iz dneva v dan več in ki grenijo življenje v družinah in ustvarjajo zastoje v gospodarstvu." Naj ob koncu našega zapisa napišemo še dvoje dejstev. V enem izmed manjših lokalov v središču Ormoža stočijo dnevno od 30 do 40 litrov žganih pijač — ob ,.ugodnih" dnevih pa dosežejo litri tudi število 50 in več. Znano je. da so te alkoholne pijače napravljene iz industrijskega špirita, ki ga po večini pridobivajo iz krompirja. V splošnem pomanjkanju krme za svinje in pomanjkanju mesa je takšno postopanje kar dvojni, neodpustljiv greh: vzeti dobro hrano za živali zato, da izdelujejo strup za ljudi!? _ jr V naslovu fotokopija letaka, na katerem piše, kaj vse nam je vino odneslo. Ali res samo vino? Napišite nam svoje mnenje. tednik — Četrtek, 24. januarja 1974 stran 5 Programska usmerjenost ZKS v občini Ptuj Vsebino tej usmerjenosti sta dali zadnji dve seji občinske konference ZKS Ptuj - zadnja seja prejšnjega sklica in prva seja novoizvoljene konference: končno obliko enot- nega dokuemnta programske usmer- jerTosti Zveze komunistov v občini pa je dal komite občinske konferen- ce ZKS Ptuj. na svoji drugi seji. kije bila včeraj popoldne _pod predsed- stvom Alojza GOJCICA, sekretarja komiteja. Vsebinska usmerjenost ZK v ptuj- ski občini v naslednjem mandatnem obdobju temelji predvsem na večji odgovornosti in disciplini komuni- stov pri izvajanju nalog iz programa ZKJ. obeh statutov, 21. seje pred- sedstva ZKJ. pisma tovariša Tita m sklepov 29. seje CK ZKS. Povezano s tem pa tudi naloge, ki jih bosta dala MI. kongres ZKS in X. kongres ZK Jugoslavije. Glavne naloge ko- munistov lahko strnemo v nasled- njih točkah: - Vsak komunist mora biti s polno odgovornostjo nosilec osve- ščanja. razvoja in utrditve razredno samoupravne sociaUstične družbe, katere nosilec je delavski razred Jugoslavije. - Demokratični centralizem je osnovno načelo uresničevanja in obhkovanja politike ZK. Vsak ko- munist se mora bojevati za stahšča in sklepe ZK in jih dosledno izvajati. - Sestanek komunistov mora biti le dogovor za akcijo, njihova prven- stvena naloga pa je delovati v SZDL, sindikatih. ZMS. v društvenih orga- nizacijah, v samoupravnih organih, v krajevnih in interesnih skupnostih. Obstaja le ena pohtika - politika ZK v vseh navedenih organih, organizacijah in društvili. - Uresničevanje delavskih dopol- nil in nove ustave, delegatskih razmerij, samoupravnih sporazumov in statutov - z razvijanjem samo- upravnih sociahstičnih razrednih od- no^v. Delavska kontrola mora postati sestavni del samoupravljanja in krepitve sociahstične demokraci- je. - Idejno-politično izobraževanje in usposabljanje komunistov mora postati bistvena 1'unkcija krepitve njihove razredne zavesti. Vzgoja mladega rodu mora temeljiti na marksističnih osnovah. S političnim posluhom in odločno akcijo je treba nastopiti proti pojavom klerikalizma in vsakemu prekoračevanju ustavnih^ in pravnih okvirov v ' delovanju verskih skupnosti in cerkve. - Sprejemanje v ZK je pomembna stalna naloga. Povečati je treba odstotek delavcev, žensk in mladine v strukturi članstva ZK. Kadrovsko pohtiko vodi in usmerja ZK, ki se mora bolj usmeriti na napredno mladmo. predvsem študente. Pri tem je stalna naloga - sodelovanje z chugimi družbeno-političnimi orga- nizacijami in z občinsko skupščino ter krepiti sodelovanje s komunisti v JLA, Na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti so si komunisti ptujske občine zastavili predvsem naslednje naloge: - Pospeševati uresničevanje pro- grama družbeno-ekonomskcga raz- voja občine. Pripraviti program razvoja manj razvitih območij Haloz in Slovenskih goric. Pospeševati povezovanje in združevanje na ob- močju podravskih občin, v sloven- skem in jugoslovanskem prostoru; zlasti pa pospešiti proces zdru- ževanja gospodarskili organizacij na območju občine. - Skrbeti za dvig storilnosti in povečati stopnjo zaposlenosti z odpiranjem novih delovnOi mest. Usmerjati in pospeševati politiko varčevanja in stabilizacije, kar mora priti v zavest vsakega občana in samoupravljavca. - Zagotavljati dolgoročne kredite za razvoj manj razvitih območij in skrbeti, da bodo močnejše gospo- darske organizacije zunaj občine več investirala za razvoj ptujskega go- spodarstva. Povezano s tem skrbeti za vrnitev zdomcev in njihovo zaposlitev doma. - Še bolj skrbeti za razvoj kmetijstva in njegovega povezo- vanja, za razvijanje samoupravnih kooperantskih odnosov, zadruže- vanje kmetov in socializacije kmetij- ske proizvodnje. S tem tudi odprav- ljati kuhurne in družbeno-gospodar- ske razlike med mestom in vasjo. - Skrbeti za hitrejšo moderni- zacijo cest na celotnem območju občine, kar je pogoj za hitrejšo rast gospodarstva m standarda. Pospešiti razvoj elektro-energetskega sistema in stanovanjske izgradnje. - Dvigati turistično dejavnost, ' povezano z razvojem uslužnostnili ^vnosti družbenega sektorja. Ohranjali in razvijati zgodovinske dediščine in jih bolj manifestirati navzven. Čimbolj začeti z izgradnjo športnore kreacij sko-zdravi centra v Ptuju in turističnega centra v Podlehniku. - Pospešiti razvoj krajevnih skup- nosti, njihove samouprave in uvelja- vitve delegatskih razmerij na celot- nem področju dela. - Skrb za načrtno odpravljanje socialnih razUk - z doslednim uresničevanjem sklepov III. konfe- rence ZK Slovenije o socialnem razhkovanju in ugotavljanju neopra- vičenega bogatenja. Posebna skrb velja štipendijski pohtiki v delovnih organizacijah, ustanovah, zavodih in v občini kot celoti. - Pospešiti gradnjo potrebnili bolnišniško-zdravstvenih, socialno in otroško-varstvenih objektov. Skrbeti za razvoj osnovnega in srednjega šolstva, zlasti še za uresni- čitev izgradnje srednješolskega cen- tra v Ptuju. Vse naštete in številne druge naloge bo občinska konferenca ZKS, kot najvišji organ ZK v občini, reševala tako, da bo načrtno obrav- navala probleme na svojih sejah, sestala se bo vsaj štiri krat letno. S svojimi sklepi in stahšči bo usmer- jala delovanje komunistov v občini, ki jih bodo morah dosledno izvajati; za kar bodo posebej skrbeh organi konference, to je komite in komi- sije. Komite si je v svoj program delovanja zadal tudi nalogo, da bo pereča družbena in gospodarska vprašanja obravnaval skupno s ko- munisti tistega področja ali organi- zacije združenega dela. Tako bo neposredno vedno v središču doga- janj, lažje bo usmerjal in dajal pobude in predloge drugim organom in organizacijam ter skupščinam samoupravnih skupnosti in občine. Komisije pri občinski konferenci ZKS in komiteju se bodo zastajale po potrebi, dajati morajo stalno predloge in stališča po posameznih interesnih področjih; vsake 3 mese- ce pa so dolžne poročati komiteju ah neposredno občinski konferecni ZKS. Vse te obsežne naloge so in bodo uresničljive, če bodo člani občinske konference ZKS in njenih organov ter vsi komunisti v občini dosledno in zavestno izpolnjevali naloge, začrtane v tem programu in ki končno niso nič drugega kot - konkretno uresničevanje tistega, kar je postavljeno v žc uvodoma ome- njenih dokumentih višjih vodstev Zveze komunistov. F. FIDERŠEK Nasprotna rekorda živimo v okolju, ki dosega svojevrstne rekorde. V naši, to je obdravski regiji smo tako rekorderji v doseganju najboljšega in najslabšega učnega uspeha na osnovnih šolah vse Slovenije. Gre za osnovno šolo v Slivnici in osnovno šolo v Gorišnici. Prva je najboljša, druga pa najslabša. V slivniški osnovni šoli'so v lanskem letu zabeležili 100 odstotni uspeh — nobeden učenec ni padel. Ob tem je treba posebej podčrtati, da na tej šoh ni nobenega otroka, ki bi bil duševno prizadet, ker so vse takšne otroke preusmerili v celoti na posebne osnovne šole. Razumljivo je uspeh tudi tako visok, saj vsi kategorizi- rani učenci obiskujejo po sebno šolo. kar spet priča o pomenu takšnih šol za uspeh učno vzgojnega dela v našem osnovnem šolstvu. Gorišniška osnovna šola. znana po svoji zahtevnosti, ima najvišji osip v vsej Sloveniji - nad 60 odstot- kov. To je po besedah pedagoškega svetovalca Sta- neta Staniča ..skoraj že malo kriminala". Res je, daje šola do nedavnega delala v izjemno težkih pogojih, kar se je z dograditvijo učnega prostora bistveno spreme- nilo. Uspeh se, jasno, ne more pokazati takoj, ampak šele čez 8 let, ko bo generacija, ki je. stopila v prenovljeno šolo, iz nje izstopala. IŠČEMO NEZNANE TALENTE Med nami je mnogo takšnih, ki bi radi nastopili kot humoristi, recitatorji, glasbeniki, pevci ali kako drugače; vendar nikoli niso imeli te priložnosti Sedaj je nasotpil vaš čas, da lahko pokažete kcq znate. Ce bomo prejeli zadostno število prijav, bomo organizirali javno zabavno-glasbeno prireditev na kateri bomo občanom predstavili neznane talente iz njihove sredine. Na našo redakcijo pošljite v pismu vaš naslov in temo, s katero bi radi nastopili pred očbinstvom. V kolikor ste vokalni solist v narodni ah zabavni glasbi, nam zraven pripišite še naslove sedmih melodij, ki jih najbolje izvajate. Pred javno prireditvijo bo avdicija, ki bo objavljena nek nadno. Podrobnejši program bo objavljen, ko prejmemo zadostno število prijav. Razpis velja za oba spola in vse letnike starosti, ki se čutijo sposobni javno nastopiti pred občinstvom Pričakujemo vaša pisma. 6 stran tednik — Četrtek, 24. januarja 1974 Več kot izpolnjeni načrti Na občnem zboru gasilskega dru- štva Senežci pri Veliki Nedelji je bilo prečitanih kar sedem poročil. Predsednik Ivan Ules je poročal o doseženih uspehih, poveljanik Franc Gotvajn je govoril o operativnem delu, tajnica Slava Rakova je podala poročilo o sestankih in prireditvah, sledilo je poročilo ženske ekipe Tilke Ules, Sonja Petek je prečitala letno poročilo pionirske ekipe, Stanko Kosj pa pionirsko desetarsko poročilo. Že iz tega naštevanja je moč sklepati na res aktivno delo seneških gasilcev, ki so se pred približno štirimi leti temeljito spo- prijeb s svojim delom. Društvo je pravzaprav delovalo že od leta 1952, vendar jee do znane „zadeve" s parcelo št. 578, tako je namreč dobila vsa stvar ime, bilo relativno pasivno in životarilo iz dneva v dan. Sedaj se to društvo lahko pohvali s številnimi aktivnimi člani in članicami ter gasilskim podmladkom, ki obeta, da bo delo teklo po zastavljenih načrtih. Poleg složnih ljudskili rok razpolaga to gasilsko društvo tudi z dobro gasilsko opremo. Kupili so novo motorno brizgalno, nov gasilski avto, novo sireno in nekaj gasilske opreme. Ob tem pa niso pozabih na izobraževanje. Lansko leto sta dva člana GD Senežci končala podčast- niški tečaj, letos pa trije obiskujejo strojniškega, ki prav v tem času poteka v Ormožu. Iz sodelovanja na požarih so spoznali, kako nujna je izobrazba in spoznavanje (tudi teo- retično) gasilskih veščin, zato so sklenili, da letos kar največ gasilcev opravi izpit za izprašane gasilce. Povsem izven redni^ga dela in načrta so sencški gasilci lansko leto zgradili tudi klet ob svojem gasil- skem domu, kar so že dolgo pogrešali. Rednega gasilskega dela si ni moč misliti brez zabavnih prire- ditev, saj so bistveni vir dohodkov. Ob takšnih prireditvah je bilo postavljeno vprašanje, kam z emba- lažo, kam s stvarmi, ki jih je treba pospraviti pred nepoklicanimi gostL Seneščari so pljunili v roke. Neka- teri so prijeU za lopate in krampe, drugi pa so prispevali denarna sredstva- Tako imajo sedaj tudi svojo klet. Nekaj uspelih prireditev je storilo, da so utihnili tudi najbolj skeptični prebivalci tamkajšnjih vasi Nabaviti tohko novih stvari ni majhna stvar za peščico ljudi Potrebno se je bilo zadolžiti, najeti kredit ip. Toda sencški gasilci so že odplačali vse anuitete tudi za letošnje leto in imajo tako kar leto dni prednosti. Lansko leto so imeli nekaj nad 6,5 milijonov starih dinarjev dohodka. Letos želijo člani GD Senežci popestriti predvsem svoje opera- tivno delo. Izuriti bo treba pred- vsem žensko desetino, ki je prav lansko leto najbolje zaživela. Ženske so sodelovale v tem društvu že od vsega začetka, vendar so šele na lanskem . dnevu gasilcev ormoške občine v Cvetkovcili pokazale večji uspeh. Tudi pri drugih delih so stopile v korak z moškimi in vztrajale na traktorjih pri vožnji gramoza in zemlje, pri kopanju kleti in mešalcih za beton. V ženske vrste so uspeli pritegniti tudi nekaj mlajših članic, tako da bodo letos lahko iz teh formirali desetino. Vse so si zadale nalogo, opraviti izpit za izprašano gasilko. Njihova velika želja je, da bi se uveljavile tudi na kulturnem področju. Pionirska desetina se je pri GD Senežci formirala sredi lanskega aprila. Vse leto so aktivno sodelovali z društvom. Kadar niso imeli vaj so se ukvarjali s športom, pomagah pa so tudi pri gradnji kleti in drugih gasilskih akcijah. Ob priliki pre- vzema svojega gasilskega avtomobila so pionirji nastopili na pokalnem tekmovanju, ki ga je pripravilo to društvo. Pomerili so se v trodelnem napadu in štafeti SodelovaU so tudi na tekmovanju v Cvetkovcih. V načrtu za letošnje leto bi radi izpolnili svojo desetino, tako da se bo lahko potegovala tudi za višja mesta. Dosežen sporazum, po katerem so seneški gasilci dobili svoje zemljišče okrog gasilskega doma, je vnesel v to društvo novih moči, ki so že rodile sadove. Dosegh so vse, kar so si pred leti začrtaH in več. Složnost in prizadevnost jim prinaša veselje in srečo - ne samo gasilcem ampak vsej vasi ir Slovesnost ob prevzemu avtomobila lansko leto Moderen pouk jezikov Hitremu napredku znanosti mora prilagajati tudi šola svoj način pouka. Zato so v ta namen uredili v osnovni š^oli ..Tone Žnidarič" jezikovni laboratorij. Sredstva za nakup opreme je prispevala TIS. RIS. Delavska univerza in osn. šola ,,Tone Znidarič". V moderno opremljeni učilnici je prostora za 32 učencev. Vsak učenec ima svoj delavni prostor z magnetofonom, slušalkami in mikrofonom. Učenec je preko teh naprav povezan z učiteljem, ki lahko ob vsakem trenutku preverja delo učenca. Učitelj lahko vzpostavi stik s vsakim učencem, ne da bi pri tem motil ostale. Učenec snema svoje jezikovne vaje na magnetofonski trak in se po končanem delu posluša ter popravlja morebitne napake. S takim individualnim načinom pouka so rezultati predelane snovi boljši in učenec hitreje pridobi snov. V okviru Delavske univerze imajo v tej učilnici tudi tečaj nemškega jezika za odrasle. Tečaj ima tri stopnje. Dvakrat tedensko se odrasli izpopolnjujejo pod vodstvom Koltak Miša. Brezplačno obiskovanje tečaja je svojim delavcem omogočila tudi TAP. .M. POTOČNIK PTUJ GASILSKO DRUŠTVO TAP IN POŽARNA VARNOST Na občnem zboru gasilskega društva Tovarne avtoopreme Ptuj, 17. 1. 1974, ki šteje 30 članov in članic, vštevši častnika in podčast- nike in ga je vodil delovni predsednik Alojz Janžekovič ter je bil v ptujskem gasilskem domu, se je izkazalo in tudi navzoči direktor tovarne Martin Učakar se je s tem strinjal, da se zavzema gasilsko društvo TAP poleg razširjene skrbi za požarno varnost objektov, strojev in naprav tudi za razširjene možnosti za društvo, da bo lahko jamčilo za požarno varnost. • Gasilski častnik in predsednik društva Jože Hernec je poudaril v svojem nagovoru in poročilu pred zbranimi članicami in člani, pa tudi gosti zbora iz Ptuja, Kidričevega in Zabovc ter predstavniki družbeno- političnih organizacij iz podjetja, da bi društvo nujno potrebovalo gasilski avto s cisterno. Zdaj društvo nima nikakega gasilskega vozila in si je pri akcijah doslej pomagalo s tovornjakom podjetja na požarišča, pa tudi na tekmovanja, ko je bilo potrebno vzeti s seboj še opremo. Večkrat se je že izkazalo, da povsod za gašenje ni hidrantov in rezervoar- jev vode in so zato tam uspešne akcije, kjer prispejo na pomoč društva, ki imajo avtomobilske cisterne. O tem vprašanju in o drugih bo vsekakor obravnava predloga za ureditev tega vprašanja. Med mnenji o delu in uspehih ter potrebah društva, ki so jih izrazili na zboru člani, pa tudi člani upravnega odbora društva, je bilo prav zanimivo mnenje in predlog, da bi morali misliti v podjetju tudi na varnost specialnih strojev, kako jih rešiti ali zaščititi pred poškodova- njem v slučaju požara. Specialni stroji kot jih ima TAP Ptuj pomenijo za podjetje dragocenost in bi bil kolektiv hudo prizadet, če bi bil kateri izmed teh specialnih strojev poškodovan ali uničen. Na tem zboru se je_ poslovil od društva tajnik Jože Štraus zaradi upokojitve. Predsednik društva Jože Hernec mu je izročil diplomo z zahvalo za dolgoletno sodelovanje v društvu in za uspešno opravljanje dela tajnika. Za novega tajnika je kooptiran Franc Kekec. Gostje in predstavniki: Martin Učakar. Alojz Korošec. Edi Kozel. Gusti Rimele in drugi so čestitali društvu za dosežene uspehe pri rednem delu. v akcijah in na tekmovanjih ter mu želeli tudi za naprej mnogo uspehov. , J. V. GD TAP Ptuj pred gasilskim domom pred proslavo 25-letnice podjetja 1973 Posnetek: J. V. TEDNIK — ČETRTEK, 24. januarja 1974 STRAN 7 IZGLEDI VREMENA OD 1. FEBRUARJA 1974 DO 28. FEBRUARJA 1975 Leto 1974 prištevamo suhim letom. Pomlad bo suha, ostra in hladna. Poletje bo zelo vroče, noči soparne, pogosto bodo nevihte z ločo in neurjem. Jesen bo suha in dolgo lepa. Zima bo suha in ostra. Bo vetrovna in nestalna. FEBRUAR 1974: Do 4. bo oblačno in deževno. Od 5. do 7. bo spremenljivo. Od 8. do 14. bo lepo in toplo. Od 15. do 18. bo snežilo. Od 19. do 22. bo vetrovno in spremenljivo, vmes dež in sneg. Od 23. do 25. bo vetrovno, vmes zmrznjen dež in sneg. Od 26. do 28. bo deževno. MAREC: Do 3. bo ostrejši mraz. Od 4. do 8. bo jasno, zjutraj in zvečer bo mrzlo. 8. in 9. dež in sneg. Od 16. do 13. počasne razjasnitve in mrzlo vse do 18. Od 19. do 22. bo oster mraz. Nato bo do konca marca ponoči mrzlo, čez dan sončno. Zemlja bo proti koncu meseca marca v jutranjih urah rahlo zmrzovala. APRIL: Do 7. bodo noči hladne, čez dan bo sončno. Od 8. do 17. bo jutranja megla in hladno; nato postopne utoplitve. 28. slana, od 29. do 30. lepo in hladno. MAJ: Do 3. bo oblačno, tu in tam bo grmelo. Od 4. do . bo hladno. 9. in 10. bo toplo. Za tem ohladitve. 11. in 13. bo slana. Od 14. do 20. bo suho in precej hladno vreme. 21. in 23. spet slana. Od 24. do 31. bo lepo in hladno ter suho vreme. Sena bo malo. JUNIJ: Do 4. hladno, ponoči bo slana. Od 5. do 7. bo topleje, vendar bo 8. iunija zjutraj še marsikje slana. Od 9. do 30. bo lepo in suho vreme. Ce nam bo kakšna nevihta prinesla kaj dežja, rednega dežja ne bo. JULIJ: Ta mesec bo zelo vroč in suh. Pogosto bo grmelo. Noči bodo soparne. Dežja bo malo. Toča bo prizadela mnogo škode. 11. julija bodo nastopile rahle ohladitve. 13. dež. Nato do 17. spremenljivo vreme. Od 18. do 24. bo deževno. Od 25. do 28. bo oblačno, občasno bo rosilo. 30. in 31. postopno zboljšanje vremena. AVGUST: Do 5. juuanja megla, čez dan sončno. Od 6. do konca meseca bo vroče in suho. SEPTEMBER: Do 3. deževno in to verjetno le v Južni Italiji. Pri nas bo vroče in lepo vreme. 6. bo rahla ohladitev in bo še 8. oblačno. Nato spet lepo in vroče. Od 14. do 16. rahel dež. Od 17. do 28. bo lepo in toplo. 28. bo dež - kje pač bo. 29. in 30. bo oblačno. OKTOBER: Do 9. bo spremenljivo, občasno izdatnejši dež. Do 17. še spremenljivo. 19. in 20. kratka ohladitev. Od 21. do 26. bo lepo in toplo. Od 27. do 31. hladno in neugodno vreme. NOVEMBER: Do 3. deževno. Od 4. do 16. mrzlo, popoldan sončno. 11. in 12. deževno. Od 13. do 19. postopne ohladitve. Od 20. dalje ostrejši mraz. a bo popoldan sončno. DECE.MBER: Do 3. bo mrzlo. Od 4. do 6. dež, ki bo povečini zmrznjen - poledica: nato sneg. Od 11. do 15. bo oster mraz. Od 16. do 20. decembra nastopi topel val, ki pa neJoo imel obstanka, saj bo že 22._decembra pritisnil oster mraz in držal do konca meseca. Še kratek vpogled v leto 1975: Suho bo. Pomlad bo sprva vlažna, nato pa lepa. JANUAR 1975: do 3. slabo oblačno in zmerno mrzlo. Od 6. do 7. dež - zmerno mrzlo. 11. bo izdaten dež. Druga polovica januarja bo mrzla, vetrovna in zamegljena. Od 23. do 31. bo pogosto močno snežilo. FEBRUAR 1975: Do 6. megla, vetrovno in hladno. 7. in 8. bo jasno m mrzlo. Od 9. do 12. dež in sneg. Od 13. do 17. bo lepo. 18. sneg. 19. in 20. mrzel veter. Od 22. do 26. sončno. Od 27. do 28. februarja 1975 bo dež. A. Cestnik V eni naslednjih številk Tednika bomo objavili razna stara ljudska verovanja. Haložani si želijo trgovino Kot vemo. je Ptuj v nekaj zadnjih letih postal že pravo ugovsko* središče. Trgovske organizacije so večino svojih lokalov modernizirale ter opremile. Zgradilo se je nekaj novih trgovin, na"primer Blagovnica, ki jo je v središču mesta zgradil Merkator. Tudi Metalka je zgradila v Ptuju večjo trgovino s skladišči in ne nazadnje, "je v Ptuju zgradila svojo trgovino tudi ljubljan>>ka Elek- trotehnika in še bi morda lahko naštevali. Kaj pa naše podeželje? Morda Omenimo traovino v Juršincih. ki jo ž^ pred lefi tu zgradilo trgovsko podjetje Izbua iz Ptuja. Drugod se ni kaj dosti spremenilo, razen, da so morda še kje modernizirah že obstoječe treovske lokale. K-Ot nam' je pred časom dejal Ludvik Vidovič. so se o tem že Pogovarjah v videmski krajevni skupnosti ter se domenili, da bi lahko imeli prebivalci tega dela Haloz svojo trgovino, ki bi naj bila na Kastnerjevem v Majskem vrhu nad Vidmom. Tu je sicer dokaj dobro vzdrževana hiša, primerna za trgovski lokal, kar pomeni, da sploh ni potrebna kakšna večja investicija, razen v trgovski inventar in pa seveda, da bi trgovske police dobro založili s potrošnimi dobrinami Kot je običajno, bi tu pač naj bila trgovina z mešanim blagom, ki so za podeželje še vedno najbolj primerne. V kolikor v Ptuju ne bi našli interesenta, bodo ponudili, da odpre SVOJO trgovino pač kakšno trgovsko podjetje IZ Maribora kot je recimo Povnnina. Mlekarna, ali kakšno drugo podjetje, saj je prebivalcem pač vseeno, kdo jih bo oskrbel s potrošnimi dobrinami. F. H. »AGROKOMBINAT« Maribor Partizanska c. 6 razglaša naslednja prosta delovna mesta 1. vodjo farme molznic na Ogrizkovem — obrat Pe- snica; 2. dveh družin za oskrbovanje krav na novi farmi, kjer so pretežno vsa dela mehanizirana — obrat Pesnica; 3. dveh družin za delo v vinogradništvu — obrat Ja- renina. Pogoj: pod 1 — višja ali srednja kmetijska šola, živinorejske smeri ter 2 leti delovnih izkušenj; pod 2 — KV aH priučen živinorejec; pod 3 — KV ali priučen vinogradnik. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev s prilože- nimi dokazili pošljite na naslov: »AGROKOMBINAT« Maribor, Partizanska c. 6. 62001 Maribor. Stanovanja so na razpolago. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih do- hodkov. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Srečanje z Abrahamom Pred kratkim so mnogi Bistri- čani pohiteli, da bi s stiskom roke ali tudi skromnejšim priznanjem počastih svečan dogodek enega pomembnih družbenopolitičnih delavcev in odličnega pedagoga .Miroslava Lešnika, predmetnega učitelja na osnovni šoU ,,Pohorski odred" v Slov. Bistrici Svoj jubilej, 50-letnico rojstva je pričakal skromno in tiho v krogu svoje družine. Kljub temu pa ni ostalo neopaženo s strani njegovih številnih znancev, prijateljev in še posebno sodelavcev, katerim je jubilant vedno dober tovariš, prijatelj in sodelavec. Predvsem najmlajšim Bistričanom, ki obi- skujejo bistriško osnovno šolo, je dober mentor in priljubljen usmerjevalec v uresničevanju njihovih življenjskih ciljev. Miroslav Lešnik se je rodil v Mariboru in je bil že kot mladinec na strani naprednih, revolucionar- nih sil. Svoja napredna stališča je zastopal tudi v najtežjih trenutkih naše zgodovine v NOB. Leta 1941 je bil vsled svoje privrženosti k naprednemu in svobodnemu živ- ljenju slovenskega, kakor tudi vseh jugoslovanskih narodov, zaprt Ln nato izseljen v Srbijo. Nemirni duh pa mu tudi tedaj ni dal miru. Kmalu je prišel v partizanske vrste. Za svoja prizadevanja v času NOB je prejel odlikovanje za hrabrost in zasluge za narod. Po vojni je ostal aktiven družbenopolitični delavec. Svoje bogate izkušnje je prenašal predvsem na mlade v občini Slov. Bistrici, kjer je nadaljeval 'svojo dejavnost kot pedagog in mentor. Svoje sile je uspešno meril tudi na športnem področju, saj je bil eden najuspešnejših telovadcev v Slov. Bistrici Njegovo delo se je odvijalo tudi na odrskih deskah mnogih amaterskih gledahšč v Slov. Bistrici m krajih v daljnji okohci Med dejavnostmi, ki so bile in so še danes, koUkor mu dopušča čas, med njegovimi najbolj priljubljenimi je delo z mladimi, predvsem v specializiranih organi- zacijah, med katerimi je taborni- štvo na prvem mestu. V zadnjem obdobju pa je svojo dejavnost usmeril v organizacijo OZN. Kot pobudnik in mentor organizacije OZN na osnovni šoli, kjer poučuje, je uspel iz nič ustvariti eno najboljših slovenskih organi- zacij te vrste. Svojo aktivnost na tem področju je že razširil na nekatere druge šole v občini. Za svoje delo na tem področju je sprejel tudi najvišje republiško priznanje. Njegov delovni prostor krasijo še mnoga repubii.ška in zvezna priznanja, sprejeta v različnih obdobjih njegovega aktivnega delovanja kot družbeno politični, dramski, športni tekmo- valec, organizator itd. Leta niso zmotila njegove zagnanosti do dela, saj je prisoten prav tam, kjer je najbolj potreben. Težko je našteti vse dejavnosti, v katerih je vključen kot vodja, organizator ali izvajalec nalog. Gotovo pa je, daje prav tako kot pred leti tudi sedaj pripravljen sodelovati pri uresni- čevanju mnogih zahtevnih nalog kot odličen metodik, praktik in pedagog. Že vrsto let je tudi mentor študentom Pedagoške akademije v Mariboru, strokovni sodelavef zavoda za šolstvo SRS in še v mnogih komisijah in svetih občini in republiki Njegova največja želja ob jubileju 50-obletnici rojstva - je predvsem mir v svetu, nadaljnje uspešno delo z mladino ter v družbenopolitičnih organizacijah. Čestitkam in željam za nadaljnje uspehe se pridružuje uredništvo TEDNIK-a. V. Hy 8 stran tednik — Četrtek, 24. januarja 19]| Dominik GLUŠIČ SPDMIKIU PTOISKt ZBPflBE 3 APEL SODNEGA KOMISARJA Ko sem se 10. aprila 1941 približal ptujskim sodnim zaporom, sta stala pred vrati dva člana nemškega „Sturmabteilung", ustanovljenega že nekaj let pred okupacijo v okviru ptujskega Kulturbunda. Oblečena sta bila v črne uniforme, to je v jahalne hlače s škornji, belo srajco in čepico s ščitnikom. Na levem rokavu je bilo na rdečem traku belo polje s črnim kljukastim križem. Stara sta bila manj kakor dvajset let. Skozi odprta vrata razpravne dvorane sem opazil še več uniformiranih fantov. ZavU sem mimo zaporov na sodišče v Krempljevi uhci. V sobi štev. 4 v pritličju sem našel zbrane sodne uradnike in sodnike, ki so čakali na nemškega sodnega komisarja. Vsi so sedeli resni in zamišljeni, razen enega, ki se je kar sprijaznil z novimi dogodki. Čudil sem se tedaj tistemu že staremu uradniku. Nismo dolgo čakali, ko je vstopil dotedanji sodni predstojnik dr. Poznik, z njim pa nemški ptujski advokat dr. Sikst Fichtenau. Proti pričakovanju nas ni pozdravil s ,,Heil Hitler" ampak z „Guten Tag". Kmalu nas je nagovoril in povedal, da so mu vsilili vlogo komisarja ptujskega sodišča. Omenil je, da se je vojna razširila na naše ozemlje. Govoril je o vojni, ki vsaka prinaša gorje, a da upa v najboljši izhod. Poudaril je, da ne more dati nobenih navodil za sodno delo, ker je potrebno čakati na navodila nemške justice. Navedel je še, da ne ve, koga bodo od navzočih še obdržali v službi in da razume, kako hudo nam je v tej negotovosti. Nazadnje je povedal, da se moramo vsi javljati vsak dan na sodišču. Če bo kdo našel drugo zaposlitev, mora njega o tem obvestiti. Po govoru je sodni komisar prečital še razglas, ki so ga vojaške oblasti naslovile na prebivalce Sp. Štajerske. V štirinajstih točkah je izpričal okupator v razglasu grožnje, obveznosti, nasilje, germanizacijo. Naj obudim spomin na nekatera: Uradni pozdrav je vzklik „Heil Hitler" (s stegnjeno desnico). Občevalni in uradni jezik je le nemški. Zbiranje ljudi je prepovedano. Vsi morajo ostati na službenih mestih. Vse orožje in municijo morajo prebivalci izročiti oblastem; kišilci bodo kaznovani s smrtjo. Za vsakega ubitega Nemca bodo ustrehli 10 Slovencev. Med čitanjem smo se prizadeti spogledovali, nekaterim so se orosile oČL Izguba svobode je boleče odmevala v nas. V prostest grožnjam v razglasu zasužnjevanja se je prva dvignila s sedeža Marjana Novakova, nato pa Zora Prapcrjeva, Ančka Dodičeva, Mija Habjaničeva, Nada Brumnova, Marica Joštova, Smiljana Senjorjeva ter že starejša Leopoldina Mirova. Zapustile so sodišče in odšle na svoje domove. V sobi smo ostali le moški. Komisar je najprej obmolknil, nato pa seje poslovil od vseh, zadržal je Ic dr. Poznika in mene. Oba sta mi očitala, ker ponoči na 9. april nisem sam vodil jetnikov na delo k mostu. Povedala sta, da so vsi jetniki pobegnili. Šele, ko sem povedal, kako nasilno so odvzeh jetnike, mi je sodni komisar opravičil moje dejanje. Komisar me je nato poslal v zapore, da še naprej opravljam službo jetniškega paznika, ki sem jo nastopil v ptujskih zaporih leta 1937. Komisar mi je v ta namen izročil pismo za dr. Štefana Goergerja, šefa varnostne službe v Ptuju, ki je nadzoroval ptujske sodne zapore. NOVI GOSPODARJI PTUJSKIH ZAPOROV Ko sem naslednjega dne odšel v službo, me je pri vhodu zaporov prestregla straža s komandirjem, sinom ptujskega nemčurja trgovca Sellinschegga, ki je imel trgovino na Slovenskem trgu. Bil je med tistimi ptujskimi dijaki, ki so na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1938 izobesili na ptujski mestni stolp hitlerjevsko zastavo. Zaradi tega je bil s tovariši, ki so pri tem sodelovali, izključen iz ptujske gimnazije. Šolali so se dalje v Gradcu. Kot študentje so se vpisaH v hitlerjevski SA oddelek (Sturmabteilung). Iz teh oddelkov ,so sprejemali med vojno naraščaj za policijo varnostne službe, ki je imela v Ptuju sedež v hiši dr. Jedlička. Šef varnostne službe je bil obersturmfuerer Gorger, ki sem ga že omenil in bom o njem napisal še veliko. Z njim sta prispeli v Ptuj dve četi policijskih organov in udarni (SA) oddelek mladih fantov v črnih unilormah. Bilo jih je okrog 20. Dalje prihodnjič] Pisma bralcev Planine vabijo v ponedeljek, 14. januarja, smo se ljubitelji planin zbrali na prvi seji\ letošnjem letu. Sestah smo se v prostorih mladinskega kluba v Ptuju, jer smo novim članom mladinskega aktiva razdelili naloge, za katere so prisegli^, da jih bodo vestno opravljali. ; Načelnik Ptujskega aktiva mladih planincev, Tone Purg nas je seznanilj novim načrtom za letošnje leto, podal finančno stanje iz prejšnjega leta tet sestavil novo za letos. Z dviganjem rok smo izglasovali člane za nove naloge. Koga smo izvolili in za kakšne naloge, vas bom seznanila v naslednjem sestavku Tednika. Sklenili smo, da bomo letos organizirah veliko izletov v planine. Prvo smo organizirah zimski tabor na Smrekovec, kamor bo odšlo 25 pionirjev ptujskih osnovnih šol na smučanje. Spremljali jih bodo mentorji planinci, ki bodo skrbeh za njihovo varnost in dobro počutje, naučili pa jih bodo tudi novih veščin smučanja. Priredili bomo tudi nekaj enodnevnih smučarskiji. izletov. Organizirali bomo akcijo ,,pionir-planinec", ker se zavedamo, da se morajo pionirji že v osnovni šoh seznaniti s planinami, če hočemo, da bodo nekoč dobri planinci, ki bodo čutili ljubezen do planin, do gorskega rastja, skratka, žeUmo, da bodo tudi najmlajši dojeli vso lepoto, ki nam jo nudijo, planine. Tudi letos bomo organizirali orientacijsko tekmovanje, na katerem se bodo pomerili mladi planinci. Upajmo, da nam bodo pokazali odlično znanje iz orientacije, kije v planinah včasih tako zelo pomembna. Ob točki razno smo povedali še vsak svoje mnenje, še to in ono dodali in sejo, polni načrtov, zaključili v posebni sobi gostilne pri „Pošti". Tam smo pretehtah vse, kar smo se dogovorih in novim članom .,vtepli" v glavo, da se vsi planinci med seboj tikajo. Če seje slučajno kdo spozabil, seje hitro znebil toliko denarja, kohkor pač stane hter, ampak teh je bilo silno malo. Posebej se zahvaljujemo šefici gostilne pri ,.Pošti", Šoškič Marici, za njeno prijazno pogostitev. Lepo vas pozdravljam v imenu ptujskih planincev. Upam. da boš tudi ti dragi bralec, postal planinec in se nam pridružil, če se nam že nisi. Vaša nova dopisnica Jelka Jurkovjč! , ..^ KAKO BO V KUNGOTI S KP DEJAVNOSTJO V soboto, 19. 1. 1974 je imelo redni letni občni zbor kulturno prosvetno društvo Kungota, katere- ga pa se je žal udeležilo manj vaščanov, kot so pričakovali. Poro- čUo predsednika KPD Antona Inti- harja pravi, da je društvo doseglo v minulih dveh letih izredno lepe in spodbudne rezultate, ki pa so prišU do svojega pravega izraza v lanskem letu, ko sta največji uspeh doslej sploh dosegla dranTska sekcija ter moški pevski zbor. ki sta gostovala v raznih krajih ptujske in mariborske občine (gostovah so z veseloigro „Dvc nevesti") - kar enajstkrat. Moški pevski zbor kot tudi dramska sekcija si najbolj želita, da bi se v njihovi sekciji vključilo še večje število vaščanov, predvsem iz vrst mladine, ki bi se naj bolj aktivno vključevala v kulturno prosvetno d elo kot doslej. V razpravi po poročilih je bilo sHšati tudi nekaj kritičnih pripomb, ki so izražale bojazen, da dramska sekcija v bodoče ne bo mogla delati pod, sedanjimi pogoji, ker se vse manj članov udeležuje vaj. Prav gotovo ima pri tem največji vpliv vprašanje sredstev, kijih nimajo, vsa dejavnost pa je vezana na precejšnje stroške, člani so namreč žrtvovali ogromno svojega prostega časa pa tudi sami prispevali sredstva za potovanja in podobno, vendar so, kot smo slišali, dejali, da tako naprej več ne morejo. Prav gotovo bi nastala velika vrzel in škoda za to do sedaj agilno KPD, če bi se to uresničilo, zato bo potrebna večja finančna pomoč občinske zveze kot tudi drugih, ki bi prav' tako morah podpirati takšna mar- ljiva in aktivna društva. V okviru KPD je zelo uspešrio delovala tudi harmonikarska sekcija, ki je še zelo mlada, vendar dosega lepe uspehe. Tudi tej so vaščani pomagali, saj je bilo treba nabaviti nove harmonike, ki pa niso poceni in brez katerih seveda ne bi šlo. da pa pri tem naj omenimo, še sekcije, ki morajo vložiti maksimum svojega znanja in truda, da dosežejo uspehe. Tudi knjižnica, ki je bila ustanov- ljena pred leti. deluje zelo uspešno ter je zelo razveseljivo, da se v njej zbira največ mladine. Po izredno plodni in koristni: razpravi so izvolili nov odbor tei nadzorni odbor m sprejeli smernice za bodoče delo društva z željo, da b: v bodoče bUi deležni več pomoči Ob končuje predsednik KO SZDL v imenu SZDL Kidričevo podelil tii priznanja in sicer KPD Kungota i'- plodno in uspešno delo ter dosežen; rezuhate v mmulih dveh letih te: predsedniku društva .A.ntonu Inti- harju in tajniku društva FranC'.i Repecu za njuno požrtvovalno JeK' v društvu, saj sta prav ta dva bil^ gonilni sili in sta žnvovala ogromne prostega časa in lastnih sredstev. d» je delo društva normalno potekalo Pri tem velja omeniti še. da i^j nekateri že ob izvoUtvi laično trdilH da bo to društvo propadlo, ker sej«; zgodilo povsem nasprotno, so pt'': znanja prav gotovo prišla v dobre if prave roke. V imenu našega urednf štva agilnemu društvu lz KungoK naše čestitke m želje za bod"oči uspešno delo. F. ,M TEDNIK — ČETRTEK, 24. januarja 1974 STRAN 9 Pesem jih združuje Pred tremi leti so v Delavskem prosvetnem društvu Svoboda" v Slov. Bistrici ustanovili moški pevski zbor, ki je po več letih zatišja obnovil delo podobnega zbora, kije bil pri bistriški ..Svobodi" aktiven pred več leti Ob ustanovitvi, pred tremi leti. je zbor štel komaj 20 članov. Njegovi prvi uspehi in nastopi pa so privabili nove. da šteje danes zbor že nad 40 pevcev. Posebnost zbora je pred- vsem to. da so v njem združeni tako inženirji, tehniki, zaposlenili iz družbenih služb, iz neposredne proizvodnje tudi nekateri kmeto- valci. Kljub razmeroma kratkemu delov- nemu obdobju je moški pevski zbor DPD ..Svobode" Slov. Bistrica že zabeležil mnoge pomembne uspehe. Mod njimi je potrebno posebno poudariti njihovo prisotnost na vseh pomembnejših kulturnih prireditvah v Slov. Bistrici kakor tudi \ okoliških krajih. Zbor ■ ima razen ohranjanja domače, narodne pesmi, privlačnost tudi v tem ker združuje ljudi iz različnili okolij in ob tem gradijo nova prijateljstva med pevci.^kakor med drugimi ljubitelji narodnih pe^mi Že od ustanovitve vodi zbor pevovodja Milan Mlakar, ki skupno s pevci že načrtuje program dela in nastopov za letošnje leto. Ta pa ni skromen, saj pričakujejo, da bo najuspešnejši v dosedanjem delu. Te dni so že v toku priprav pesmi za prvi samostojni koncert, ki ga nameravajo izvesti v prvi polovici aprila v Slov. Bistrici. Nastopili bodo tudi na medobčinski reviji moških in mešanili pevskih zborov, ki bo letos junija v Ormožu. V svoj letošnji delovni program so vključili_ tudi gostovanje zbora po sosedni Štajerski kar bo njihov prvi nastop v zamejstvu. Številne prireditve in sodelovanja na mnogih pomembnejših kulturnih manifesta- cijah v Slov. Bistrici in izven nje pa načrtujejo tudi za jesensko obdobje. V. H. Moški pevski zvor iz Slov. Bistrice postaja vse pomembnejši del kulturnega življenja Slov. Bistrice in okolice. RAZSTAVA DELAVCA »IZBIRE« V hodniku uprave trgovskega podjetja ,,IZBIRA" Ptuj, razstavlja svoja Ukovna dela član kolektiva, BORIS ŽOHAR. Razstavlja 15 del, predvsem v olju. Vsebinsko prikazuje okolico Ptuja, kmečka dola in običaje ptujskega polja. Obiskali smo razstavo in povprašiili delavce ,,Izbire" o njihovem mnenju. Povedali so naslednje: TONČKA MFZNARIC: „Razstavo sem si z veseljem ogledala, saj so dela kar lepa. Za mladega samouka je to velik uspeh. Priporočala bi mu, da se poveže s strokovnjaki, ki bi mu nudili strokovno pomoč. Morda bo podjetje odkupilo nekaj njegovih del in jih podarilo zaslužnim delavcem. Želim mu mnogo uspeha." ALOJZ CAI"L'TA: ,.Slike so mi ze llo všeč. Najbolj so mi všeč motivi starega dela Ptuja. Lepo je upodobil tudi kmečko življenje in običaje. Menim, da bi v tej smeri moral nadaljevati. V nadaljnjem delu bi potreboval pomoč ostalih slikarjev. HKRTA PETROVIČ: „Prijetno smo bili presenečeni, ko smo v petek zagledali na stenah hodnika slike. Najbolj so mi všeč pokrajinski motivi. Zelo pohvalno za začetnika^ DANILO MILOŠIČ: ,,Eno njegovo delo imam že doma. Čc bodo finančna sredstva dopuščala, bom verjetno še katero kupil. Ob Borisovi razstavi, bi lahko zaključili, da je nadarjen samouk, ki bo z delom še večkrat presenetil javnost. _1'OTO IN TEKST: M. POTOČNIK SPREJEM IN OBDARITEV UPOKOJENCEV Kakor zadnja leta, tako so bili tudi letos sprejeti in obdarovani upokojenci skupščino občine Ptuj. Tokrat jih je bilo 37. Predsednik sindikata tov. Šatoj je povedal, da jih je od lani preminulo 5, toliko pa je prišlo zraven novih. Dejal jo. da bivši uslužbenci zaslužijo, da so jih spomnijo. Tov. Šatej in tajnik ci-iipščine občine Ptuj sta čestitala .'zočim in jima želela kar največ chavja v letu 1974. Tainik ie še pripomnil, če ima kdo kako proble- me, naj se obrno za pomoč na občino, ki jo voljna vsakemu poma- gati. Tov. Domanjko se je v imenu udeleženih upokojencev zahvalil za pozornost in darila ter prav tako želel članom sindikata kakor upravi skupščine občine Ptuj srečo in uspehe v NOVEM Ll'lU! J. D. Vojna in zločini 3 (ODLOMKI IZ SPOMINOV PTUJČANA) Da bi belo demonstracijo bolj podprli, so prišli na dan z resnejšim dejanjem. Nekega ranega jutra so Ptujčani ugledali 'na svojem, od cerkve ločenem stolpu, bandero s kljukastim križem. To je seveda že tako dejanje, da so oblasti morale nanj reagirati. Delo so opravili, seveda po nalogu vodilnih, vdinjani dijaki ptujske gimnazije, med ^^terimi so biU tudisinovi slovenskih renegatov. To so bili junaki, ki so z eno roko jedli kruh s slovenske mize. z drugo pa pod mizo kazali fige. Las jim niso zmrvili. le spomnih so jih. da tretji raih zaenkrat še ne sega tako daleč. In tako so potekali dnevi vsak dan bolj napetega razpoloženja. Sudetski in avstrijski yzorci pohodov nemškega vojaškega škornja šo Wi zlohotni znanilci ' negotove bodočnosti, •^^mška vojaška sila je prerasla v neuklonljive ^^isine m je še dan za dnem nenehno naraščala. -Marsikdo se je zanašal na prostrane in v vsakem oziru neizčrpne ruske potenciale in dobro propagirano sovjetsko armado, Podpis nenapadal- ^eea pakta med' Stalinom in naci'-tično Nemčijo 3^ prišel za mnoge nepričakovano. Deloval je kot ^rzla prha na' vročo elavo in je marsikoga globoko razočaral in more a tudi vsaj začasno razorožil. Delitev Poljske in nepopularni dogodki, ki so sledili, so. četudi smo jih skušali komentirati s prefinjenimi taktičnimi potezami, marsikje delovali skrajno negativno. Pri presoji teh dogodkov tudi danes še ni povsod enotnega mnenja. Ko se bo vse do kraja prekvasilo, bo objektivna zgodovina potegnila črto in dokončno ocenila, koliko je bilo prav in kaj bi bilo morda možno bolje ukreniti. Bilje videz, da so takrat prvič z večjim uspehom stalinski politiki očitali poteze imperialistične narave. Čedalje pogosteje so se sestajali tisti, ki so bili vključeni v pronomške organizacijo, pa tudi oni, ki so jih prištevali med svojo simpatizerje. Tako se mi je včasih pripetilo, da sem ob priliki zdravniških pregledov na domu. slučajno naletel na znake, ki so kazali na udeležbo na podobnih zborovanjih. Nekoč sem pri ostarelem lovskem čuvaju, mestnem revežu, tako so se takrat imenovali socialni podpiranci. naletel na pravcato kolajno s kljukastim križem in napisom v znak priznanja za potrudno delo v prid nemštva na ..Spodnjem Štajerskem". Začudenja naivnežu nisem hotel pokazati in sem ,,zaupno" izvode), da jih je bilo več povabljenih na nekakšna zborovanja v nek kraj Avstrije, kjer da je bilo med drugim govora tudi o tem, kako se morajo pripravljati na velik dan ..osvoboditve" in priključitve k ..velikemu rjhu". SNUBILI SO ME Mesto Ptuj je bilo avtonomno mesto in tako so sodili obrati, ki so poslovali z živili in seveda tudi gostinski v sanitarno nadzorstvo mostnega fizikata. Zato so mo lovci iz toh krogov včasih povabili na lov. Mod njimi jo bilo nekaj bogatejših članov in so dalje časa imeli v zakupu najboljši! lovišča okrog Ptuja. Neko nodolj(.> so me zopet povabili in lovili smo po lepih gozdovih okrog Strnišča. Minilo jo že precej časa po priključitvi Avstrijo k Nemčiji. Opoldne smo se ustavili na jasi v smrekovem gozdiču. Pozno jesensko sonce jo prek drevesnih vrhov sevalo blagodejno toploto. Sredi jaso smo zakurili ogenj in posedli naokrog, no toliko zaradi ogrevanja, pač bolj IZ navade in roniantičnejšoga razpoloženja. Žerjavica pa je prišla prav za segrevanje konzerv. Nekoč sproščeno in šiiljivo lovsko kramljanje je bilo vidno zapeto in občutiti je bilo, da vsakdo svojo besedo dobro pretehta, čim je zaneslo pogovor na politično dogodke. Nisem so niogel otresti vtisa, da niarsikomu ni bilo prav, da sem bil med njimi Čc ne bi bilo nerodno, bi druščino zapustil pred koncem lova. F.B Dalje prihodnjič. 10 STRAN tednik — Četrtek, 24. januarja is Dr. Fran Brumen: Obolenje žolčnika in žolčnih poti 2. nadaljevanje ZDRAVLJENJE zajema v glav- nem post, antibiotike in blaženje včasih neznosnih bolečin, zaradi možnosti pogostih komplikacij pa naj bo vselej prepuščeno bolnici. V primerih, kjer so ugotovljeni kamni, je umestno operativno zdravljenje, ki ga je opraviti v 14 do 21 dni potem, ko prenehajo znaki vnetja. Med NEVARNEJŠE KOMPLI- KACIJE spada ognojitev žolčnika z razpadanjem njegovih sten, ki lahko povzroči perforacijo - predrtje v trebušno votlino s posledičnim vnetjem trebušne mrene. Taka kom- plikacija prognozo zelo omrači. CHOLECVSTITIS CHRONICA - kronično vnetje žolčnika - se navadno razvije kot posledica po- navljajočih se akutnih kataralnih vnetij. OBIČAJNO JE ISTOČASNO ŽE RAZVITA TUDI BOLEZEN ŽOLČNIH KAMNOV, ki povzro- čajo oviro odtekanju žolča in motnje krvnega obtoka, kar pospe- šuje kronično vnetje. Bolniki nava- jajo navadno neznačilne znake nela- godnosti in občutke polnosti v zgornjem delu trebuha. Dokler stene žolč nega mehurja še niso brazgoti- nasto spremenjene in rigidne in so še sposobne krčenja, se pojavljajo ZOLČNE KOLIKE z značilnimi krčevitimi bolečinami. Predel tre- bušne stene pripadajočega področja ni reaktivno tako izrazito trdo napet, kot pri akutnem vnetju. Pri pritiskajočem otipavanju zaznamo le občutljivost, ne pa izrazite bolcčnosti. Le redkokdaj pride do manjših povišanj telesne tempera- ture proti večeru. Včasih se pojavi NIHAJOČA ZLATENICA neenako- merne jačine. Značilne so tudi prebavne motnje, ki so, kakor bolečnost, v direktni zvezi z napa- kami v prehrani. Večji telesni napori in duševni pretresi povzročajo vzplamtevanja bolezni. Rentgeno- loška preiskava navadno ne uspeva, ker je žolčnik izgubil svoje funkcij- ske sposobnosti. To potrdi tudi poskus z zondo pridobiti žolč. ZDRAVLJENJE kroničnega vnet- ja žolčnika. Ker je bolezen dokaj pogosta in je je gotovo več, kot pa je ugotovljeno, si oglejmo nekatere osnovne smernice zdravilnih ukre- pov. Splošno vodilno načelo je PREPREČEVATI ZASTAJANJE ŽOLČA IN PREPREČEVATI PRI- SADITEV. Podrobnejša navodila pa so v glavnih obrisih sledeča: 1. Stalna in stroga dijeta, ničesar na masti pečenega ah praženega. Posebno škodljive so jedi, pri katerih med pripravljanjem vroča mast vdre v njihovo notranjost. Posamezni obro- ki hrane naj ne bodo obilni Važno je tudi, da poteka življenje telesno in duševno umirjeno. 2. Uporabljati sredstva, ki pospešujejo izločanje žolča in sicer v prvi vrsti preparate žolčnih kishn. Dalje taka sredstva, ki pospešujejo krčenje žolčnega mehurja in s tem iztiskanje žolča, npr. ohvno olje 3-krat dnevno po eno veliko žlico pred glavnimi obroki hrane. Pitje slatin, ki vsebu- jejo odvajalno grenko sol, npr. rogaška slatina iz vrelca Donat. Po potrebi antibiotiki (o uporabi teh odloča vselej le zdravnik) in prav tako tudi sredstva proti nekaterim parazitom. V tistih primerih pa, KO TEŽAVE NE PONEHAJO, aU pa se celo stopnjujejo IN SO RAZVITI TUDI ŽE KAMENČKI, je potrebno RAZMISLITI O EV. OPERA- TIVNEM ZDRAVLJENJU, za kate- rega odločitev postavi strokovnjak. Poudariti fe potrebno, da že obstoje- čih kamnov z nobenim dosedanjih sEdstev in z nobenim načinom NI MOGOČE RAZKROJITI IN JIH TAKO ODSTRANITI. Postopki za siljeno odstranitev so lahko celo narni. Tudi pri kroničnem vnetju žolčnika pride lahko do zagnojitve in predrtja v trebušno votUno, zato je pri zdravljenju potrebna previd- nost. Sledi 3. nadaljevanje ^ POZIV K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKOV OBČANOV Po 170. členu zakona o davkih občanov (Uradni Ust SRS, št. 7/72 in 3/73) pozivamo davčne zavezance, da vložijo letno napoved za odmero davkov občanov najpozneje DO 31. JANUARJA 1974 Letno napoved morajo vložiti . 1. zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega I opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejvnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku (redni in popoldanski obrtniki), o dohodkih, doseženih v letu 1973; , zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki jim bo za leto 1974 odmerjen davek v pavšalnem letnem znesku, o dohodkih, i ki jih bodo predvidoma dosegli v letu 1974; I 2. zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1973; zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki jim bo za leto 1974 odmerjen davek v pavšalnem znesku, o dohodkih, ki jih bodo predvidoma dosegli v letu 1974; 3. zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih, doseženih v letu 1973 od oddajanja: a) stanovanjskih prostorov, poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš; b) opremljenih stanovanjskih prostorov podnajemnikom, če ti dohodki presegajo 1.200.- dinarjev letno; c) premičnin (strojev, orodja, inventarja, motornih vozil, buldožerjev), danih v zakup ali v najem; 4. zavezanci davka od premoženja, ki imajo v posesti: a) stroje, orodje in inventar, če z njimi pridobivajo dohodek, pod pogojem, da skupna še neodpisana vrednost teh sredstev presega 150.000.- dinarjev. V navedeno skupno vrednost se ne štejejo sredstva, ki njihova posamična vrednost ne presega 10.000.- dinarjev. b) motorne čolne in druge plovne objekte na motorni pogon; c) gozdno zemljišče in jim kmetijstvo ni osnovni vir sredstev za preživljanje; č) zavezanci, ki so lastniki oziroma uživalci stavbe, stanovanja, počitniške hiše ali garaže na območju mesta Ptuj in v naslednjih naseljih: Kidričevo, Orešje, Rabelčja vas. Rogoznica, Budina (Belšakova ulica, Severova ulica, Šeornova ulica m Štrafelova ulica), Nova vas pri Ptuju (Langusova ulica, Meglova pot, Ostrečeva ulica. Ulica Anice Kaučevič, UUca Lackove čete in Vodova ulica), Sp. Hajdina (Arničeva uhca, Jurčičeva ulica, Petrovičeva uhca. Praprotnikova ulica in Striterjeva pot) in Štuki (Črtkova uhca. Pivkova ulica in Zavčeva uhca). 5. Zavarovanci posebnega prispevka po 23. členu Zakona o pokojninskem in invahdskem zavarovanju, ki ga plačujejo pod določenimi pogoji upokojenci, ki so ponovno stopili v delovno razmerje, začeli opravljati samostojno dejavnost, ali začeli delo na podlagi pogobe o delu. Napovedi za odmero davkov morajo vložiti: - zavezanci iz 1. in 2. točke v občini, v kateri opravlja dejavnost oz. plačuje davek od samostojnega opravljanja te dejavnosti; - zavezanci iz 3. točke v občini, v kateri je nepremičnina, ki a oddaja v najem ah v zakup; - zavezanci iz točke 4 a, ki so hkrati zavezanci davka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, v občini, v kateri plačujejo davek'od opravljanja te dejavnosti, drugi zavezanci pa v občini, v kateri imajo stalno bivališče: - zavezanci iz točke 4 b in točke 5. v občini, v kateri imajo bivališče; - zavezanci iz točke 4 c in č, v občini, v kateri je gozdno zemljišče, stavba, počitniška hišica, garaža. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku. določenem ^ tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 5 zavezancem, ki ne vložijo napovedi, pa za 10%. Napovedi za odmero davkov je treba vložiti na predpisaneni obrazcu - tiskovini, ki jo dobijo občani pri davčni upravi Ptuj. POSEBNO OBVESTILO: Za zavezance davka iz skupnega dohodka občanov in dodatnega davka iz skupnega dohodka občanov za leto 1973 bo objavljen poseben poziv za vložitev napovedi, ko bo republiška skupščina Slovenije sprejela ustrezen predpis o višini neobdavčenega dela dohodka. Zaradi tega bo rok za vložitev teh napovedi predvidoma podaljšan do 15/3-1974. DAVČNA UPR.\\-^ SKUPŠČINE OBČINE PTU NEVERJETNO — A RESNICNO JE, DA DOBITE PO IZREDNO NIZKIH CENAH ZNIŽANO: obleke fantovske 4—14 let 131,— do 162,— din hlače fantovske 4—14 let 51,— do 54,— din hlače raztegljive 2—10 let 35,— do 48,— din veste dekliške zelo lepe 6—14 let 58, 50 do 72,— din vetrovke bunde 12—16 let 115,— do 125,— din kape za otroke pletene 5,— din hlače moške polyester 78, 60,— din hlače ženske loft 199,— din hlače ženske 176,— din bluze ženske izredno lepe ' 78,— din veste ženske sintetika 88, 30,— din veste ženske dolge 169,— din obleke ženske loft 180,— din in še vsa druga otroška oblačila v veliki izbiri Nakup pri »Cicibanu« je pojem varčevanja pri času in denarju. t. P. »Izbira«, poslovalnica »Ciciban«, Prešernova ul. 1 v Ptuju ^gpi^lK — ČETRTEK, 24. januarja 1974 STRAN 11 naša pisma OB 22. DECEMBRU i DNEVUJLA 22. december je praznik naše JLA. Ta dan posvečamo veliko fK)zornosti našim fantom v sivo- zelenih oblekah in njihovim stare- šinam, ki jim ob tem dnevu vedno čestitamo. V čast temu dnevu so po vseh jugoslovanskih garnizijah, kakor tudi v ptujski garniziji, bila izvedena razna srečanja. Učenci iz osnovnih, srednjih ter ostalih ptujskih in okoliških šol smo obiskah pripadnike JLA. Udeležnci vseh šol smo se poprej zbraU v pisarni DPM, kjer smo imeli kratek pogovor. Nato smo se napotili v vojašnico. Bilo nas je okrog štirideset. Tu so nas lepo sprejeli in nas pogostili. Med tem je vsak predstavnik svoje šole prejel značko JLA. V imenu osnovnih šol je tovarišu komandantu ptujske garnizije če- stital pionir O. S. „F. Osojnika". Nato smo po kramljali z vojaki in si ogledah vojaški krog. Ogledali smo si tudi nekatera orožja-topo- ve. Sledil je govor oficirjev, nato so posamezniki vojaki dobili po- hvale in darila za svoje zasluge. Med pogovorom so zapeli nekaj pesmi tudi pripadniki JLA. Okrog 12. ure smo se poslovili od vojaškega kroga. Sledil je še pozdrav s tovariši v sivozelenih oblekah. Napotili smo se domov z željo v srcu, da se ponovno srečamo drugo leto in čuvajem naše domovine spet stisnemo roko. Meri Kolar OŠ „T. Znidarič" Ptuj UBOGI ZOB Kdo še ni imel težave z zobmi? Ubogi zobje! Vedno so česa krivi! Nihče jih ne neguje, potem pa vso krivdo zvahmo nanje. Tudi sama sem do nedavnega imela težave z zobmi. Bolj ko mi je mama dopovedovala, da si je treba redno umivati zobe, bolj sem jaz to mnenje zavračala. Zobe sem si umila enkrat na teden ali bolje rečeno, trikrat ali štirikrat na mesec. No, pa se znajo tudi zobje za to maščevati Meni jo je eden prav lepo zagodel. Naj vam povem kateri? Sedmi zob na levi strani zgoraj - na žalost ne vem, kako se imenuje. Začel se je krušiti, tako da je nazadnje ostala le še komaj vidna sled za njim. No in potem so nastopile bolečine. K zobozdravniku pa nisem hotela. Toda bolečine so se stopnjevale, posebno ponoči. Uporabila sem vsa mogoča domača zdravila, da bi olajšala bolečine, toda nič ni pomagalo. Nazadnje sem pa le morala k zobozdravniku. Najprej sem do- bila injekcijo. Potem sem čakala, da je začela delovati. No in potem je prišlo tisto najhujše. Zobozdrav- nica nikakor ni mogla izpuliti zobat; saj so ga bile že same „škrbine". No. potem je nekako šlo, seveda s hudimi bolečinami Končno! Zob je izdrt. ,,Zadnji čas," sem si rekla. Vendar je v mojih dlesnih še ostal košček zoba. Mogoče kot spomenik, daje tu nekoč rastel zob. ki jc moral nasilno umreti pod kleščami zobo- zdravnice. Še to! Od tega dne dalje si redno umivam zobe. Ne verja- mete? Pridite pogledat. Mojca Prelog, 8. d. r. Osnovna šola ,,Pohorski odred", 62310 Slov. Bistrica ZIMSKI VEČER Že smo sredi zime, vendar so noči še vedno dolge. Zvečer se hitro zmrači, zjutraj pa je tudi še dolgo temno. Zimski večeri so posebno lepi in prijetni Ko okoh hiše zavija mrzel veter, se pri nas zbere vsa družina ob topli peči Starši nam pripove- dujejo zgodbe iz svoje mladosti, ki jih mi otroci še posebej radi poslušamo. Večkrat pa ob topli peči luščimo fižol ali koruzo. Tega se jaz še posebno veselim. Tudi pri tem opravilu si pripo- vedujcitio pravljice in se šalimo. S sestrico sva si izmislili, da bi vmes tudi kaj zapeli Ker sva želeli, da bi naju kdo spremljal s harmo- niko, ki je pa pri nas nimamo, sva si jo naredili iz papirja. Ob raztegovanju takšne harmonike sva peli vesele pesmi Ata in mama sta se nama smejala. Najmlajša sestrica pa jc začudeno gledala najin izum in ga seveda zahtevala zase. Morali sva ugoditi njeni želji Ob veselem čebljanju je začela raztegovati harmoniko in se vese- lila. Ko smo z delom končali, smo odšli spat. Sestrica je še dolgo v noč jokala, ker bi se še rada igrala. Irena Avgusjiin, 3. razred, OŠ Ptujska gora SUTJESKA Po filmu ,,Bitka na Neretvi", se nam je spet učencem ptujskili osnovnih, srednjih, strokovnih in okohških šol, prejšnji teden ponudila priložnost, da si ogledamo dolgo pričakovani zgodovinski film „Sutjeska". Tokrat v režiji Stipe Deliča. V glavnih vlogah so se predstavila znana imena svetovne in jugoslovanske kinematografije. Učenci od 5. do 8. razreda naše šole smo si z velikiin zanimanjem in pozornostjo ogledali film in si s tem približno predstavili, kako je potekala legendarna bitka na Sutjeski in boj našega ljudstva proti okupatorju. Oživeli smo spomine na naše padle v NOB. Ta film nam bo koristil kot dokument pri uri zgodovine in nam bo živa pripoved trpljenja ter boja našega naroda za svobodo. Meri Kolar _6. e razr. OŠ „T. Znidarič" Ptujy PONOVNO VSI SKUPAJ V PTUJSKI POROČNI DVORANI Jakob Kmetec. rojen 24. 7. 1901 v Gruškovju in Ana Kmetec. rojena Mlakar 11. 7. 1905 v Jablancu. sta pnič stopila pred matičarja 21. januarja 1924 v Podlehniku pri Ptuju. V njunem petdeset let dol- gem zakonu se je rodilo sedem otrok, sedaj pa rniata še deset \nukov in pravnuka. Oba Sla zdrava, rada še delata in živita v skupnem eospodinjstvu s ^;^'ojim najmlajšun sinom v Jurovcih -4. Jakob je bil tesar, vendar kljub trdemu delu ne dobiva zaslužene pokojnine, ker je oseba, ki bi morala ^dno potrditi njecov delovni čas. predčasno umrla. Zena Ana je bil gospodinja, ki je pridno skrbela za svojo številno družino, ki se je hitro razšla, ko so otroci bih dovolj samostojni Kar štjrje še danes delajo v tujini Med vojno sla odpi ala odporni- ško gibanje in neredkoma so se pri njih ustavljah partizani, katere so zalagali s hrano, skromno - kolikor so dopuščale njihove socialne raz- mere. Pred dnevi, ko sta zakonca' Kmetec ponovno stopila pred ob- čmskega matičarja v Ptuju, so ju njuni otroci in vnuki toplo presene- tili: prav vsi so se po dolgih letih razdvojenega bivanja širom po svetu, zbrali na njunem domu in proslavili fitdeset lepih in grenkih skupnih let, ki jih piše življenje in usoda. Ponovno vsi skupaj v ptujski poročni dvorani Loto: Janko SIMONiC, Zlata poroka v Obrežu v krogu svojih najdražjih sta minulo soboto praznovala 50-letnico skupnega življenja Elizabeta in Anton Horvat iz Obreza pri Središču ob Dravi. Prvič sta se poročila 24. januarja 1924 v Središču, zlatoporočni obred paje bil v Ormožu. Zlati ženin - Anton - je bil rojen 4. januarja 1899 v Obrežu. Tuje v najbolj zgodnji mladosti tudi služil kot pastir. Potem se je pričel učiti za pleskarja, vendar ga vihra I. svetovne vojne pripelje v Italijo, kjer je preživel 16 mesecev težkega jetništva. Po vrnitvi še vedno ni hotelo biti konec vojakov, saj je moral v Srbijo na odsluženje kadrovskega roka. Potem se je pričelo mirnejše življenje. Prijel se je dela na železnici, kjer je kot progovni delavec preživel polnih 27 let. Zlata nevesta - Elizabeta - je kot skrbna mati najprej obudila spomin na konec II. svetovne vojne, ko jim je pogorela hiša. V zakonu je rodila štiri otroke in vsi so živi in zdravi še sedaj. Zadovoljna je, ker mož dobiva pokojnino in sta tako neodvisna od drugih. Drugače je naša slavljenka prav uko kot slavijenec bila rojena v Obrežu. Vse življenje je preživljala sebe in družino - ob izdatni pomoči moža - z delom na kmečki zemlji, saj je večino let hodila k večjim kmetom na dnino. Na večer življenja sta zadovoljna in srečna. Glede na leta sta tudi zdrava, posebno oče. Tudi mi se pridružujemo čestitkam ob njunem jubileju. jr 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 24. januarja! Ni nikogar, ki bi mu zaupal? (Nadaljevanje in konec). Martina je stala mirno in niti dihati si ni upala. Ni vedela kako bo sodnik razsodil. Samo nekaj sekund je še časa, ko bo naglas razglasil pravilno in pravično sodbo. Mračilo se ji je pred očmi. Ničesar ni videla, Ic tu in tam se ji je prikazala podoba sodnika, ki je že stal za sodno mizo, v roki pa držal neke papirje. V dvorani sta bila prijatelja, ki sta bila tudi poklicana k razglasitvi sodbe, dve vzgojiteljici, Martina, sodnik ter porota. Vse je bilo tiho. Tla .so zaškripala in trenutek za tem je sodnikov glas napolnil dvorano. Razglasitev sodbe je bila dolga. Jasno je še enkrat prikazal vso dejanje. Iz navedenih dejanj se je videlo, da je Martina v zelo slabem duševnem stanju vstopila v družbo treh moških, ki so imeli v trenutku skovane načrte. Martina je zakrivila tudi to, da se je pustila moškemu, ki jo je pričel slačiti in jo pričel ljubiti: Vidno pa je bilo tudi, da je Martina bila takrat v nepreračunljivem sta- nju. Takrat ji je bilo vseeno, kaj se z njo dogaja. Toda ko se je zavedla, kaj se pravzaprav dogaja, se je postavila v bran. Podzavestno je poiskala pilo za nohte, jo krepko prijela in zabodla nasilneža. Po pričanju prijateljev, ki sta bila pri dejanju prisotna, je bilo Martinino stanje v avtomobilu neznosno, saj je bila terorizirana od moških. Sodnik je jasno in glasbno dodal: Uboj je bil izvršen v nepreračunljivem stanju, zato se obtoženka oprosti." Martina je globoko vzdihnila. Ni verjela, ali je slišala pravilno, ali pa se ji je le dozdevalo. Vzgojiteljice so jo objele in jo trdo prižele k sebi: ,.Oproščena si" ... so ji šepetale na ušesi. Dolgo so bile v tesnem objemu. Dvorana se je ta čas že izpranila. Ko je zadnji zapuščal dvorano je Mar- tina pogledala proti vratom. Bila so široko odprta in vodila v temen hodnik, skozi katerega bo čez nekaj trenutkov odšla nazaj v svet, v katerem je pred tem živela. Martina sedaj živi med starimi prijatelji in je srečno poročena. Spominja se še težkih trenutkov in si želi, da ne bi nikoU več prestopila praga sodne dvorane. Martina nam je povedala: ,,Naj- večja želja v mojem življenju je, da se ne bi mlada dekleta prepuščala podobnim dejanjem, kot sem se jim jaz, saj takšna dejanja prinesejo mnogo slabega. V teh letih morajo dekleta paziti na svojo dekliško čast in si naj ne mislijo, da je oseba, v katero so se zaljubile, edina oseba s katero bi lahko živela." Konec. MIKI PRSTEC IN TATJ./ BUTOLEN Najboljša športnika občine! v letu 1973. Obširnejša rei; v prihodnji številki Tednii(a! Je res vedno kriv moški? - Naivke... „SLUŽBO TI BOM JAZ POMAGAL POISKATI" (2. nadaljevanje) ■ Po končani osemletki Milena ni nadaljevala šolanja. Dobro leto in pol je pomagala svojim staršem na posestvu. V družbo vrstnikov in v bližnje mesto je zahajala redko, ker ni imela časa, pa tudi slabe socialne razmere in pomanjkanje oblek ji niso omogočala družbe, v kateri bi se čutila, vsiij po zunanjem videzu, enakovredna vrstnicam. Sedemnajsto leto je napolnila, vendar jc življenje poznala le v tisti luči. ki ga razsvetljuje težko delo in preživljanje malega in uboboženega kmetovalca, kakor so bili njeni starši. Vedno bolj j< jc zajemal vrtinec obdobja, kateremu pravimo puberteta in vedno bolj so bila oblikovana samoočitanja, kaj vse bi lahko imela, toda nima, imajo pa druge; tiste, ki imajo denar, bolj bogate starše, ali pa so zaposlene v mestu. Postopoma se je v njej oblikovala trdna odločitev, da pojdc od doma, da si poišče zaposlitve in da bo živela vsaj tako, kot večina njenih šolskih tovarišic. Dvignila je delavsko knjižico in se prijavila na zavodu za zaposlovanje. Več kakor pol leta je njena knjižica ležala v arhivu zavoda za zaposlo- vanje, njej in njeni izobrazbi primer- ne službe pa nikakor ni in ni hotelo biti. Čakanje je v njej rodilo še večji občutek negotovosti in pomanjka- nja. Po pogovoril z nekaterimi tovarišicami je sklenila, da si bo službo poiskala kar sama. Milena se je odločila, da pojde v Ljubljano. Ljubljana je veliko mesto in če ne bo šlo drugače, si bo poiskala priložnostno delo na mestni tržnici. Zbrala je nekaj prihrankov, s katerimi se je podala na novo pot v neznano. Ko je s potovalko v roki izstopila na ljubljanskem železni- škem kolodvoru, ni vedela v katero smer naj krene, predvsem pa jo je zmedel mestni promet ter brezkon- čne in ljudi polne ulice. Ves predpoldan je tavala po mestu, od izložbe do izložbe in je kratko malo pozabila, zakaj je prišla. Lakota jo je ponovno zresnila. Ko je v delavski menzi obedovala, se je spomnila, da nima niti prenočišča, še manj pa da bi si našla zaposlitev. Po vsem kar jc videla in zaradi srečanja s popolno- ma novim načinom življenja, je pričela razmišljati o vrnitvi. K njeni mizi so kasneje prisedli trije fantje ter dekle s katerimi je hitro stekel pogovor. Zaradi njenega obnašanja in plahosti so brez pojas- njevanja vedeli, da ni iz mesta in jih je najbolj zanimal vzrok, zaradi katerega je prišla v Ljubljano. Milena jim je zaupala svoj neprijeten položaj m njeni, komaj .,na novo pečeni znanci"', so ji bili takoj pripravljeni nuditi pomoč, češ da so tudi oni prišh iz okolice in da niso bili pred tem v nič boljšem polo- žaju. Njihovo govorjenje in obljuba o pomoči ji jc ponovno vrnilo samoza- vest in voljo, da ostane v neznanem mestu. Sreča, da je spoznala prija- telje, jih je povabila v bližnjo restavracijo, kjer so na njen račun kar precej popili. Mileni je bila nova družba všeč, predvsem pa jim je zaupala in verjela, ker je med njimi bilo tudi dekle. Zvedela je, da sta dva izmed njenih novih prijateljev prišla v Ljubljano pred tremi leti z enakimi cilji in željami kakor ona. „Ljubljano poznamo kakor svoj žep", so ji govorili, medtem ko so praznili kozarce. Vsak izmed njih ji je obljubil, da ji bo. pomagal poiskati službo, da imajo veliko prijateljev in znancev; tudi takšnih na višjih položajih. Ko je padel mrak, je Milena omenila, da nuna prenočišča in da ne ve, kje naj vpraša zanj. Dekle in eden izmed fantov sta ji rekla, da bi rada odstopila ležišče, toda lastnica stanovanja se razburja že zaradi njiju. Tudi drugi ji je odvrniL da bi jo rad prenočil, vendar tega ne more storiti zaradi kolegov, s katerimi je delil svojo sobo. Tretji jo je povabil, da naj prenoči z njim, da ima prostor, vendar če do njega nima zaupanja, da ji je pripravljen poiskati sobo pri kak- šnem zasebniku ali gostinskem pod- jetju. Milena še nikoli, ni spala pri tuji osebi, zaradi česar je kar mehanično odgovorila, da namerava prespali v katerem izmed hotelov. Ura je bila sedem, ko so se razšli. .Milena je ponovno stopila na ljub- ljanske uhce, ki so se bleščale'v tisočerih svetlobnili odtenkili svetle- čih barvnih reklam m izložbenih oken. Sedaj je njeno dokaj težko potovalko nesel njen spremljevalec, ki ji je že po nekaj korakih rekel, naj ga prime pod roko. kajti drugače se lahko celo izgubi. Z roko v roki sta hodila po ljubljanskili ulicah, ki so ji nenadoma postale privlačne in naj- raje bi ostala kar na ulici. Hodila sta od hotela do hotela in pred vsakim obstala, da je šel fant vprašat ali i majo kaj prostora, medtem pa se 'y Milena predajala čarom nočnega mesta. Vsi hoteli so bili zasedeni; vsaj tako ji je govoril on. ko se je vračal iz recepcij. Njej je bilo po eni strani celo zelo pogodu. Prvič se je sprehajala po razsvetljenih mestnih ulicah, prvič je hodila sama ob fantu, ki ji je nekolikokrat prav nežno položil roko preko rame in jo pobožal po njenih lepili in dolgih laseh. ,,In kaj boš naredila, če nikjer ne bo prostora, jo je dvomljivo vprašal njen spremljevalec. ,,Najbolje bo, da pojdeš kar k meni. pozno je. utrujena si, na postaji verjetno ne boš prenočevala? " Ničesar ni odgo- vorila, le prikimala je. Z trolejbusom sta se odpeljala proti Jezici in na predzadnji postaji izstopila. Pet minut sta še pešačila, da sta prišla do starejše stanovanjske zgradbe, kjer je stanoval njen spremljevalec. Sobica ni bila velika niti ni veliko opreme. Poleg mize. dveh stolov in Ijivo majajoče omare je bila v so stara postelja, kije bila dovolj ij za dva. .Mileni še vedno ni bilo ji kako bosta spala, oziroma alilj spala skupaj ali kako drugače, njega je naenkrat čutila ] posebnega, nekaj enkratnes. sploh ni vedela, kaj je na njenih kar jo zanima, kljub temu pai mogla predstavljati, da bi sm nekom, ki ga sploh ne pozna. Zaklenil je vrata. Ko sta odij vse stvari, jo je vprašal ah je ri lačna. ..Hvala", mu je odgovi ,.le spala bi rada čim prej."",J bova spala", ga je trenutek u ponovno nagovorila. ..Skupaj dar" je popolnoma hladna neprizadeto odvrnil. ..Sli aha? " .Milena je sedla na postei po vsem tem. kar je vidd doživela ta dan. sploh m sposobna ničesar misliti. ..Sleči se vendar, saj ne boši oblečena" jo je ponovno naso njen spremljevalec. Počasi in' upljivo je Milena vstala in rek- ugasne luč. ..Zakaj", je pot vprašal. ..kaj se po nepotre; delaš svetnico." .Milena je zardi oblil jo je pot. ..Ne vem. kaj misliš o ' vsekakor ne bo nič. kar šla ..Sleči se", je zatulil in jo udi' je padla na posteljo. Milena .it težavo s sebe slekla bluzo m ter se hitro skrila pod odejo.' trenutkov kasneje je ugasnil^ legel zraven nje. Ponovno i pričela zmefjati in nato proji^ jo pu>ti pri miru. vendar p*' udarcih ni več ^pregovorila ^ Dva dni je bila pri njem. sploh pogledala iz ^obe. potem je nagnal. Njegovega mier* priimka ni vedela, niti P'' naslova. Po vrnitvi domov, gostitelj ji je pobral tudi denai' dveh mesecili ugotovila. noseča. Sedaj ima otroka. veH' vedno ne ve s kom: morda -e'" za njo in njenega sina. Prihodnjič; ..Z avtostopom potuješ • in. . . ■■ Službo je dobila kar doma, postala je mati. EDNIK — ČETRTEK. 24. januarja 1974 STRAN 13 Naj, naj, naj - na svetu! S-ADALJEVANJE) poglejmo sedaj nekaj podatkov o udski izdržljivosti. Najdalje je tekel jez zaustavljanja Amerikanec Jared leads: v 22. urah je pretekel 180 jn Najdlje je hodil Novozelandec ohn Sinclair: leta 1971 je prehodil 68. urah 345 km. Najdlje je sam la splavu preživel mornar Poon Lim i Hong Konga, ko je leta 1942 lemški torpedo potopil njegovo idjo; na splavu je bil štiri mesece in lOl in je bio ob reševanju tako svež, |a ni potreboval nobene pomoči. ►OROČEN 79-KRAT \'erjetno še ne veste, da je' -j lajdaljša zaroka trajala 67 let. ' )ctavio Guilen in Adriana .Martinez ; ta imela 82 let. ko sta se končno ' »ročila leta 1969. Do sedaj se je tajvečkrat poročila Američanka Jl.\nn do .Moos Wolfe - kai ;9-krat. če se izključi Bosanec Bora Aičič iz Mileševa. ki se je med leti .944 in 1970 oženil 79-krat. ampak ibstajajo upravičene sumnjc. da jej o število malo pretirano. Mimo- ;rede lahko dodamo, da ima ugoslavija med svetovnimi rekordi udi Milutina Veljkoviča. V pečini K)d zemljo je preživel skupaj 463 Ini. Najdlje je bil poročen indijski »oročni par - rekord je bil 86 let. Stoosemintrideset ur. torej pet Ini in 18 ur je leta 1967 lepretrgano govoril Victor Wiliams z Clevelanda. kar je svetovni rekord ' govorjenju. In pomislite, kljub :emu. da ženskam večkrat oponaša- 0. da so klepetulje, je ženski rekord ur za štirideset ur krajši. ^sjmanjši pes na svetu je jll-^i". ..Naredili'" so ea po i^ajšetletnem križanju jorkširskih «nerov. Pes na sliki je odrasel. NAJMOČNEJŠI ZOB NA SVETU Belgiiec John Massis. S tem ■r?. lahko vleče vlak težak 40 Dovolj zeovorno. kajne. A bi se 'O slabo počutil v rokah "^■■■-vannija Orsenigga. ki je verjetno življeniu izpulil največ tuiih zob in ■5e shranil. V treh velikih kartonih f imel na koncu svoje karijere ..000.744 tujih pokvarjenih zob. ki ihje izpulil, seveda lastnoročno. Rov SuUivan je edini človek, kije; »eživel kar štm udarce strele, .-■^tred Schneider je edini človek. •1 je obenem dresiral 40 levov. KAJ POMENI DIETA? Jeanette Edgar je zmagovalka na natečaju za žensko, ki ji je uspelo najbolj shujšati. V letu dni je uspela zmanjšati svojo težo točno za polovico; od 126 na 63 kg.. Organizatorji so ji takole za spomin na tiste čase podelili voščeno lutko - dvojnico. Callum de Viller in Vonnie Kuchinski sta svetovna rekorderja v maratonskem plesanju. Njun rekord je 22 tednov in tri dni. s tem da sta imela vsako uro še petnajst minut odmora. Največ dimnih balončkov je iz enega ,,dima" cigarete uspel narediti kadilec Robert Reynard iz Anglije - rekord je 86 balončkov. Od leta 1930 ni še nihče uspel potolči rekorda Davida Haskela, ki je uspel živeti na drevesu, ne da bi stopil na zemljo 55 dni. Največ nadstropno hišo iz kart je uspel ,,zgraditi" študent R. F. Gompers iz vseučilišča v Angliji - skupaj 34 nadstropij. Najdlje izposojena knjiga je bil učbenik o nalezljivih boleznih. Leta 1823 si ga je izposodil nek študent v knjižnici Cincinatija, vrnil ga je njegov pravnuk šele 7. novembra 1968. leta. Uslužbenci te knjižnice so izračunali, da pride najemnina za to knjigo natanko 22.646 dolarjev. Takole za konec te zanimive reportaže pa naj vam še predstavimo rekord iz sveta mode: Najvišje čevlje na svetuje imela manekenka J. G. iz Londona na zadnji modni reviji enega najboljših londonskih čevljar- jev. Za uteho naj povemo le, da je možno del čevljev, kije druge barve, enostavno,odmontirati - pa gre. Trenutno največja družina na svetu je v Braziliji. Josimar in Raimundo Carnauba imata skupaj 38 otrok. Na sliki jih vidimo skupaj s starši v „družinskem avtomobilu", kije pravzaprav rabljeni lokalni avtobus. Dalje prihodnjič. Priredil: M. Ozmec 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 24. januarja I97,, OVEN (22. 3. - 20. 4.): Tisu ki prikriva svoje delo tudi sebi več ne zaupa. Vaša nehvaležnost bo; nekem trenutku smešna. Po torl(u bo vreme v dom prineslo veselje, ki pa se hitro spremeni v razoča- ranje. BIK (21. 4. - 21. 5.): Všeč van, je prav tisto, kar vaši osebici ne diši preveč. Teta pride in prižene bodočega sorodnika. Telovadba: postane vaša ljubezen, kar vam po, večjih količinah kave več kot- korist L DVOJČKA (22. 5. - 21. 6.): Šele po vožnji v soboto uganete, kam pes taco moli. Kmalu boste govorili s tisto osebo, ki bo čez čas prinesla k vašim denar. Hišni opravki naredijo umazane roke in slabo voljo. RAK ( 22. 6. - 23. 7.): Znanec bo radodaren ob na videz ledeni osebici Izkaže se, da niti on niti ona nista takšna. Opraviti morate pot, ker vas bo pomladila in vara pomagala odkriti Vsem na očeh se igrate z mladino. LEV ( 24. 7. - 23. 8.): Ne poslušajte več, temveč storite po svoje. Sprememba v družbi pride kot nalašč. Veter bo razmrščjl tisto, kar ste s trudom uredili, Pohvale včasih pripomorejo k poboljšanju. Storite to. DEVICA ( 24. 8. - 23. 9, Bogate reči in obilo razvedrila k padlo kar iz neba. Nekdo bo prišel nenapovedano. Prismojeni znanec bo skušal vse pokvariti a mu ne bo uspelo. Osebne reči se dvakrai zmanjšajo. TEHTNICA ( 24. 9. - 23. 10.): (Gorečnost vam drage osebe vam v: popoldanskih lurah dobro dene. Tudi skopušni sosed se končno izkaže; skromno, a vendar. Skrčite izdatke v hiši in izboljšajte hišni red: vsem bo koristilo. ŠKORPIJON (24. 10. - 22, 11.): Opravki v spremenjenili okoliščinah sprva ne godijo. Do- mov boste prišli pred soboto in tako našh pravo osebo na nepra- vem mestu. Zakaj ne verjamete zaljubljenosti ki vam kaže dobre pot? STRELEC ( 23. 1 1. - 22. 12.): V težavah vas bo poslušal edine sorodnik in storil po vaši prošnji Zunanjost ni pomembna, zato zanjo ne tratite preveč denarja. Vaše simpatije so prerasle že v opazovanje. KOZOROG (23. 12 - 20. U Ko vidite, vam je vse jasno brez besed. Sorodnici se splača dobrt kati zaradi dote. Ni veliko, vendai bo za prvo sUo dovolj. \' torek boste veseli, ker boste potovali * dvoje. VODNAR ( 21. 1. - 19. 2.r- N» nepredvidenem krokanju postavna oseba taji. da ste ji všeč. Sprehoii po mokrem in mrzlem se končav postelji z gripo. Ljubljena osebi preneha biti žnev čenčave prebr? sanke. RIBI ( 20. 2. - 21. 3.): VesžH vas. kar vam je še pred kratkiiT' zbujalo strah. Zgodi se. da nekogs ne marate, a vas vseeno opeva pf' sorodnikih m ljubi Posladkajte >^ z višjimi osebnimi prejemki, sed^i je priložnost. 1 Za gradnjo bolnišnice Ptuj so darovali na žiro račun številka 52400-7651-46283 naslednji da- rovalci: Občinski komite ZKS Ptuj - pri občinski konferenci - namesto 1-kratne nagrade predsednikom ko- misij - 4.200,00; Mestna lekarna Ptuj - namesto venca na grob pok. Antona Šafranka - 300,00; Terezija Juhart, Stari jgrad 25 - 1.000,00; Občinsko sodišče za prekrške, Ptuj - 500,00. Vsem darovalcem iskrena hvala! Direktor prim. dr. Mitja Mrgole. osebna hroniha v _y Rodile so: Marija Žvegla, Podvinci 64 - Darinko; Alojzija Rižnar, Slavšina 13 — Jurceka; Marija Pajnkiher, Dolena 51 — dečka; Slavica Prša, Drakovci 90 - dečka; Katarina Plohi, Gabernik 2 3 — Danila; Ivanka Kosec, Mariborska 25 — dKČka; Terezija Strelec, Markovci 8 - Bojana; Dragica Polanič, Kajžar 16 — Marjano; Marija Vrabl, Senčak 29 - deklico; Danica Lukaček, Mestni trg 7, Ormož - Darjo; Agata Vegič, Starše 1 - Matejo; Danica Horvat, Zg. Hajdina 65 — dečka; Lidija Rihtarič, Obrez 36 — deklico; Majda Meško, Jeruzalem^ 1 - Suzano; Marija Majerič, Čermožiše 25 — deklico; Marta Milošič, Videm 24 - Iztoka; Elizabeta Čelan, Šikole 2 1 — deklico; Angela Galun; Stopecce 5 5 — deklico; Marica Tratnjek, Smolin- ci 1 - Tončeka; Džurdža Laura, Cvetkov trg 3 — Jadranko; Marija Kokol, Suha veja 8 - Janeza; Jožica Forstnerič, Gregorčičev dr. 1 — Bronjo; Silva Meglic. Kidričevo 13 — Vanjo; Marija Lovrenčič, Mihovci 99 — Tončeka; Marta Gregorc, Cerovec '35 - deklico; Lucija Urbančič, Kidričevo 18 - Urško; Marija Preložnik, Mestni vrh 114 - deklico; Pavla Habjanič, Senešci 63 — Brigito. Poroke: Jožef Kojc, Zg. Pristava 52 in Ida Butolen, Janški vrh 11; Vladimir Verlak, Stojnci 112 in Ivana Janžekovič, Stojnci 101; Jožef Lovrenčič, Rogoznica 60/a in Jožica Hojnik, Mezgovci 33; Franjo Letonja, Selci 12 in Jožica.Pintarič, Goričak 35; Marjan Šime:iko. Špindlerjeva 5 in Angela Rodošek, Sedlašek 123; Zvonko Ribič, Majšperk 28 in Branka Fuks, Pod lože 22 22; Ivan Duh. Kicar 122 in Jožefa Lazar, Kicar 1 18. Umrli so: Martin Vinko, Podleh- nik 30, roj. 1898. umrl 14. januarja 1974; Anton Plajnšek, Janški vrh 34, roj. 1897, umrl 18. januarja 1974; Alojz Vimer, Osojnikova 7, roj. 1902, umri 16. januarja 1974; Marija Šegula, Mezgovci 46, roj. 1970, umrla 18. januarja 1974. Kunčja obara Potrebujemo: 1 čebulo, 10 dkg olja, 5 dl4 moke, I kg kunčjega mesa doraščene živali, sol, 1 koren, I peteršilj, malo limonine lupine, ščep majarona, za noževo konico muškatnega oreščk;'., 3 do 4 krom- pirje, kis ali vino. Drobno sesekljano čebulo prav malo prepražimo na olju, dodamo na kose zrezano meso in ga na hitro popečemo. Ko moka zarumeni- zalijemo z vodo in posolimo. Pride- nemo na drobno zrezano zelenjavo in dišave. Ko je meso na pol mehko, vložimo v obaro na večje kose zrezan krompir. Proti koncu kuha- nja obaro okisamo z vinom ali kisom. Po želji ji dodamo še paradižnik aH mezgo. Poleg servi- ramo široke rezance, razne žličnike, krompirjev pire ali serviramo brez J?iloSe,___ ............_ ......- NOVA LEŽIŠČA NAFTE Po oceni izvedencev skrivajo nova nahajališča nafte ob Suezu okoli 300 milijonov sodov nafte. Nahaja- Ušča so odkrili v letošnjem letu in so druga po velikosti v Egiptu. Ce ne bi prišlo do ponovnega spopada z Izraelom, ki je zasedel ta del ozemlja, bi že v letošnjem letu lahko načrpali po 100 tisoč sodov nafte dnevno. TEDNIK — ČETRTEK. 24. januarja 1974 STRAN 15 rezervirano za luizeha DOBER DEN NO BOTE MI LEPO POZDROVLJENi: jebal ga na iglin špic kaj pa je te letos narobe, da se je sred januara zor na zimo pomlod sprovla. To pa le ze več kak preveč, ce moreš ze v anuari duge gate doj slečii no sred zelenega, prafzapraf se boj rjovega no sunčnega polja gnoj voziti no za karuzo orati. Jas sen duma že vso sodno drevje spuca. eni pa so začeli že tudi v goricah trsje rezati. Jas van rečen, s toga nede čista nič dobrega. Te gdo bi se mogla resen začeti pomlod kozaio no nas po srcih skrompati. te mo najbrž tejko snega meli. ke mo ga z nosi rivali. mrzlo pa de tak. ke do fsi tisti ftiči, ki na spomiod pojejo - v lukjah zmrznoli. Jota zgodna pomlod se tudi že pri žensken sveti pozna. V_ naši vesi mamo enih por mlodih frčafel. ki so v totih zimskih dneh takoj duge hlače doj slekle no so začele v mini jenkicah po vesi gor pa doj hoditi. To en den sen bija na Ptuji no sen vida. da so tudi mestne deklice že vse po spomladanski mini modi gor narete. Seveda pa tole prve lasiavičke še čista zagvišno nedo pomlod! prinesle ... Pa še neke nan toio vremen vrhovcon škodi. Če nede nič snega pa tudi dež boj poredko srečamo, te mo skoro meli na naših prleških bregačah vse mlake prozne no mo jih lehko začeli štrihati. Te pa mo po drgoč hodili v grabo brez_ročke po vode, kak se nan to večkrot še posebno poleti godi gdo na našen Suhen bregi nega niti tejko vode. ke bi si lehko v mlakah žabe r.ti namakale. JA. }.\. ]A - JUŽA JE GUJDEKA KLA . .. Pri našen sosidi Juži smo to ovi den sedmino meli. Na smrt smo obsodili debelega gujdeka. ki nan je vsen sive lase nareda pret kak smo mo pogledali, če ma rdečo krf. Za glovnega mesora sem bija jas, ki man v toten deli že večdesetletno prakso. Kak se to spodobi smo vutro pret kak smo šli v štalinko najpret svoje duše v zganici skopali te pa smo se praf po junaško no mesarsko v stalinko spravli. Gospod prašiček nas je napret po stroni pogleda, te pa je tak zakrula kak, da bi ga že v naprej svinjska smrt vohala. Juža no še dvo druga sosida, so ga prijeli tace no so ga hteli na kosmoto stron vrč t i. Jas sen si že priprava ojštro nabrušeni zabodjok (to je dugi nož) — te pa je prašiček naenkrat v luft skoča no z Južon vred na hrbti vun s štalinke pobegna. Kak je to že štora novada ja pred vsokimi štalinkami gnoj z gnojšnico seveda. Gdo smo mi vun s štalinke prišli te sta se prašiček no Juža že v gnojšnici ^remetovala. Juža se je drja: ,,Držite ga, držite ga." Bila je tema no pravzaprav nesmo vidli keri je prašiček no keri je Juža. Šnopslov Franček se je naenkrat zdrja na . sredi gnoja: Lujzek, nesi nož, ga že držin za taco . . ." Vejka smola bla je seveda v ten, saj Franček neje drža za taco prašička pač pa Juža, ki sen mu jas v pornoti skoro nož za pleča porina, prašiček pa nan je med tistin cajton že v listjak pobegna. Vsi smo obkolili listjak kak Indijanci no smo po hujdih mukah prašička kunčno le na drugi svet spravli. Juža še mi je gnejši den hvaležen, da sen ga še v proven cajti vun z gnojšnice potegna no da ga nesen namesto prašička pod ple- čami piča. Gdo smo pujceka narazno razčon- tali, smo ugotovili, da ba najbrž od samega stroha hin, saj sen mu jas nož namesto v srce dobrih IS centimetrov poleg porina. Celi den so me fsi zanorca meli no spitovali mojo Mico, če tudi duma tak slabo ,,zabodan". Mica je seveda kak se to za ženo spodobi z menoj potegnola no jin nazaj zabrusila: ,'.Frdamani dedi, kaj se te vi hršite z zabodajon. Juža ga 15 centimetrov do srca porine (nož seveda), vaše žene pa morejo soside na pomoč zvati, ce čejo, da majo koline pri hiši . . ." Najte mi zameriti zavolo totega ,,ocvirka", ki je malo boj masten, saj je navsezodjo tudi na kolinah vse boj mastno. Če te slučajno pri vaših hišah kokšnega gospodda prašička ali pa gospo svinjo klali, se sjpunite na mene. Dohtar mi je za dieto same klobose predpisa no se toplo priporočan za mrzlo kloboso. Te pa srečno. Vaš Lujzek. radiiski program NEDELJA, 27. JANUARJA: 6.00 - 8.00 Dobro jutro! - vmes ob 6.05 Poročila; 6.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.00 Poročila; 7.20 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.So EP; 8.00 Poročila - Današnji radijski in TV spored; 8.07 Veseli tobogan; 9.00 Poročila; 9.05 Še pomnite, tovariši... 9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Koncert iz naših krajev; 11.00 Poročila; 11.15 - 14.00 Poslušalci čestitajo - vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci; 12.00 - 12.10 Poročila; 13.00 Poročila — posebna obvestila; 13.15 - 1 3.30 Obvestila in zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.05 Humoreska tedna; 14.25 Z velikimi zabavnimi orkestri;, 14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05 Športno popoldne; 17.00 Poročila; 17.05 Reportaža; 17.25 Popularne operne melodije; 18.00 Radijska igra; 18.49 Glasbena medigra; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 ObvestUa; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Zaplešite; 2 3.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. VSAK DELAVNIK JE ZJUTRAJ NASLEDNJI PROGRAM: 4.30 - 8.00 Dobro jutro! - poročila — vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Poročila; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 Poročila - EP; 6.50 Rekreacija; 7.00 Poročila; 7.15 EP; 7.25 Poročila — Današnji radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 28. JANUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni inter- mezzo; 15.40 Max Reger: Baletna suita za orkester, op. 130; 16.00 „Vrtiljak" - vmes ob 16.45 ,,Moda za vas"; 17.00 Poročila — posebna obvestila; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 S triom Avgusta Stanka; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Zvočne kaskade; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 2 3.15 Popevke; 24.00 Poročila. TOREK, 29. JANUARJA: 14.40 „Na poti s kitaro"; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Iz Haydnovih koncertov; 16.00 „Vrtiljak"; 16.40 Podlistek; 17.00 Poročila - posebna obvestila; 17.10 Koncertni oder; 17.45 Narava in človek; 18.00 Poročila; 18.15 Z orkestrom Frod Guenther; 18.30 V torek nasvidenje; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Z ansamblom Bojana Adamiča; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Melodije; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Sodobni švicarski skladatelji; 24.00 Poročila. SREDA, 30. JANUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 W. A. Mozart: ,,Don Juan"; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Odskočna deska; 16.00 „Loto vrtiljak"; 17.00 Poročila - posebna obvestila; 17.10 Medna- rodno tekmovanje amaterskih zbo- rov; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Poročila; 18.15 S pop ansambli; 18.30 Razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Pevci zabavne glasbe; 24.00 Poročila. ČETRTEK, 31. JANUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Za mladi svet; 14.40 Med šolo, družino in delom; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Mezzosopranistka Jelena Obrazcova; 16.00 „Vrtiljak"; 16.40 Naš podlistek; 17.00 „Januar 1974"; 17.30 Iz kasetne produkcije; 17.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 18.00 Poročila; 18.15 Simfonični koncert; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Z ansamblom Latinos; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz ustvarjanja Arnolda Schoenberga; 24.00 Poro- čila. PETEK, 1. FEBRUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 lz mladih grl; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni inter- mezzo; 15.40 Recital pozavnista Branka Slokarja; 16.00 „Vrtiljak"; 17.00 Poročila - posebna obvestila; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Poročila; 18.15 „Signali"; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 S štirimi kovači; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Stop-pops 15; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. SOBOTA, 2. FEBRUARJA: 14.00 Poročila; J4.10 Po Jugosla- viji; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 „Vrtiljak"; 16.40 Glasbena medigra; 16.45 S knjižnega trga; 17.00 Poročila — posebna obvestila; 17.10 Kitara v ritmu; 17.20 Gremo v kino: 18.00 Poročila; 18.15 Ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Z ansamblom Mojmira Šepeta; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino: 21.15 Ansambli , zabavne glasbe: 22.00 Poročila; 22.20 Za naše izseljence; 2 3.00 Poročila; 23.05 Novi teden; 24.00 Poročila. 198,5ml511-kHz radio PTUJ ČETRTEK, 24. januarja: 16.00 - Napoved sporeda; 16.05 — PoročUa in obvestila; 16.15 - Za vas in vaš dom; 16.50 - Gospodi- njam v pomoč; 17.00 - O delu kluba ptijskih študentov; 17.30 - Kar ste izbrali, predvajamo. PETEK, 25. januarja: 16.00 - Melodija dneva; 16.05 - Poročila in obvestila; 16.15 - Reklame in zabavna glajba; 16.40 - Pisma pionirjev OŠ „Tone Žnidarič" in Zgodba o zaboju; 17.00 - Z ljudsko pesnico Ančko Šumenja- kovo; 17.30 - Na srednjem valu 198,5 metra. /SOBOTA, 2 6 januarja: 16.00 - !>apoved sporeda; 16.05 - Poro- čila in obvestila; 16.20 - Rezervi- rano za poslušalce; 17.00 - iJelovni kolektivi o srednjeročnem načrtu razvoja občine; 17.20 - t Konomskodpropagandna oddaja; 17.40 - Spored v prihodnjem tednu; 17.45 - Za vsakogar nekaj. NEDELJA, 27. januarja: 11.00 — Napoved sporeda; 11.05 — Odmevi tedna; 11.20 - Program delovanja ZK v občini; 11.25 - Obvestila in reklame; 11.40 - Drobne misli; 11.45 - Uspehi kooperantov „Perutnine" - TOZD Kooperacija Hajdina; 12.00 — Čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 28. januarja: 16.00 - Melodija dneva; 16.05 - Poročila in obvestila; 16.15 - Ekonomsko-propagandna oddaja; 16.45 - Vi in vaš avto; 17.00 - Iz kolektiva Trg. podj^ ,,Izbira" Ptuj; 17.15 — Z domačimi ansambli; 17.45 — Vedro v novi teden. TOREK, 29. januarja: 16.00 - Napoved sporeda; 16.05 — Poro- čila in obvestila; 16.15 - Zabavna glasba; 16.30 — Za vas in vaš dom; 17.00 - Na obisku pri krvoda- jalcih; 17.30 - Kar ste izbrali, predvajamo. V ostalem času prenašamo prvi program radia Ljubljana. _y Aktiv mladih delavcev pri Elektrokovinarju Ptuj, prireja v nedeljo, dne 10. 11. 1974 ob 15. uri v kulturnem domu na Bregu javno oddajo Pokaži kaj znaš K sodelovanju vabimo pevce, ansamble in recitatorje. Prijavite se do 6. II. 1974 pri Občinski konferenci ZMS Ptuj in pri TOZD Elektrokovinarja, Ptuj. 16 stran tednik — Četrtek, 24. januarja 197^ tv spored I NI:DI:LJA, 21. januarja: 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir; 10.17 Kmetijska oddaja; 11.00 Mozaik; 1 l,.05 Otroika matineja; 12.05 Po- ročila; Nedeljsko popoldne; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Očka, mamica, služkinja in jaz; 22.10 TV dnevnik; 22.25 Športni pregled;. PONEDELJEK. 28. januarja: 9.00 TV v šoli (do 11.00); 16.45 Madžarski TV jpregled; 17.45 Kljuk- čeve dogodivščine; 1.1 O Obzornik; 18.25 Enciklopedija živali; 18.55 Mozaik; 19.00 Mladi za mlade; 19.30 Kaj hočemo; 19.45 Risanka; 19.50 Cickak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 V. Trinkaus: Tiha dolina; 2 1.20 Kulturne diago- nale; 2 1.50 TV dnevnik. TOREK, 29. januarja: 9.00 TV v šoli (do 11.00) 16.15 Madžarski TV dnevnik; 17.00 Boks Clay-Frazier; 18.00 H. Ch. Ander.sen: Snežna kraljica; 18.10 Obzornik; 18.30 Koncert glasbene mladine Slovenije; 18.55 Mozaik; 19.00 Kirurško zdravljenje možganskega tumorja: 19.20 Tišina, na sporedu je nemi film; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 T V dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Diagonale; 21.20 H. Eallada: Sam med volkovi; 22.10 TV dnev- nik. SRED.\, 30. januarja; 9.00 TV v šoli (do 1 1.00) 16.45 Madžarski T V dnevnik; 17.40 Družinska smola; 18.10 Obzornik; 18.25 Ovce, vino in malo morja; 18.55 Mozaik; 19.00 Glasbene minute: 19.15 Povabilo v kinoteko; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju; ČETRTEK, 3/1. januarja: 9.00 TV v šoli (do 1 1.00) 16.45 Madžarski TV dnevnik; 17.50 Iz slovenske književnosti; 1 8.10 Obzornik; 18.25 L. Bernstein Vam predstavlja; 19.10 Mozaik; 19.15 Po sledeh napredka; 19.45 Risanka; 1 9.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih; 20.40 Evropsko prvenstvo v drsanju. PETEK, 1. februarja: 9.00 TV v šoh (do 1 1.00) 16.45 Madžarski TV dnevnik; 17.45 Veseli Tobogan; 18.15 TV obzornik: 18.30 Tuja folklora; 18.55 MozaiK. 19.00 Kra- jevna skupnost in splošni ljudski odpor; 19.25 TV kažipot; 19.45 Barvna risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Tedenski gospo- darski komentar; 20.30 Propagand- na reportaža; 20.35 3-2-1; 20.40 Evropsko prvenstvo v drsanju. SOBOTA, 2. februarja: 9.00 TV v šoli (do 11.00); 16.25 Košarka Olimpija-Zadar; 18.00 TV obzor- nik; 18.15 Daktari; 19.05 Gledate T V - poslušate radio? 19.15 Gledališče v hiši; 19.45 Barvna risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Tedenski notranje politični komentar; 20.30 3-2-1; 20.35 Evropsko prvenstvo v drsanju - v odmoru Tv dnevnik . . . Colditz. kino____ PTUJ: Danes ob 17.30 fr. barv. VV film NEZNANI JUNAKI, ob 19.30 pa angl. barv. grozljivka STRAH V NOČI. Isti film bo na sporedu tudi jutri v obeh predsta- vah. 26. in 27. t. m. angl. fr. barv. CS film SINJEBRADEC. V nedeljo bo ob 10. in 15.30. uri na sporedu fr. barv. CS film SMRT INDIJAN- CA JOEA. 29. in 30. t. m. bo na sporedu it. šp. barv. CS film JAMAJKA - SMRT NE IZBIRA SREDSTEV - v sredo samo ob 17.30, ker bo ob 19.30 na sporedu domači barv. CS vojni film BOMBAŠI. Isti film bo v obeh predstavah na sporedu tudi 3 1. t. m. SLOVENSKA BISTRICA: Da- nes ob 19. uri am. barv. CS film TEROR IN STRAST. 26. in 27. t. m. barv. CS film - vestern MALI IN VELIKI MOŽ - predstave dnevno ob 16.30. in 19. uri. 30. in 31. t. m. am. barv. standardni film MiOJ V ULICI MORG - predstavi dntvno ob 19. uri. ANSAMBEL VANDRAVČEK IN HALOŠKI FANTJE PRIHAJAJO V ROJSTNO HIŠO Ko prihajam v rojstno hišo, pravkar so večerjali, vsi sedeli so za mizo, le očeta zraven ni. . . Čisto tako sicer ni bilo, dosti drugače pa tudi ne, ko sem potrkala pri Podlesnikovih v Ptuju; „Oče", Janko Podlesnik, kateremu je bil moj obisk tokrat namenjen, pa je le sedel za mizo. Iz sosednjega prosto- ra je prihajala tiha melodija in ko sem malo bolje prisluhnila, sem razločila gornje besede. Da ne bom predolga, naj kar takoj povem, čemu je bil namenjen moji obisk pri Podlesnikovi družini. Nji- hov družinski poglavar Janko, je že dolgo znani ,,muzikant", saj pravi, da mu jc glasba edini konjiček v življenju. Vztrajno piha v klarinet in obenem opravlja cel kup dolžnosti, ki jih terja funkcija vodje ansambla. No, sedaj pa smo po ovinkih prišli do cilja in do tega, kar sem želela povedati. Naš znanec, moj sogovor- nik že dolga leta igra pri ptujskem ansamblu Vandrovčck, že od takrat, ko so šc kot trio zabavali plesa željne Ptujčane pri Roziki in potem, ko so sc preselili na Bori, kjer je ansambel s svojima pevcema dosegel , sam vrh v izvajanju zabavne glasbe. Potem so se (ko je bil v Ptuju festival) pripravljali za nastope pred domačim občinstvom in vedno znova skrbeli za kvalitetno izpopol- njevanje na glasbenem področju. V teh letih se jc marsikaj spreme- nilo. Menjali so sc člani, ostal je le še vodja - Janko Podlesnik in ime Vandrovček. Ljudje so vzljubili ta ansambel in mladi glasbeniki so si zadali nalogo, da morajo svojemu občinstvu dati šc nekaj več kot nastope na raznih prireditvah. Za- čelo se je z nekim obiskom Borisa Kovačiča v Ptuju, ki jim je predla- gal, naj svoje skladbe posnamejo na plošči in to niti ne mali, ampak pravi veliki plošči. Ker fantje niso od muh so „pljunih v roke", zbrali svoje najbolj uspele melodije, katerih avtor glasbe je v večini primerov J. Podlesnik, besedil pa Ivan Malevašič, Jože Iljcvcc in Vlado Korotaj, ter „spe- cialist za prleščino" Jože Slodnjak. Nekajkrat so morah v Ljubljano, preden je bilo vse pripravljeno. Včasih so se vračali slabe volje in pesimistično razpoloženi, a drugič spet je bila pot kronana z uspehom. Jc pač taJco, da človek kljub popolni uigranosti, šele v studiu sliši, kje ne gre najbolje in potem rabi spet nekaj časa, da stvar izpiU. No, uspeh ni izostal. Lani, proti koncu leta, so fantje - harmonikar Tine Tetičkovič, trobentar Ivan Debeljak, baritonist Stanko Horvat, kitarist Stanko Rajh in klarinetist Janko Podlesnik, ter njihovi pevski kolegi Štefan Kunštek in člani ansambla Haloški fantje: Franček Habjanič, Jože Mere, Milan Bergan in Janez Belšak nazdravili svoji prvorojenki - veliki plošči, ki nosi naslov ,,Ko prihajam v rojstno hišo". Plošča je bila takoj razprodana, kar priča o veliki pribljubljenosti Vandrovčkov, ne samo v Ptuju in okolici, ampak tudi drugod po Sloveniji. s. s. Vandrovček in Haloški fantje mali oglasi -J GLOBOK otroški voziček in otro. ško posteljico prodam. Zamuda Panonska 5, Ptuj. SVINJO ZA ZAKOL nad 200 kg težko prodam. Oglasite se v Lancovi vasi 40. ENOFAZNI elektromotor, skoraj nov prodam. Cvetko, Markovci 4i STAVBENO parcelo v bližini Kidri. čevega prodam. Naslov v upravi. ZARADI SMRTI prodam vso po)], sko orodje. Ogled vsak dan. Anton Obran, Mejna cesta 2 6, Ptuj. KOMBINIRAN obračalnik v do. brem stanju na konjsko vprego prodam. Jože Muršek, Jurovci 5 Videm. PRODAM 8 ton sladkega sena mj novi cesti Ptuj-Macelj. Skos, Sedla, šek 125 p. Podlehnik. Vprašajte v soboto in nedeljo. ZA ŠEST MESECEV odkupim ali vzamem v najem prazno ali oprem- ljeno sobo v Ptuju ali bližnji okolici ^ena najemnine ni važna. Naslov v upravi. PRODAM PLUG osipač in okopač, črpalko za gnojnico, dve kašči za zrnje, voz nosilnosti 700 kg, več tesanih soh za brajde. kolje a vinograd, moško kolo, težko dvigalo in korito za napajanje živine. KMEČKI FANT, ločen, ne po svoji krivdi, 26 let, nekadilec in nealko- holik s srednjim lepim posestvom, želi spoznati sebi primerno dekle ali vdovo staro od 25 do 30 let. Resne ponudbe pošljite pod ,,pridnost in poštenost". PRODAM REPO in prašiča za ■ zakol. Karolina Vindiš, Rogaška 5, Ptuj. PREUREJENO KMEČKO hišo z| velikim vrtom na periferiji Ptuja' ugodno prodam. Vprašajte vsakdan po 15. uri na .\mbramičevi 9, Ptuj (Breg). PRODAM BAR.AKO 4 x 3 z opeko krito in 8 arov zemlje, primerne za gradnjo. Vprašajte v Dražencih 21 KUH.ARJ.\ ali kuharico sprejmem takoj v redno delovno razmerje. Naslov v upravi Tednika. MLAD F.-\NT išče sobo. Ponudbe pod ,,samski"" na upravo Tednika. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem Skupščine ob- čine Ptuj razpisuje na podlagi 10. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. list SFRJ, št. 43 65) ter po določbah Zakona o prodaji stanovanjskih hiš v druž- beni lastnini (Ur. list SRS. št. 20 7) JAVNI NATEČAJ za prodajo stanovanjske hiše v Mezgovcih 16. obsto- ječe iz kuhinje in sobe, stoječe na pare. št. 3 v izmeri 175 m- ter pripadajočega funkcionalnega zemljišča, ki ,ga tvorijo pare. št. 1 3 sadovnjak, 1 4 njiva in 1 5 nji- va v skupni izmeri 525 m-. Izklicna cena ponudbenih nepremičnin je 26.980 din. Javni natečaj je usten in bo v petek dne 8. februarja 1974, s pričetkom ob 12. uri v sobi št. 28 II. Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1. Interesenti morajo eno uro pred pričetkom predložiti potrdilo o vplačilu varščine 3.000 din, ki jo je treba nakazati na račun Komunal- nega sklada Občine Ptuj št. 52400-652-25050. Zemljišče bo oddano najugodnejšemu ponudniku, ka- teri mora izlicitirano odškodnino plačati v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisanim nateča- jem dobite na oddelku za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj. Srbski trg 1. soba 28 II. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem