Št. 16. l/.liaja vs;i' torek in «oltuto ob 11. ui i iireiipoltint* y.a nifsto lt*i' tiL 'A. uri po|'. za deielo, Ako padn na ta itiicva. pra/nik izide . zveiVr. Slune po jjuiti prfJHHj;iii uli v (iorid na (Join po&iljan cHulHno 8 '<, pollftno 4- K in öHitletno 2 K. Hrodajast» v Gorici v to- bakarnan Schwarz v ftcilskili ulkah, Jt-IIeraitz v Nunskih nlicah in Le- h u n na WrdijeVHjn tukaliAöu po 8 vin. &0RICA Urediiistvu in upraviiiätvu »e nahajata v «Narodni liikarui», illicit Wtturini h. at. 9. Dopise j** nasloviti na. urtMlniälvo, oglase in naročuino pa na upravništvo »liürice«, Üglasi se raČunijo po pftit- vistah in sicer aku hc tiskajo 1-kml pu 12 vin., 2-krat po 10 Tin., 3-krat po 8 vin. Ako «e veökrat tiskajo, raču- uijo *e po pogodfoi. V siorioi, v sobolo due 25. lebruvarja 1905. (/jitrAMj^ Izdanje.) Letnik VII. izdajateJj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). OkrožnicD „Boriške zveze" do ^ospodarnkili zndrug na lioriskcin „uoriška zveza" razposlala je te dni gospodarskim zadrugam ua Goriškem to-le okrožuico : S 1 a v ii a z a d r u g a ! Da se združijo domače denanie in drugs gospodarske zadruge v euo or- gan i ('no celoto, uslanovila se je prt'd leti „Centralna posojilnica" v Gorici, ka- tera je prevzela v svoj delokrog poleg posojilničnega še zvezHio delovanje. Že tedaj je precej goriških zadrug pristo- pilo „Centralni posojilnici", druge pa so obljubile svoj pristop za poznejši čas. Med tem se je pa uveljavil pregle- dovalni zakon z due 10. junija 1903, kateri predpisuje, da mora dati vsaka zadruga, osnovana na podlagi zakona z due 9. aprila 1873, d. z. si. 70, pregie- dovati vse panoge svojega poslovanja po pregledniku, ki ne pripada zadrugi sami. Take preglednike namešča bodisi k pregledovanju opravičena zveza ali pa trgovinsko sodišče. C. kr. poljedelsko ministerstvo je, še predno je stopil ta zakon v veljavo, nasvetovalo vodstvu „Centralne posojil- nice", naj izloči zvezino poslovanje iz svojega delovanja in ustanovi posebno zadrugo, ki naj prevzame izločene zve- zine agende. Z ozirom na ta nasvet in po soglasnem sklepu dotlej „Centralni posojilnici" pridruženih zadrug ustano- vila se je „Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev' s sedežem v Gorici, katere pravila so bila vnešena v zadružni register z dnem 20. januvarjem 1904. Tej zvezi so pristopile vse zadruge, ki so bile prej članice „Centralne posojilnice", poleg teh pa še nekaj drugih. „Goriška zveza" je pričela z me- secern marcem 1. 1904 svoje delovanje, meseca inaja istega leta je oživotvorila osrednjo blagajno za pridružene ji za- druge in vpeljala obenem tudi poskusno akcijo za skupno naročevanje nekate- rih kmetijstvu potrebnih predmetov. Za- jedno je vložila na pristojno oblastnijo prošnjo za pravico pregledovanja pri- družeiiili zadrug v smislu prej omenje- nega revizijskega zakona. To pravico ji je c. k r. n a in estni š t vo v Trstu p r i p o z u a 1 o z o d 1 o k o m z d n e 7. dec em bra 1904 št. 34972/II1. Za avtonomijo zadrug je neopo- rečne važnosti, da se pregledujejo po privatnem, po zvezi uanieščeuem, pre- gJedniku, in ne po uradneni, katerega od slučaja do slučaja odpošlje trgoviu- sko sodišče. Tudi zvezni pregleduik se mora pri pregledovanju držati strogo navodil in predpisov revizijskega zakona, ali razlika med uradnim in zvezinim pregledovalcem se da paČ tako karakte- rizirati: privatni pregledovalec je strog, a dobrohoteč prijatelj, uradni pa nic drugega nego strog tujec. Baš radi tega se zadruge raje podvr/.ejo pregledovanju po zvezi. „Goriška zveza" se. je ustanovila samo za gospodarsko organizacijo go- riške de/.ele. Nje delovanje ne sega ua druga ozemlja, vsled tega ni uikakoršno drugim zvezam konkurenčno podjetje. Ako skuša zbrati po mogočnosti skoraj vse zadruge na Goriškem v sebi, se to zgodi zgolj radi tega, ker je nje orga- nizacijsko središče bilo ustanovljeno že pred uveljavljenjem revizijskega zakona ; ker hoče olajšati delovanje drugim zve- zam, katerih delokrog se razširja na vse slovenske pokrajine, in ker hoče zdru- žiti v eno celoto zadružno silo do- mace dežele, kjer vsled posebnih razmer obstojajo razven splošnih tudi posebni narodno - gospodarski interesi, katerim služi najlažje in najvspešnejše posebna domača gospodarska organizacija. Delokrog zveze je natančno dolo- čen v pravilih „Goriške zveze". Vsi po- goji za vresničenje tega delokroga ob- stojajo sedaj, ko ima zveza poleg pri- \ dobljene revizijske pravice, še osigurano ¦ državno podporo ; a od goriških zadrug smemo pričakovati, da nas bodo v na- šem delovanju tudi z ozirom na lastno korist uajizdatnejse podpirale. To pa sto- rijo pred vsem in uajbolje, ako pristo- pijo k „Goriški zvezi-' kot člani. S tem povečajo število pridruženih zadrug, vkre- pijo stališče in razširijo delovanje zveze. Na zadružuiškem polju čaka nas na Goriškem še obilo dela, ker se pri uas poleg deuarnili zadrug še prav malo in neznatno zadružno deluje v drugih gospodarskih panugah. Izvzemši nekaj iudustrijalnih in pičlega števila kmetij- skili in inlekarskih zadrug, ne zasledimo drugili gospodarskih zadrug. Ali na tern polju se moramo tudi začeti gibati, si- cer nas prehiti tujec, od katerega ostane Slovenec vedno gospodarski odviseu. Minulo leto smo za poskušnjo pri- eeli s skupnim naročevanjem kmetijstvu potrebnih predmetov, kakor modre ga- lice, žvepla in Thornas-ove žlindre. Poskus se je posrečil; zvezi ni bilo do dobička, hotela je samo v korist zadruž- nikom posredovati pri nakupu; odjemniki, člani pridruženih zadrug, pa so bili po svoji izjavi toliko s ceno kakor z blagom zadovoljni. Dobiti bi se pa dalo potom skupnega uaročila še druge razne pred- mete, kakor n. pr. raznovrstua druga umetua guojila (superfosfat, kalijeva sol i. dr.), semeiia, žito, živiuska sol, polje- delski stroji i. t. d. Te stvari se dado ugodueje in bolj zajamčeno nabaviti s posredovanjem „Goriške zveze", katera ne stopa v direkno dotiko s trgovci, marveč nakupi blago s posredovanjem velike avstrijske zveze, kateri jamčijo trgovci za praviluo izvrševanje naročila in za dobroto blaga. Letos se vzame v pretresovanje akcija za skupno oddajanje nekaterih kmetijskih pridelkov, način prodaje, ka- terega se pri nas prav malo uvažuje. Edino še avstrijski jug nima organizirane skupne prodaje pridelkov članov zadruž- ništva. Severne pokrajine nam morajo služiti pri tem kot vzor, n. pr. češka. moravska, gornje avstrijska i. t. d. Tu bi se dalo s pravilnim in pridnim rav- nanjem marsikaj pomagati našemu kmetu. Pri nas je mnogo stvari, ki se zame- tujejo, a bi se dale zadružnim potom prav dobro vnovčiti. Torej dela je dovolj, in veselja do stvari tudi. Zato vabimo uujuo vse go- riške zadruge, da pristopijo „Goriški zvezi" in jej pripomorejo doseči, kar na- merava, namreč zadružno pomagati slo- venskemu kmetu na Goriškem v trdem boju za obstanek, ter ga gospodarski okrepiti in osvoboditi! Zadružno-gospo- darsko polje je dovolj široko, da na njem tudi pii nas lahko složno delujejo ljudje različnega mišljenja, ako so d o b r e v o 1 j e — kakor se to dogaja v drugih deželah. Vse potrebne infortnacije za for- malno izvršitev pristopa daje radovoljuo naš urad v Gorici, ulica Vetturini St. 9. V Uorici, 9. februvarja 1905. Za Goriško zvezo gospodarski h zadrug in dr u šte v, vpisano zadrugo z omejeno zavezo: Dr. Fr. Favletič, Dr. A. Gregorcic, podpredsednik. . predsednik. Avstrija, na stražo! Pod tem naalovom je priobi^il Ijub- Ijanski „Slovenec" ? avoji torkovi ätevilki daljäi članek iz pereaa sYojega tržaakega dopisnika, v katerem se naj prej bavi i razpolaganjem italijanskih in avatrijukih vojnih čet ob ilalijansko-avalrijski meji, a goyori potem o bombah, katere so naäli lansko leto v prostorih italijan- skega telo?adnega drnätva t Trsta, kar je naäim öitateljem itak že znano. Ni pa naäim čitateljem äe nič znano o namena omenjenih bomb. Zato se nam pa zdi umeatno, da ponatianemo iz „Slovenče- vega" članka to, kar zatrjnje HSlovenče7u dopisnik, da je o namena bomb izvedel iz zanesljivega vira. On piäe namreč tako-le : Pri irredentarjih se je n a 4 1 o t a d i pismo, katero jasno popisuje namen teh bomb in kdaj se naj r a b i j o. Še več : Tam je bil ˇ e a n a Č r t, ki brezdvojbeno kaže, da se je šlo že tedaj za napad ne le na Trst, ampak na aTBtrijskodr- žavoaploh. Bil je naört za z a ö e- t e k vojske ! Bilo je ray no en mesec pred roJ8tnim dnem cesarjerim, ko so našli bombe. Načrt določa, da bi bili 18. a v- gnsta, ko bi igrala godba na trgu pred manicipijem, vrgli bombe a sosedaih hiä med g o d b o. Nastala bi zmešnjava, ka- tero bi porabila irredenta za v e 1 i k o protiavstrijsko demonstra- c i j o. Isto bi se zgodilo po dragih mestih, kjer ima irredenta svoje agenle. Ob istem časa bi pa pri- plalo italijansko brodovje. Italijanska vlada bi izdala proklama- PODL1STEK V znamenju mirü. Povest. Spisal Jaoko B r a t i n a. (Dalje.) — Veste, stric, če je res, potem se bo še kaj obrnilo na bolje tu pri nas. Sedaj tako ui več mogoče shajati. Oskrbnik in njegovi hlapci, to so uprav sa- niega črnega pomočniki, Bog mi greh odpusti. Prej se je še bal gospoda, prej ni delal tako z naini, a sedaj ni nič varno pred njim in pred njegovimi hlapci. — Prav praviš, Jernejče. Gros doli v Križu ve ali ne ve, kdo nam bi to povedal? Morda ga tudi doma ui — ta gospodari tu kakor ravno hoče. Ono leto, ko so se bili šli trije pritožiti k grofu, je dejal baje hlapec doli, da ga ni doma in pse je nagnal proti njim. Kaj si hočeš potem? — Bi že bilo, bi. ~ No, sedaj če pride novi gospod, sedaj bo drugače. Jaz upam, da bo tak kot stari in bo krotil tega človeka, da nam ne bo delal krivice. — Jej, ljubček, tako je, Nemec je Nemec in ta ^erger je tudi Nemec in še brez vse vere menda, ^aJti na vse svetc praznike dirja okoli po gozdu za 2verino. Po zimi naj bi še lovil, a po leti. Ti sveta ^rojica, lani mi je vse žito potlačil s tisto drajno in 'epo tiho sem moral biti, da ine ni dal še ošvrkati. — Veste, stric, dejal je kovač, mi bi si lahko sami pomagali. Trideset hiš je tu in možakarjev precej. Zakaj bi se bali teh desetih hlapcev in Bergerja. Sami smo tudi dosti krivi, spodili bi ga, čez vrh bi ga nagiiali, da bi več ne videl naše zemlje. — Za sam šeutak, ne gre tako, ne gre. Starček je imel bolj mirno kri, vstrašil se je, ko je slišal, kaj misli kovač in skušal ga je pomiriti. — Bo že Bog dal, bo. Sedaj bo tako boljše, dejal je, sedaj ko imamo spet pastirja med sabo. Trden mrak se je že naredil, ko sta ta dva kon- čala svoje razgovore. * — No, pa lahko noč, lahko noč, dejal je starček ter se odpravil po stezi proti domu. — Lahko noč tudi vam, odgovoril je kovač. Zaprl je potem kovačnico, stopil v hišo in za- pahnil vrata. Prižgal je potem malo lojevo svečo in se odpravil k počitku. Že slečen stopil je k oknu, od koder se je vi- delo tja na hribček, kjer je bila grofovska pristava, tri velike, trdo zidaue hiše, obdaüe z debelim zidom. V jedni je stauoval oskrbnik in hlapci, v drugi so bili hlevi in tretja je bila shramba ža žito. Tam so imeli še luč, skozi grmovje je bilo videti malo svetlikanje, a kovača to ni inotilo, ujegov pogled je silil dalje čez hribec, tja do dolinice, kjer je stala cerkvica. Tam je bilo vse njegovo upanje, tolažil se je sedaj s prihodom uovega duhovna, češ, sedaj bodo prišli lepši časi. — Bog te sprejmi med nami, dejal je kovač sam se sabo in stopil potem od okna. Ozrl se je še po sobici, ali je vse v redu, poskušal še zapah ua vratih, potem pa vpihnil svečo in zlezel v nizko, slamnato posteljo. Prekrižal se je potem ter zmolil molitve, kakor ga je naučila mati, ko je bil še majhen deček in je hodil ž njo v cerkov ob nedeljah. Sedaj starke ni bilo doma, pri hčeri je bila, ki je bila omožena tam za hribom, in kovač je bil sedaj sam gospodar in gospodinja. Bilo mu je trideset let in prav nič ni pogrešal matere v kuhinji. Koval je in koval, proti poludne pa si skuhal skledo žgancev, ki mu je ostala navadno še za večerjo. II. Nekako sredi vasice, ki je obsegala, kakor že rečeno, kakih 30 hiš, je stala pristava. Grofi, ki so stanovali v Sv. Križu ali tudi na drugih posestvih, so imeli tam svojega oskrbnika, ki je bil skoro neod- visen gospod. Bil je oddaljeu od svojih gospodarjev in ti so se sploh jako malo brigali za te gorske kniete; da so dobili le gotovo mero desetine, pa je bilo dobro. Sicer pa sta se tudi oskrbnik in grofov pisar kaj rada razumela in desetina je šla pol oskrb- niku in pol pisarju. (üalje prih.) cijosia v a e v e 1 e v I a a t i, v kateri bi kazala na deraonatracije, eeš, ljudatvo we le a silo drži pod avstrijskim žezlom in ieli priti pod italijauako krono. Trenutek jo biJ sreöno izbran. Av- strija se je leta in leta pripravljala na vojsko z Rusijo, ki bi bila največja be- dastoča. A vse je bilo pripravljeno le na adarec proti severe, med tem ko ae je jag proti ltalijanom zaneinarii. Vpraäamo le : Koliko varnosti pa irna Avstrija na celem svojem jadranskem obrežju proti napadom tajega brodovja ? Ves Kvarnero je nezavarovan, vsa dalmatinska obal je zaneinarjena ! Halijani ho hoteli očividno posne- mati napad na Port Artur. A vea načrt je padel v vodo s tern treuutkom, ko je zanj izvedela avstrijska vlada. Bilo je äe pod Goeasom. Grof Goes« ni vedel, kaj bi počel. Nokaj zarotnikov so aretirali, a zopet izpualili. V vaaki dragi državi bi bili takoj poatopali z zarotniki kot z veleizdajalei, in tie bi bili obtoieni Slovani, bi jioi bilo älo brez dvoma za glavo. Z ltalijani ae je delalo drngače. Neki polieijaki organ, ki je z vso energijo del na delo proti za roti, je dobil celo ukor in vaa akcija ae je ustavila. V nekaj dneh ae je pozabilo, in italijanaka irredenta — dela dalje.... Enkrat je izpodletelo. Drugič ae morda posreči! Gros Goeaa je del. Ni hotel igrati vloge kakega Aleksejeva. V veliko za- čadenje vseh pouöenih krogov je novo- došli namestnik knez Hohenlobe začel takoj ljubkovati z irredento. Ne spaäöamo ae v ozirt in nagibe, ki vodijo pri tern avstrijsko vlado. NaglaSamo pa le to, da je jako slaba vzgoja za narode, ako se zatirajo oni, ki so zvesti, in daje prednost notoričnira izdajalcem. Med tern pa, ko avatrijaka vlada a tako nežnoatjo skrbi, da ae ne akrivi las irredentovskim petarderjem, je za- čela vendar misliti na obrambo meje. Štiri to^ke se morajo zavarovati: Gardako jezero, pred katerim imajo ltalijani silne trdnjave, Peachiero, Verono in Mantovo, Predilski prelaz, Trat in Palj. Če smo doslej slišali, da se premeačajo večji vo- jaški oddelki proti jugo-zapada, da bo n. pr. ves domobranaki polk St. 5 na- atanjen v Pulju, da so priäli v Trat lovci, da pridejo v Gorico huzarji, da je prišla v Trat havbična baterija in da izkuäajo atrditi Greto, da je pojačena poaadka v Predila itd. — ao to najbrže le začetki večjih izprememb. Pri tern morajo naglašati, da ima Ljubljana kot križišče železnic izredno važen strategični položaj. V alučaju vojske z Halijo bi Ljubljana bila važna podlaga za vojne operacije. Brez dvoma bodo to ludi uvideli odločilni krogi. Vsekako je pa zadnji čas, da stoji AvHtrija na straži in se ne da prehiteti od Italije. A čakati ne sme predolgo na zunanjega napadalca, ampak naj ob pravem čaan zgrabi za vrat lad! notranje sovražnike 1 Politiöni pregled. Driavnl zbor. V torek je poslanska zbornica pri- čela glavno razpravo o zakonskem načrtu glede kontingenta novincev za leto 1905. Govoril je kot prvi govornik čeaki ra- dikalec Freasl 2 ari in pol. Končal je avoj govor z izjavo, da dokler öeäki narod ne dobi svojib naravnih pravic v armadi, dotlej bo smatral avstrijsko armado kakor sebi sovražno, čije alužbi bi se v slučaju odrekel, čije poveljnikom bi v danem slačaju odpovedal poeluh. Za Fresslom gcvorilje poal. Märchet. Govornik je obžaloval, da poročilo voj- nega odseka prav nič ne omenja, da se v kratkem poslanski zbornici predloži novi vojni zakon. Potem je pa obširno govoril o raz- merah med naäo in ogrsko državno po- lovico. Po govornikovem mnenja je vir vse neareče, ki je prišla v zadnjih letih nad Avstrijo, nagodba z Ogrsko iz leta 1867. Posl. Marchet je kazal na ozko zvezo med goapodarako in celokupnostjo armade; on meni, da bo gospodarska loeitev iinela brezpogojno tadi za po- .yledico delitev armade. 2e vsled onib konceaij, ki hi' jib je dosedaj dovolilo Ogrski glede armade, je nehala bili ar- mada armada ceiokupnoati. Govornik je konečno izjavil, da bo aicer parlament podpiral ministerskega predsednika v pri- pravab, ki bi bile potrebne, ako bi ae imela izvršiti goapodaraka Jočitev, vendar ne vidi govornik, da bi obslojala mo/i naSe države v taki goapodaraki ločitvi. Svobodnomiselni Nemec, poalanec Tschan, je predlagal, naj ae glaaovanje o rekrutnem kontingenta odgodi, dokler se ne pojasni stališče obeh državnih polovic o atvari vojnega vpraäanja. Govorili ho že nekateri drugi poalanei, rmkar je biln aeja prekinjena. V sredo je poalanaka zbornica najprej volila zborničnega predaednika. Oddanih je bilo 269 glaaovnic, od leh jih je bilo 46 praznih. Gros Vetlor izvoljon jo biJ z 216 glaaovi, 3 glaaove jo dobil Schönerer in dva Sternberg. Grof Veltor je izjavil, da aprejme zopetno izvolitev. Potem ae je nadaljevala razprava o rekrutni prod- logi. — Poal. Schönerer je predlagal, niij vlada prične z Ogrsko pogajanja, da ae uvode peruonalna unija, da ue Dalmacija pridruži Hrvatski ter «e uprava Boane in Hercegovine poveri Ogrski. Govorila ata tudi poalanca lro in Hofmaan, a za njima minister za deželno brambo grof Welaers- hoimb. Med dragim je minister omenil, da je novi vojaSki kazenski pravni red že dovräen ter da se je v tern pogledu doaegel z Ograko vlado že aporazum. Glede raznih pritožb o trpinčenju vo- jakov je konstantiral minister, da je 5te- vilo takih pritožb vedno manjše, in da bi bilo gotovo Se manjäe, ako bi dotičnih poalancev, ki prinaäajo razne take pritožbe v zbornico, ne varovala poilanska. imuniteta. Ti gospodje bi go- tovo o teh 8tvareh vae drugače govorili, ako bi ae jih moglo tirati zaradi njih govorov pred aodišče. Govoril je tndi poalanec Bianchini, ki je trdil, da je naša država premalo atrjena proti lta- liji. Hekel je, da je pač vsakemo znano, da pride prej ali slej gotovo do krvavega 8popada med naäo državo in Italijo. Italija se zaradi tega pridno pripravlja na vojsko, vtrdaje pridno svoje meje in gradi zaporedoma vojne ladijo. Ze Te- gethotf je bil mnenja, da bi morala imeli Avstrija najmanj 15 velikih vojnih ladij, dočim jih bode imela, ko ae dogradijo tri nove, fiele 9. Tndi ao vse drnge države mnenja, po katerera bo tudi rav- najo, da mora vsaka mornarica imeti 5e jedenkrat toliko križark, kolikor ima oklopnic. Mi bodemo imeli zdaj toraj 9 oklopnic, a imamo le 8 križark. Za apo- polnitev naše mornarice, pravi govornik, poirebovalo bi ae, po mnenju nekega tehnika, 260 milijonov kron. Ta potreb- äcina bi se morala razdoliti na 6 let, tako, pa bi prišlo na vaako leto 43 mi- lijonov, oziroma 73 milijonov, ako ae vzame v poätev onih 30 railijonov, ki se zdaj vsako leto postavljajo v proračnn za mornarico. Ta svota se bo zdela marsikomu previsoka, a je pri vsem tern jako nizka, ako se pomisli, da potrosita Angleäka in Amerika vaako leto za mor- narico prva trikrat in druga dvakrat več nego potrosi Avstrija za vojsko na suhem in za mornarico. Tudi dalmatinsko obrežje je po govornikovem mnenju premalo utr- jeno. Neobhodno potrebna je tudi gradba železnice, ki bode naravnost vezala Dal- macijo s središčem države. Taka železnica pa ni neobhodno potrebna le iz strate- gitünih ozirov, ampak tudi iz gospodarskih. Potem je zbornica določila dva glavna govornika o tern predmeta. Vspre- jela je tudi nujni predlog poslancev Pacher in Bergen glede zboljäanja plač pomožnim poätnim uradnikom. V četrtek je poalanaka zboruica vaprejela glavno predlogo o rekrutnem kontingentu v drugem in zadnjem čita- nju. Govoril je kot glavni govornik posl. PogaČnik, ki je v avojem govoru zahte- val, da se v armadi postopa enako z vsemi narodnoatmi. — Posl. Schuhmaier je stavil dodatni prod log, da se potrjeni novinci äele takrat v tostranski državni polovici smejo poklicati k dejanski službi, ko bo rekrutni kontingent sprejet tudi od ogrskega parlamenta. Ta predlog pa je propadel. Zbornica je potem pričela razpravo o obrtni noveli. Govoril je po- slanec Wrabetz in aicer proti noveli, nakar je bila razprava pretrgana. Zbor- nica je v ti aeji izvolila ludi 12 članov v državno sodidče. Sklepl posvetovanja zastopnlkov avsirljaklh deielnlh odborov. Poavetovanje zastopnikov avstrijakib deželnih odborov je bilo zaklj ačeno pre- teklo soboto. Sklenile so ae sledeče reso- lucije: Temeljito Be morajo izpremeniti ünanöne zadeve avtonomnih zaatopov. DrŽava naj Bama pokrije stroäke za na- Ktanjenje orožništva in vojaätva, ali naj pa v ta namen izdatno prispova deželam. Po dogovorjenem ključu naj prispeva država iz dohodkov direktnih in indi- direktnili davkov. Vlada ae pozivlje, naj podpira prizadevanja dežel, ki merijo na lo, da se jim odpro novi viri dohodkov. Nadalje naj akrbi vlada, da ho v kratkem uHtanovi v finančnem minisleratvu po- aeben oddelek, ki ae naj bavi z uredi- tvijo financ avtonomnih zaatopov. Za izvrSitev teh načrtov naj ao izvoli ko- rniaija 17 članov, in aicer 16 zaalopnikov dehil in en zaalopnik Uunaja, ki bodo na drugem zborovanju deželnih odborov proilložili tozadevne predloge. Odpoklicanje tlrolskeya namnstnlka. Liati poročajo, da bo odpoklican lirolaki nameatnik baron Schvvarlzonau. Tudi poveljnik inomoSkega armadnega zbora nadvojvoda hlvgen bo premežčen. Zu poveljnika inomoäkoga armadnega zbora bo imenovan dosodanji poveljnik gra^kega armadnega zbora Suecovaty (1). Ogrska krlza. Ogrska kriza ni Se režena. Glavno težavo delajo pri reäitvi to krize zabteve, kaloro stavi ogrska koalirana opozicija in v prvi vrali KoSutova atranka gledo armade. Listi piäejo, da ho jo krona gletle popolno ločitvo onostranake državne po lovice od naäe državne polovicü v gospu- darskoni oziru udala, da pa noče ničesar čuli o nadaljnih koncoaijah glode armnilt*. Ogrskl državni zbor. V torek si je izvolila ogrska poal. zbornica svojo predaedstvo, Za predsed- nika je bil izvoljen KoSutovec Julij Juath 7. 230 glaaovi. Oddanih jo bilo vseh glasov 407. Kandidat liboralne atranke dobil je aamo 168 glaaov. Zk podpredsednika ata bila izbrana disidenl Kran ßolgar in pa kandidat ljudake slranke Stefan Bakovsky. V arodo je irnela ogrska zbornica zopet sejo. Na predsednikov predlog iz- volili ao ae Stirje odaeki. Priata$i libo- ralne atranke ao demonstrativno ostavili dvorano. Predsednik je nato naznanil, da se z ozirom na to, da je bila oatavka ministerstva sprejeta, a ni že sestavljeno novo ministerstvo, zasedanje odloži do 8. marca. V slnöaju pa. da bi bilo novo rninislerstvo imenovanoäe pred 8. marcem, bo predsednik zbornico koj zopet aklical k zasedanju. General SteselJ v Carlgradu. General Steselj je dospel v Cari- grad dno 18. t. m. zveöer in je prenočil na ruskem poalaništvu. Dne 19. t. m. pa ga je sultan aprejel v privatni avdi- jenci. Steslju priälo je luräko odposla- ništvo že v Dardanelah nasproti, da ga tarn pozdravi v imenu sultana. Avstrijsko brodovje pred Solunom. Dohod avstro - ograkega brodovja prod Solun je naredil v Carigradu velik vlisk. Napaöna ao poročila, da so hoče z brodovjem pritianili Turčijo, naj izvrši lisiančni regloment. Brodovje se bo tudi ukrcalo v Smirni in v dragih luräkih pristanisc'ih. Rusku-japonska vojska. Mnogo se je pisalo zadnje dni po lislih o torn, da ae bližamo na Skrajnom Vstoku miru, čo^i, da jo Kusija priprav- Ijena skleniti z Japonsko mir in aicer pod pogoji, ki bi bili za Japonsko jako ugodni. Vae te govorice pa ho bile po- polnoma izmiäljene ter so jili prvi pri- nesli listi, ki so Rusiji skrajno sovražni. Husija no »kleno z Japonsko nikakega miru, dokler no doaože svojega namena. * * Napram poročevalcu lista „Ras" so je general Grippenberg izjavil o boju pri Sandepu: Samo na zapadni fronti je napad na Japonce mogoö; conter je preveč utrjen. Ko se je Grippenberg vračal z bojiäöa, je dobil od Kuropatkina brzojavko: „Pomagajte pojasniti, kje se nahaja glavna sila sovražnikova". Med Kuropalkinom in Grippenbergom je preje vladalo riajboljše prijateljsko razmerje. „Kcho do Paris" poroča o Grippenber- govem sprejemu pri carju to-le : Grippen berga je v soboto sprejel car v posebni avdijenci. Sprejem je bil zelo hladen. Na njegova obäirna izvajanja je odvrnil car, da deli popolnoma Kuropatkinove Btrategiöne nazore in da ne more odobriti Grippenbergovega postopanja. S tem je bila avdijenca končana. ¦ „Daily Telegraph" poroča iz Tokija: Huska glavna sila se nahaja še ob desnem bregu reke Šaho. Ruai gradijo nepre- wtano močne utrdbo ob roki Šaho. Ge- neral Kuropatkin se nahaja večkrat med Kazjtnskim, «rodiščem napadalne črte, in llaukaaajem. Govori se, da ga bole očesi vsled silnega mraza; bajo jo začaano na onoin očesu zgabil vid. „Rusu" ho sporo^ili, da 1)0 goueral MiSčenko, ki ao v 14 dneh vrne k frouti, imenovan poveljnikom vojnega zbora. Glaaom nekega poro&la lista „Mor- uing l'ojit^ iz Sangaja, je admiral ku«* Uhtomaki odpotoval od lam v San Fran- cisco. — • * * • * „Daily Telegraph" poroča iz Tokija : Glaaom tjakaj doapelih poročil ae uahaja eakadra admirala Kamimare blizo indij- akega oceana. Radi tega ae misli, da pride do veliko pomorske bitko. * * Iz Tokija poročajo, da gradijo Rusi utrdbe ob brogu reke Tnmen na aevero- vztocni moji Korejo, da bodo zabranili Japoncem, ako bi isli hoteli prodirati proti Vladivostoku. * + Hulska komisija je v sredovi popo- Indanski seji vHprejela trotjo öiUnj« po- roc'ila, ki ga jo «estavil admiral baron Spaun a aodelovaujorn vseh drugih členov koiuiaijo. Zatrjujo ao, da ho komisijh no izrečo o navzočnoali ali nonavzočnoati inozemsklh torpedovk, ampak da izjavi, da jo admiral Roždeslvonski imel dovolj vzroka, da jo uvidol nevarnosl za svojo eskadro tor da jo zamogol poatopati, kakor jo postopal. Zavezo ruske vlade, da ho inla odAkodovala žrtvo hulskih dogodkov, j<1 komiaija vzola na znanjo. l^orouilo ho i/roöili danoh ruski in angleäki vladi. * + Petr. brz. agent, poroča iz Kuanč-ana dno 22. t. m.: V okrožju Tainhečina so we dne 20. t. m. male aprednjo straJ.o pomalo umaknilo, južno sprodnje atraio so ostalo na svojih zasodenih meatih. Mi smo v zadnjih dneh izgubili 15 mrtvih in 63 ranjenih. V minoli noči in danoa ao bili Japonci mirni, sicor jo na vaej fronti vso miruo. Domače in razne novice. Imenovaujc. — Okrajni komiaar v Gradišču, g. dr. Bernard Karminski, imenovan je namestništvenim tajnikom. Kraljeva srbska akademija znanosti v Belemgradu je dra. Matijo M u r k a, profesorja na graäkem vaeuöiläcu, ime- novala avojim členom. Smrtna kosa. — V sredo urarl je na Ajševici tamoänji posestnik in krčmar g. Anton Š t r u k e I j po kratki in raučni Dolezni v 46. letu svoje dobe. Pokopali so ga včeraj predpoludne. N. v m. p. I V četrtek zveöer ob 7. uri umrla je v Gorici gospa Josipina S c h a u p roj. Likan," po kratki a mučni bolezni v 54. letu svoje dobe. Pogreb se bo vršil danes ob 2.1/2 popoludne iz hiäe žalosti ulica Morelli št. 23. Za „SolHki Do in" je doälo pred- sedništvu: Pri neki zabavi v gostilni Petra Skrt-a pri Sv. Luciji so darovali Anton Kragelj, Franc Primožič in I. K. Szlukovinji 6 K. Srčna hvala! Drugi zaziiamek darll, doSlih c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici za po- gorolce v Čepovanu: Marija De Fehr- Smart v Gorici 20 K; bratje Morpugo v Gorici 10 K; deželno učitoljsko dru^tvo v Gorici 20 K; kuracijski urad v &t. Andrežu 26 K; Peter Sarcinelli v Čorvi- njanu 10 K; kuracijski urad na Trno- vom 8 K 24 h; vikarijski urad na Gore- njempolju 10 K 23 h; vikarijski urad v Podsabotinu 16 K; občina Cornice 20 K; občina Gaherje 25 K; Franc Plohl,c. kr. proleaor in šolski svetnik v Gorici 10 K; župnijski urad v Tinjanu 3 K 05 h; župnijski urad v Šumbergn 4 K; deka- nijski urad v Motovunu 10 K 75 h; žup- nijski urad v Šlovrencu pri Labina 2 K 60 h; župnijski urad v Tomaju 10 K; župnijski urad v Št. Martinu pri Labina 1 K; župnijski urad v Pazu 3 K; žup- nijaki urad v Šušnjevici 3 K; kuracijski urad Orlec-Vrhna 3 K 42 h; župnijnki urad v Momijanu 8 K 97 h; župnijski urHd v Kersanu 4 K20h; župnijski urad v Labinu 5 K 56 h; župnijski urad v Pregarjah 10 K; župnijski nrad v Ro- janu 18 K 40 h. Skupaj torej 262 K 42 h. Nadalje je daroval v isti namen Edvard Braunitzer v Gorici 1 zavoj obleke. — Pomožni odbor se prav toplo zahvaljuje vsem darovalcem. V Gorici, dne 6. februvarja 1906. Za pomožni od- bor : Attems, c. kr. dvorni svetovalec. Za pogorelce v Čepovanu je zo- pet došlo : Josip Mašera, vikar v Št. Mavru 31 K; kuracijski urad v Batah 85 K; prof. Kugelmayer v Gorici zbirko svojih go- jencev 72 K; župnija Podbrdo 158 K; župnija Karnnje 16 K; Andrej Rijavec na Trnovem 1 K; kuracija Opatjeselo 14 K 10 v; vikarijat Trnovo pri Koba- rida 2 K; Ivan Kurinčič, kurat v Mo- dani 26 K; Anton Podgornik v Ameriki 109 K 60 v; županstvo na Trnovom pri Gorici 60 K. Vsem dobrotnikom kličemo : Bog Vam povrni 1 J I z Java. — Da n« bode kake ne- priJike, nporočava podpisana, da niidva le inte milodare izkazujeva, ki ho doSli na- ravnoal županstvu ali pa župnemu uradu v O.epovanu. Milodari, ki ho ye ponlali ali preč. knezonadSkos. ordinarijalu ali p. n. glavartitvu, izkazali so bodo, ko dobimo izkaze od dotičnih uradov. A. 1* odgo rn i k, J. Kejec, župan. žapnik. Za pogrelce na Srediijem so da- rovali naslednji preč. gg.: J. Ev, Jarpc, dek. upravitelj v Kočinju 5 K; Dr. St. Kumar, vikar v Avčah 5 K; J. Grilanc, kurat v Levpi 2 K; J. Skočir, dekan v Devinu 10 K; (). MedveS, vikar v Trenli b K; V. KnavM, vikar v Logeh 3 K; J. RoSir, vikar v Oblokah 2K; Noimonovan 10 K in zavoj obleko ; Neimenovan 1 K. Preč. gg. darovalcom ho podpi.sana v inienu neBreäno družine najinkrenoje z.ahvaljujeva. Bog povrni stotero ! SrodnJH, 20 fnbr. 190[). J. P o r ä «, J. K a n š ič, }.u\)HU, vikar. llilodurna ustauova /ai revoke v Trenli. Gospa Amaüja Holz mo y or, viiova po pokojnem Htolniku Holzmeyer, katera živi v Gorici, a so je kaj rada mudila po letu v Tronti, nameravala j<\ kakor se nam pripovttduje, uže lilje čjtHa napravili iislan wo za reveže v Trenti. In ren prišla jfi pred ea.som k deželnomu odboru ler jzrazila željo, da bi se po Irebuo ukrenilo v to svrho. Položila jo liranilno knjižieo za 1500 K t«r dolocila, da so obresli te glavnice razdelo vsako loto duo 4. Hoplembra med tamošnje reveže, ker se je sama prepričala, da priene ob istem času tarn zima, ki hudo pritiska posebno na siromake. Kazum- Ijivo je, da je deželni odbor z veseljem ustregel želji preblage gospe, kateri bodo niromaki v Trenti vedno hvaležni na torn plemenitem činu. Dr. Trco in novi obcMnski red. — Na odgovor, kalerega smo priobčili v svojem listu na odprto piömo dr. Treota do kraških županov in podžupanov v za* devi glasovanja o novem občinskern redn, k»tero je priobčil v svojem glasilu „Soči" in v katerem smo trdili, da je deželni poslanec g. Klančič pripravljen s prisego polrditi, da je dr. Treo glasoval za „en bloc" sprejetje novega občinskega reda, aledil je v „Soči" kratek člančič z na- slovom : „Sedaj poäiljajo Klančiča v boj", v katerem je bilo med drugimi rečeno tudi to-le: „V boj za svojo laž pa poäiljajo Hedaj poslanca in odbornika Klančiča, češ, da on s prisego potrdi njibove trditve. G. Klančič pač dobro ve, kaka je reHnica, in ker ga poznamo kot poätenega in res- nicoljubnega moža, ne verjamemo, da bi šel pričat v prilog lažit Najbrže g.' Klančič tega sploh nikdar rekel ni, ter so pri „Gorici" pograbili po njem, da bi se, ugnani v zagato, lažje in uspešneje bra- nili. — Vsekakor bi storil g. Klančič prav, Co bi povedal javno svojo besedo. Svoji časti in svojemu imenu je dolžan — ker „Gorica" ga postavlja v jako čudno luč." Zdaj pa je g. Klančič „Sočini" želji tudi v resnici ustregel. V zadnji štovilki „Soče" priobčena je namreč njegova tozadevna izjava, ki se tako-le 8la*i : „Slavnemu uredništvu „Soče" v Gorici. Vsled poziva, zapopadenega v 13. štev. „Soče" med raznimi in domačimi vestmi pod naalovom „Sedaj poši- Uajo Klančiča v boj", izjavljam za r(3snico te izjave svojo častno besedo, da se je gospod poslanec dr. Treo zares igražal nad tem, da se tako važen načrt ^akona, kakoršen je načrt novega ob- Činskega zakona, stavi na glasovanje brez razprave, a ko se je glasovalo, se je tudi oil vzdiguil in se a tem pridmžil ^vojima tovariäema. Na me je naredilo uUb, da je bil sicer nasprolen takemu Sümaricnemu postopanju, da je pa gla- soval pod pritiskom strankarske disci- pline. Ker ste me pozvali, prißaknjem 2anesljivo, da mojo izjavo tudi priobčite. Z odličnim spoätovanjem. V Podgori, dne 20. februvarja. Ant. Klančič." S lern mi8limo, da je pravda glede Blaaovanja o novem občinskemu redu P°polnoma dognana ter da je popolnoma ^°kazano, da je dr. Treo glasoval za n°vi obČinBki red in da smo mi le res- °ico trdili, a neresnico da je govoril ,?,n'> ki je to javno zanikal. Za dr. Jreotovo zgražanje pa ne damo mi niti P°ßenega groša in ravno tako ga ne P^ejo dati tudi dr. Treotovi volilci. Ako Je dr. Treo bil prepričan, da je novi pčinski red na äkodo občin, ka- ere zahtopa on v deželnem zboru, potem ** bila njegova aveta dolžnost tudi P/°ti njomu glaaovati. S torn pa, da je r- Treo gUaoval za obcinski red, o katerem je bil, kakor on pravi, prepričan, da j« j^kodljiv ob^inam, kater« za«lopa, dokazal je, da so inu bolj pri Hrcn slran- karski in osebni oziri, nego pa korist zatrtopunih občin. Seveda „Soča" ne more od manj, da ne bi tudi izjavi g. Klančiča pridela svojega po.sebnega repa, katerega pa tako nerodno in neumno zvija, da se ji mora smejati vsak razsoden človok, ki zna mislili. Poslužujo se todi laži ter trdi, da so celo italijanski listi, ko so priobčili porocilo o dotični seji, pisali, da je dr. Treo glasoval proli „en bloc" sprejetju, dočim je resnica le to, da niso glede glasovanja itHÜjanski listi nič drugega pisali, nego da j« bil novi ob- činski red v vseb branjib sprejot „en bloc". S tem je torej la pravda končana in nasi čitatelji so se lorej prepričali, na katori strani stoji resnica in na ka- teri pa farbanje, zavijanje in neresnica. Kranuirjcv Drejc nupovedujc vojnUo. — To dni prišlo mim jo v roke to lo pismo : „GoriSka tiskarna A. Gabr^cek" v Uorici. C o ii j e n i g. N. PoSiljam Vam pooblastil (tu je na- vodeno ätevilo glasov) za „Trgov.sko- obrlno zadrugo". Vaä trud bo primerno placan. Hocem namreč enkrat spravili ogromno večino glasov vkup, da so za- vftžejo jeziki drznirn hujskačem, ki ho- c>jo ribariti v motni vodi. — Naberite lorej podpis« v 10 duoli, kdor podpisali n e zna, pa f in dve priöi. Ena priča bodite vseloj Vi. - Pooblastila glasijo na pisatelja g, dr Ivo Öorlija. Ako bi bili Vaši člani ^e odkod nadlegovHni, pokažile vsakomur duri. Opozorite člane, da odslovijo, pa prav rezko, vsakogar, ki bi jib nadlegoval. Prihodnj & dobit« za poverje- ništvo primerno nagrado. Da slo mi zdravi Vaä A. Gabräcek m. p." Kakor se torej vidi, napovedoje Kramarjev Drejc vojsko „drznim hajska- čem, ki hočejo ribariti v motni vodi". Naravnost pa moramo tu povedati, da pod „drznimi hujskaöi" Kramarjev Drejc nikakor ne misli naa, ker ve, da se mi za „Trgov.sko-obrtno zadrugo" prav nič ne brigamo, marveč da so ti „drzni huJ8kači" le njegovi dosedanji pristaši, kateri so se ga že tako nasitili da bi se ga radi otresli povsod ter ga izrinili iz vseh drnätev. Pri „Trgovskem draštva" sft jim je to že posrečilo, a za to se Kramarjev Drejc malo zmeni, ker od tega društva tako nima pričakovati po- sebnih koristi. Vse drugo pa jo „Trgov- sko-obrtna zadruga" ter apliv, katerega ima Človek pri tern denarnem za- voda. 0 tem je Kramarjev Drejc prav dobro prepričan, in zato zastavlja, kakor dokazuje zgoraj omenjono pismo, vse svoje moči v to, da bi si ohranil v „Trgovsko-obrtni zadrugi" ves upliv in vso oblast, da bi tarn še nadalje po- stopal, kakor bi njemu kazalo. Da bi bila „Trgovsko-obrtna zadruga", ta de- narni zavod, za Gabrščeka brez vsake koristi, bi gotovo ne obljubaval onim, ki mu pomagajo do zmage, plačila za njib trud, kakor je to storil v zgoraj orne- njenem pismu. Res je sicer, da je oblju- biti in dati dvoje, in da niso vsi ljudje tega prepričanja, da dela obljuba dolg, kakor je tudi res, da Gabršček samo pravi, da bode trud poplačan, a ne pove nič, s čegavim denarjem. Bodisi pa temu tako ali tako, značilen je vsekako način, s kakimi sredstvi da se hoče ta človek vzdržati na povräju. Ako so člani „Trgovsko - obrtne zadruge" razsodni ljudje, premislili bodo na vaak način deaetkrat, predno taka pooblastila pod- piäejo, ter pokazali bodo prej duri onim, ki jim prineso taka pooblastila v podpis, nego pa onim, ki jib bodo pred podpisom svarili. Zgoditi bi se znalo namreč, ako pride Gabršček v „Trgov- sko-obrtni zadrugi" na povräje, da si izmi8li zopet kake nove „narodne piruhe", ki bi bili za ta denarni zavod še nepre- bavnejäi, nego so bili zadnji, katerih prav nič ne hvalijo oni, ki so jih — pokusili. Italijansko juuaštvo. — V pon- deljek po noči razbili so korajžni itali- janski junaki, ko jih ni nikdo videl in se niso imeli torej ničesar bati, dve äipi na poslopju tuk. ženskega izobraževališča. Isti večer je tudi italijanski junak dr. Pinavčič, kakor se vidi pristnega tloren- tinskega pokoljenja, stavil na goriškega župana interpelacijo, češ, kaj misli go- riški župan započeti proti nekemu ita- lijanskemu profesorju na tuk. ženskem izobraževališču, ki piše priimke gojenk, ki obiBkujejo italijanske tečaje, tako, kakor so isti navedeni v krstnih listih, namreč 8 slovenskim pravopisom. Nekateri menijo, da je rodilo junai^tvo toga „Floronlinca" zgoraj omenjeno ponočno junaätvo. V isti aeji vslal je drugi italijariMki junak (h. Cescjutti, ki je župan» interpeliral zaradi tramvajskih Hprevodnikov, ki go- vore z občinstvom, katoro prevažajo h postaje v meslo, slovenski. To so res slrasne reči. Le nekaj je pozabil zadnji junak dr. Cesciutli povedati županu, namreč, da govorita tudi on in njegov tovariš FMnavčiČ prav rada slovenski s slo- venskimi strankami, ko te prihajajo k njiina, da jih zagovarjata v pravnih za- devah, za kar seveda äe rajäe spre- jemata slovenske groäe. Ako bi imel župan tako moč, polem naj bi najprej prijel za uäesa ta dva italijanska junaka, ki druge zaradi slovenske govorice ova- jata, a sama o sebi molčita, čeravno bi morala sama najprej dajali drugirn dober izgled ter zapoditi od sebe vse slovenske Hlranke, s katerimi sta primorana go- voriti slovenski. Nam pa ne preoätaje drugega, nego da opozoriaino naše ljudstvo na ta dva čioveka. Poscbni vlaki med Koritiinoin in Trstoni. — V nedeljo dne 5. marca in v torek 7. marcK t. 1. vozila bosta med Korminorn in Trstom dva posebna vlaka H poloviöno vozno ceno. Iz Kormina odide tak vlak ob 11. uri 50 min. predp., iz Gorice ob 12. uri 14 min., in dospe v Trsl ob 2. uri pop. Iz Trsta odšel bo pa ob 1.1. uri 55 min. po noči in bo v Gorici ob 1 uri 55 min. Ti vlaki vozili bodo naravnoat med Trstom in Korminom ter se ne bodo tikali Nabrežine. Korni poveljulk tem. pi. Succo- vaty se mudi sedaj v Pulju in pride v kratkem v Gorico, kjer si bode ogledal vojaäke vaje, na katere se tukajSnja gar- nizija že delj časa pripravlja. Vabllo k veseliei, katero priredi delavsko i2obraževalno in podporno društvo v Kostanjevici v prostorih g. Fr. ördih-a ät. 84 v nedeljo dne 5. marca ob 4. uri popoludne. Vapored : 1. Petje. 2. Doklamacije. 3 Igra: „Kmet — Herod". Po igri šaljiva loteriia in prosta zabava. Vstopnina: za ude 20 vin., za neude 40 vin., sedeži 1. in II. vrsta 80 vin., drugi sedeži 60 vin. K obilni udeležbi vabi — odbor. Vabilo na vesellco, katero priredi „Ženska podrnž. sv. Girila in Metoda" v Sežani dne 26. februvarja 1905. ob 7.1/2 uri zvečer v dvorani hotela „Treh kron". Vspored : 1. H. Sattner: „Naša zvezda" mešan zbor ; 2. J. Stritar : „Zguljeni sin" deklamaciia; 3 Volarič : „Divja rožica" poje ženskizbor; 4. Vogriö : „0 mraku" poje mešan zbor; 5. „Uzorna tašča" igra v enem dejanju ; 6. Šaljiva licitacija • 7. Prosta zabava; godba na glasorir. Ustopnina 1 K za osebo. K obilni ude- ležbi uljudno vabi Odbor. Občni zbor „llranilnice in po- sojilnice v Mirnu" ne bo jutri, dne 26. t. m., temveč drugo nedeljo dne 5. marca t. 1. z že naznanjenim dnevnim redom. Veselieni odsek „Slovenskega bralnega in podporncga druStva v («orlci naznanja svojim društvenikom, da je bilo pri plesu v „Trgovskem Domu" dne 19. februvarja 1905 dohodkov 387 K 20 vin., stroškov 271 K 38 vin., dobička je torej bilo 115 K 82 vin. Ta prebitek se je izročil podpornemu druätvu v Go- rici dne 2 februvarja 1905. Podčagtiiiški pies. — Podcastnik' tukajšnjega peäpolka št. 47. prirede v četrtek dne 1. marca tega leta pies v dvorani „Trgovskega Doma". Aretirali so v četrtek Štefana Valentiča iz Voglarjev pri Trnovem. Va- lentič je na sumu, da je izvräil veö tatvin in je nekatere na policiji že priznal. Spravili so ga pod ključ. Aretirali so včeraj v Gorici Petra Bitežnika iz Bat, kateri je bil svoječasno že iz inesta izgnan. Z banjfike planote nam pišejo : Po mrzlem a lepem vremenu nastopilo je mehkejše, a sneženo vreme. 20. t. m. začel je padati sneg in pobelil je vse hribove na okoli. 22., 23. in 24. pa je snežilo kot za stavo. Snega je polno, a vode primanjkuje. Mnogo krajev je brez vode . Sneg morajo topiti ljudje zaBe in za žival. Nekateri uže poldrugi mesec. Led je vodo popil, a dežja noče biti. A upajmo, da po strogi zimi pride mila pomlad ! lzpred sodišča. — Simoni Domi- nik iz Fossata v Italiji razvijal je nekega večera v tem mesecu v krčrai g. Gor- janca na Kornju socijalistične ideje in ni pri ti priliki rabil posebno spoätljivih izrazov o osebi naäega cesarja. Priäel je zaradi tega pred tukajžnje okrožno kot kazensko sodiäce. Pri kazenski obravnavi se je izgovarjal, da je bil pijan, ko je vse to govoril, kar se nau očita. Prisie so pa to zanikale. Pri vaem tem pa se niao zdelo Rodnemu dvoru besede, kalere je govoril Simoni o naäem cesarju, tako ža- Ijive, da bi ga moralo zaradi njih obsodili. Zategadel ga je oprostilo. l)r- žavno pravdni^tvo je bilo pa drugega mnenja in je prijavilo proti razsodbi priložbo ničnosti. Zopet drugi italijanski junak, ki je stal pred kazenskim sodiäcem, je Kmilij Salvade iz Abbiola v Italiji. Tačlovekje priäel v naše kraje služit ai polenle, in sicer pri gradbi bohinjske zelezn'ce. Due 22. januvarja je pil v neki krčmi v Go- renji vasi pri Kanalu, kjer so se naha- jali ludi drugi domaöi pivci. Priälo je seveda med njimi do prepira in konečno tudi do pretepa. Salvade ranil je nevarno Andreja Koširja in lahko pa Petra Kimla. Kakor vedno Italijani, ko nastane prepir med njimi in Slovenci, hotel je biti tudi on popolnoma nodolžen. Pri vsem tem pa mu je sodišče vsejedno prisodilo dva meseca ječe. Obsojena sta bila v pondeljek na tukajšrijem okrožnem kot kazenskem 90- diaču Jože Kleržič, pekovski pomočnik \z Št. Andreža in njegov tovaris Ivan Žini- goj iz Dornberga, in sicer prvi na jad- noletno ječo, drugi pa na 8-mesočno ječo zaradi tatvine. Kakor smo svoje časno poročali, nažel je namroč hilerdič pred več meseci na dvoriaču pekarije, ki je last gospe Alojzije Vittori, 300 gld., katere sta on in njegov lovariž Šinigoj počasi zapravila, kar je kasneje Kleraič, ko se je s Sinigojem sprl, sam ovadil policiji. 28 letni France Karol Simsič iz Kojane zaljubil se je v hčer nekega VeliS- čeka iz sosedne vasi. Brez daljšega pomis leka stopil je pred starega Veliščeka ter zasnubil njegovo hčer. Ker je pa Veliaček anubača zavrnil, mu je ta zažugal, da se hoče nad njim maačevati. Dne 18. de- cembra m. 1. vračal se je po noči Simsič iz Medane proti domu. In glej, na potu srečal je ätiri oaebe, med kate- rimi je bil tudi stari Velišček. V tem hipu napade ga strast in hotel je pri ti priliki izvräiti svoje maščevanje. Pobere nekaj kamenov ter jih začne lučati proti omenjenim ätirim oaebam. A meato da bi zadel Veliäöeka, zadel je s kamnom Josipa Toroša na glavo ter inu prizadejal nevarno rano, tako da je Toroä na dobljeni rani öez poldrugi meaec bolehal. — V öetrtek moral se je Simsič za- radi tega zagovarjati pred tuk. okrožnim kot kazenskim sodiščem. Izgovarjal se je aicer, da je bil takrat pijan, a ta izgovor mu ni pomagal niö, ker so price na- sprotno trdile. Zato pa ga je sodiSöe obsodilo na 19-mesečno ječo. Na jednoraeBečno ječo bila je ob- sojena 17-letna šivilja Pierina Miseril iz Podgore, ker je v nenavzočnosli svoje goapodinje, neke Matilde Čuk, ti slednji iz omare vzela 40 kron. Sneg. — Zadnje dni anežilo je močno po raznih deželah. Tudi po naših hribih je padlo mnogo snega. Snežilo je tudi posebno močno po üalmaciji in na Gräkem. Po srednji Italiji pa je padlo toliko snega, da so imeli vlaki, dohajajoči k nam iz Italije, zadnje dni äe precej velike zamude. Vojaške vesti. — Nekateri listi so prineali te dni vest, da se premestijo po letošnjih jeaenakih vajah sledeči polki, in sicer : 7. iz Gradca v Gelovec, 17. iz Gelovca v Ljubljano in 27. iz Ljubljana v Gradec. Vladni koreapondenčni urad pa je to vest odločno dementiral, rekoö, da ni na nji nič resničnega. Zatrjuje ae vest, da se premeati 5. domobranski polk v Pulj in da pride v Trat meato enega batalijona domobrancev cel peäpolk, tako da bosta v Trstu dva pešpolka. Trzaäke oblaati pripravljajo že proatore, kamor ae premesti novi peäpolk. Soäka podružnica slovcntikega planinskega društva vabi avoje Clane k rednemu občnemu zboru, kateri se bode obdržaval dne 5. marca 1905 ob 2. uri pop. v prostorih narodne Čitalnic« v Tolminu se sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predaednika ; 2. Poročilo taj- nika; 3. Poročilo blagajuika; 4. Volitev v odbor; 5. Slučajnosti. Odbor. Nevihta v Trstu. — V četrtek popoludne bila je v Trstu huda nevihta. Grmelo je in bliskalo kakor po letu. Ob- jednem pa je naletaval tudi sneg, ki je za nekoliko čaaa pobelil ulice, a je kmalu zginil. Narodno gospodarstvo. Kako sl je pomagati pri pomanj- kanju krme ? V slabih letinah se pripeti, da pri- manjkuje živinorejcu potrebne klaje za krmljenje. Temu ao vrok razliöne ne- areče. Krmo ugonobi ogenj, zbije jo toča, zalijo voda, ali pa kakor je biio letoa, klaje primanjkuje zaradi suäe. V ti stiski bi bilo labko pomagati, ako bi se boteli io mogli držati pravila : Prikupi knwe ali pa prodaj nekoliko živine. Ali tega umnemu posestniku ni vselej mogoče, ker je klaja predraga. ker mogoče nima denarja in ker ne sme prodati preve<5 živali, da mu ne bi primanjkovalo spo- mladi delaine živine in gnoja za. polje. Do dobrega pa je znano, da kmetovalec brez potrebne iivine in gnoja ni v stanu napredovati. Tnkaj mi je opozoriti naäe živino- rejce, kako si morejo pri pomanjkanju klaje, razun s prodavanjem živine in z nakupovanjem klaje, äe drogače poma gati. V tem oziru ho na mestu sledera pravila : 1. Zabranite vuako pctrato in ne- potrebno razvlačevanjo in raztreManje krnie. 2. Pri pomanjkanju krme ne smete dajali živalim toliko, kolikor hočejo jeati (razun pitalnim), ampak toliko, da mi morejo preredili, vzdržati, teniu pravimo vzdržovalna klaja. Izkuänja uči, da je treba dati kot vzdrževalno klajo zm vsakih 100 kilogr. žive teline (vage) 2 kilogr. dobrega sena, ali pa toliko feakšne druge krme, katera ravno toliko zalez>, kakor 2 kilogr. sen». Po tem pravilu mora dobiti 500 kilogr. težak vol dnevno 10 kilogr. sena, a 300 kilogr. težka krava pa 6 kilogr. sena kot vzdrževalno klajo. Seveda ne smete dajati govedi in konjem samega sena, ampak morate primešavati Henu tudi druge klaje. V ta namen pa vam moram razložiti, koliko zaleže oatala krma v primeri z dobrim senora. 1 kilogr. slame ozimnega žita zaleže (izda) toliko, kolikor 1/i kilogr. dobrega sena, 1 kilogr. Blame jarega žita ali koraznib strokov = Vs kilogr. sena, 1 kilogr. ov- sene, ali ječmenove slame odnosno plev = Yo kilogr. sena, 1 kilogr. ne preveč trde in ne prestare slame različnega soc'ivja ali 1 kilogr. luskin (strokov so- čivja) = 8/4 kilogr. sena, 1 kilogr. repe = 7i kilogr. sena, 1 kilogr. otrobov ati zdroba zadnjega žita = 2]/2 kilogr. sena in filednjič zaleže 1 kilogr. zdroba od Bočivja toliko, kakor 4 kilogr. sena. Različne vrste klaje se pri prebav- Ijanja bolj natanko izkoristijo, če se pred krmljenjem pomešajo. Torej krme meäajte. Gori sem rekel, da mora dobiti 500 kilogr. težek vol 10 kilogr. sena kot vzdrževalno klajo. Namesto 10 kilogr. sena pa mu dajte dnevno samo 5 kilogr, a ostalih 5 kilogr. nadomestite z drugo krmo, ki zaleže toliko, kakor 5 kilogr. plev (= 1 kilogr. Bena), 4 kilogr. pšenične »lame (= 1 kilogr. sena), 3 kilogr. ko- ruznih strokov (= 1 kilogr. sena), 2'/._¦ kilogr. repe (— 1/., kilogr. sena) in maJo veö od Y'j kilogr. otrobov (-= iy.2 kilogr. sena). Tako in enako je potrebno mešati in računati. 4. Krmite le pripravljeno klajo, ker veö izda kakor nepripravljena in ker je živina lako lahko ne razmeöe in ne raz- siplje. Za konje krmo samo režite, a za goveda jo tudi äkropite, tnočite in pariLe. „Mir". „HraniMca in posojilaica v Ajdovščini" regi.sliovana zadruga / neoniejeno zave/.o Vabilo na Xl.red. občnizbor ki se bode vräil v nedeljo 12. marca t. I. ob 3. uri pop. v zadružnem uradu v AjdovSčini. Diievui red: 1. Poroci'o načelstva; 2. Potrjenje računskega sklepa za leto 1904; 3. Volitev načelništva in pregledoval- cev računov ; 4. Nasveti. Za slučaj, da ne pride zadostno Število udeležencev, se skliče drugo zbo- rovanje na inti dan ob pol 4. uri pop., katero bode sklepčno neglede na število zastopanih deležev. NaČelstvo. A jdo väci na, 21. febr. 1905. ii>ru*n oKui >»• tsHtin > eniMiwimtii Wyrirowe žitne fcawe ^•„DOMAČI PRIJATELJ" 3^*'>^ to*rm ptm turn 9+f* VIII Rojahi! hupujfe narodni holeh! UČENCil sppejme „Narodno Tiskarna". Učni pogoji se izvedo istotam. Ivan Bednarik priporora svojo knjigoveznico v (Sforici ulica Vetturini St. 3. Dr. Reach v bolnišnlei sv. Roka v Budapest!, je v vseh slučajih povra6i\Joče- ga se telesne^a za- prtja in slabot^ega želodčnega živčevega delovanja s presenet- yivo ugodnlm uspe- hom uporabljal (OU|BfBApO jprt}) želodčno _____^ tinkturo G. Piccoli-ja, dvornegazaložnika Nj. Svet. in lekarja v Ljubljani. Ena Hteklenica velja 20 vinarjev in se vnanja naročila z obratno pošto izvršujejo. flnt.Kpušič krojaški mojster in trgovec o o o o o o / Corso Gius Verdi 33 oooo izdeluje o o o 9sohorstne oblehe - - - zq vsflki stan. V Za civilne, vojaške ¦ - • ^ - ¦ in oržavne nraflnike. Za vseoblekeje vedno v zalogi raz- novrstno ravnokar došlo sveže an- gleško in domače blago za bližajočo se je8ensko inzimsko sezono. Ima zalogo gotovih oblek in sukenj za vsaki stan. o o o Cene xnierne o o o. MED /ajauičeuo-priHleii seprodaja na drobno v svečarni J. kopač (iorira, ulica Sv. Antona fit. 7 pO Hl«Mlecill 4',!¦ — „ za pitanju čebel . . . • „ „ l'2O Na debelo po znžanlh cenah.j ilnton Kuštrin v Gosposki ulici št. 25, v Gorici, prtporo&i Časliti diihovSoini in sluvnt'iiiu ol)(5iüstvii v tiH'stu in na dt'Xfli svojo irgoviiK» jodiliK'ga blaga n. pr. kavo Sanlus, Sandoiniiigo, Java, (!«>jlon, l'or- loriko i. dr. Olje: Lucca, St. Aiigclo, KorIVi istt*rsko in daliiialiiisko. l'clrolcj 'v y.uboju. SlaiJkor raznc vrslc. Moko äl. 0, 1, 2,3,4, 5. W'i vrsl ri?.a. MiljsveÖ« prv*' in druge vr»t»', nainn'ö oil '/•.• ^''ä in ob cnt'^a funla. 'l't'ätiMiiiu.' yl Ivornict* 2iii(.lfrSi(\ Hi Valencia v II. Hiulrici. Žvc- plt'iikc (iriiibc MV. (aiil;t in Mrhula. Moka i/. Majdii>t'v«'ga mlina v Kranju in / JiH'hinann-ovt'^M v Ajduv^ini. Vai' blago ; jirvi* vralc. ' ^ mizar in v lesni trgovec v Fodpri, n vojlo noreia železniškep mosta (na resti, ki peljeproti GradUki) ter podružnica za Soškii mton tiri Pmii Tr^ii.jc tudi / opeko, ini.i v<'- liko /alojio vsakovrstiif^a o7>arne". Zaloga ledu, kalen'ga sc oil daja le na dcbelo od 100 kg. napcj. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Lekarna Cristofoletti, v Gorici na Travniku. Trakino (stokfi/evo) Jetruo ol.je Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splo- šni telesni slabosti. zvirnasteklenicatetraoljanaravno-r mene luirr.e jhKI'40, lcle larAeK ^ Trskino železnato jetrno olje. R;iba te^a olja je sosebno priporoč- jiva otrokom in dečkom, ki so nervozni 111 nežne narave. Trsklno jetrno olje se železnlm jodecem. S tcni oljem se ozclravejo v kratkem časii in z gotovostjo vsc kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. i Cena enc stcklenice jc 1 krono 40 vinarjwv. Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem Kein. hibomtoriju predno se napolnijo stcklcnico. Zato zamorem jamuti svojim ic. ^ odjemalcem glt>de čistotc in stalne sposobnosti za zciravijenje. j ^CriHtofolettijeva pijaicaizkineiii železa S •^^ najboljši piiponioc.-k pri y.dra\l.i«'"j« * trsknim tiljem. f A 2j^V Ena »teklenica »tare lono 60 kr yin. ^^jj Zdravje je največje bogastvo! Kapljice SU. MARKA ho glasovite in iienaul- kriljive iii«e poscbno ii|M>rabljajoKa iiotranje in zuiianje bolexni. Osobilo odslraiijiiji'jo lr»-arijc in otrkanj«1 |)<> kostcli v nogi in roki Lcr o/.diavijo vsak glavobol. UC-iiikujcjo nt'ilost'^ljivo in spasonosno pri želodsinih boleznih, ublažujejo katar. urojujcjo izinočrk, odpravijo nuduho, bolečine in krče, pospcžujejo in zboljšujojo probavo, čistijo kri in <5n;va. Prožcno velik*' in inalo glistc ter vse od glist izhajajoč(> bolozni. Dclujojo izborno proti hripa- vosti in prt'hlajenju. Lt»Cij<. vsc bolezni na ji'lrili in slozeh, prfžencjo mrzlico in vs.- iz nJH izhajajodii bolczni. Tt> kapljice so najboljšo aredstvo proti ina- tt'i-nici in inadroiHi in ne bi smelt' inanjkati v nobeni hiši. Dobivajo He samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naroöuje toöuo pod naslovoni: Mesina lekarna, Zagreb, Markov trg 95,tik cerkve sv.Marka UtMiar sc poSilja naprej ali pa pov/.anie. Manj kol ena dvanajLorica se ne poÄilja. Cena je naslednja in sicer I'ranko: I ducat (12 steklenlc) 4 K, 2 ducata 8 K, 3 duuate 11 K, 4 ducate 14 60 K, 5 ducatev 17 K. Imam na ti- sovie pri/.naliiih pisem. da jili ni mogoCie Ln lihkati, zato navajain samo iinena nekaterih ^.. ki so s posebnim vspehom rabili ka[)ljii:e sv. Marka ter popol- noina ozdravili: lv. Haretiixiic, uöitelj; Janko Kisur, nadlogar; St. BoriČ, žup- nik; Zolija Vukelič, Äivilja itd. itd. ustannuiiena i HfiH Mestna lekarna, Zagreb, ustanouijBna i. I36Ü. Markov trR ,(5 vnleis (.erkve g» Marlcll