Leto LXXVL, St« si Pofcuiua plačana t mamiM Postpebuhf bar hezahlt LJubljana, sreda TJ. decembra 1944 MESEČNA NAROČNINA ft.— LIR Prels — CcM L W 'V>;,; UREDNIŠTVO, UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK. _ LJUBLJANA, PUCCINUEVA UL. 5 TELEFON ST. 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 tn 31-26 PONEDEUSKA IZDAJA „JUTRA IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PO-NEl^ElLJSKA IZDAJA >JLTKA< Bas Schwergewicht der Kampfe im V/estes itn Raum von Mittel-Luxemburg Seit Offensivbejrinn iiber 700 amerikanische Panzer erbeutet oder verniehtet — Ergebnislose Vorstosse dcr Briten in dcr Eomagna — Weiterhin schvvere Ab- \vehrkampfe in Ungarn Aus dem FuhreThauptqiiartier, 26. Dez. DNB. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: Im VVestcn hat sich das 5cbwergewicht dcr Kiimpfe in den llaum von MitU-I-I.u-semburg verhyrcrt. L'nter Zufuhrunjr wel-terer Kriiite, die von anderen Frontab-sehnittcn abgezogen \vcrtlen musstcn, \ i r- suclite der G?gncr dort nnseren S&đfli einzudrueken und sdne um Rnsto.tpio cin- geschloss?ne Kr:i!i igrappe zu entsetziii. in harten Kampfen \vunlen die feimUichen A^dffe 7-.vrsctilu.gcn, der Hin^ um Ttastog-ii e verengt. VvVstlirh der Ourthe stud unsere An-grilfsspitzen naeh Ab\vt hr zahlreicher leindlicher Grgenangriffe im areiteren Vor-stoss. Seit Beginn mtserer Offensive im IVe-sten am IG. Dezember \vurden naeh den bisher vorliegenden Mđđimgen iiber 7C0 amerilvanisehe Panzer oder gcpaazcrie Fahrzeuge erbeutet oder vernlcfatet, Oeutsche J&gdgescfawader stellten starke feindliebe Fliegerverbiinde zum Kampf nnd hinderten sie am gezielten Bonibenab-\vurf. Dureh deutsehe Jiiger und Flakar-tillerie verioren^ die AngJo-AmerikarKT ge-stera 44 Flugzruge. Uer feindliche Naehscliubverkehr Im frontnahen Gebiet war bel Ta? und Naeht den Augriffen schneller deutsrhen Rampf-flug-zeuge ausgesetzt. In Lothringen gewannen unsere Truppen im sebarfen Vor\viirtsdringrn den Blies-Abschnitt vvestlieh Saargeniiind und er-oberten das viel umkiimpfte VVerk Sehiess-eck im Handstreich zuruek. Im Oberelsass danern heftige drtllehe BHmpfe čistlich Kavsersberg an. Luttieh und Antvverpen lag-en auch ge-stern unter Beschuss. In Mittelltalien besehritnkte sieb die Ge-f< i biBta1 Igkii'it auf einije ergebnislose Vor- • - e der Brli en bi der Bomagna. Ncrd-v. i-^t!icli Bavenaa \vurde ein feindlicher Anikl&rtmgstrupp zerschlagen. In Ungarn dauern (Ue sclnverm Abwehr- Kampfe w< iter an. VViihrenil die Bolsche-wisteo vrestlicb Ciulnpcst in nnrd\ve.stlieher und nordiieher Rftehtimg vordringjen konn- ten, scheiterten ihre Angrfffe, die sie von • ten her g 'gen den Brurkonkcpf fiilir-ten. Auch nordlicll des Elpel und am Sajo i.i t dor Feind seinen starken Druek auf-rechl Bil Gross-Steifelsdorf und ostlieh Kascnan sehlugen unsere Divisionen alle soMjetischen Angriffe Imiti«? zuruck. t?bcr dem ungarisehen Kampf raum \vurden ge- I i 22 feindliebe Flugzeuge abgesehos-sen. Von den Beskiden bis zur >Iemel vvird nur lv^iderseiti^e Spiih- und Stosstrupptii-tiL.; ;it gemeldet. In Rurland dehnte der Feind seine An-griffe \veiter ans, wobei ihm jeder nennens-werte Erfolg vers> blieb. Vorpostenboote der deutschen Kriegsma-rine sehossen an der uestnoru'ej^iseben Kii-ste ein feindliehes Sehnellboot in Brand. Auch am ersten Weihnachtsfeiertag setz-ten die Angloamerikaner ihre Te.rrorangrif-fe gegen Orte in \Vest-, Slid- und Sudost-deutsehland fort. Im \vestdeutsehen Raum griffen ausserdem feindliebe Tiefflieger mit Bomben und Bordvvaffen die Zivilbe-vblkcrung an. Težišče bojev 12a zap-r."..: r.a ps^srcčS« srcđsifega Luksemburga Od pričetJfa ofenzive nnieenih ali zaplenjenih 700 ameriških oklopn'kov — Brezuspešni britanski sunki v Romagni — Nadaljevanje težkih obrambnih bojev na Madžarskem Fuhrerjev glavni stan, 26. dec. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na zapadu se je premestilo težišče bojev na področje srednjega Luksemburga. Nasprotnik je poskušal tamkaj z nanovo dovedenimi silami, katere je moral odtegniti iz drugih odsekov bojišča, vtisniti naše južno krilo ter razbremeniti svojo okrog Ra-stogna obkoljeno skupino sil. V hudih bojih smo razbili sovražnikove napade in še bolj zožili obroč okrog BastogTia, Zapadno od Ourthe prodirajo naše napadalne osti, ki so odbile številne sovražnikove protinapade, Se nadalje naprej. Od prieetka naše ofenzive na zapadu dne 16. decembra smo zaplenili ali uničili po doslej došlih vesteh nad 700 ameriških okiopnikov in oklopnih vozil. Nemške lovske jate so napadle močne oddelke sovražnikovih letal in jim preprečile, da bi točno odvrjrla svoje bombe. Nemški lovci in protiletalsko topništvo so zbili Angloamerieanom včeraj 44 letal. Sovražnikov oskrbovalni promet v bližnjem zaledju so napadala nemška brza bojna letala podnevi in po noč L V Loreni so zavzele naše čete z ostrim napredovanjem odsek ob Bliesi zapadno od Saar2remi'mda. Ponovno so osvojile z naskokom tvornice Scliiesseck, za katere so bili hudi boji. V zgrornji Alzacljl se nadaljujejo siloviti krajevni boji vzhodno od Kavsersberga. Liege in Anvers smo tudi včeraj obstreljevali. V srednji Italiji so se omejili spopadi na nekaj brezuspešnih britanskih sunkov v Ivomagni. Severnozapadno od Ravene smo razbili sovražnikovo izviduiško skupino. Na Madžarskem se nadaljujejo težki obrambni boji. Dočim se je boljševikom posrečilo napredovati zapadno od Budimpešte v smeri proti severozapadu In severu, so se izjalovili njihovi, z zapada proti predmestju usmerjeni napadi. Tudi severno od Ipla in ob Saju je sovražnik močno pritiskal. Pri Turnavski Soboti in vzhodno od Košic so naše divizije krvavo zavrnile vse sovjetske napade. Nad madžarskim bojiščem smo sestrebili včeraj 22 sovražnikovih letal. Od Beskidov pa do Memla javljajo le o obojestranskem izvidniškem in nas kako vaJ-nem delovanju. V Kurlandiji je sovražnik nadalje razširil svoje napade, v. udar ni imel nikakega pomembnejšega uspeha, Predstražni čolni nemške vojne mornarice so zažgali ob zapadni norveški obali nek sovražnikov brzi čoln. Angloameričanl so tudi na Sveti dan nadaljevali teroristične napade na kraje v zapadni, južni in južnovzhodni IVemčiji. Na zapadnoneraSkem ozemlju so napadli poleg1 tega sovražnikovi nizko leteči letalci civilno prebivalstvo z bombami in strojnicami. za Budimpešta Berlin, 25. dec Mednarodni porode rajski urad javi j a z madžarskega bojišča; Veil&a dvojna bitka, e katero * hočejo sovjetske čete odloči U usodo madžarskega glavnega mosta se bliža svojemu v škiu Bojševiško vodstvo je ojačiio napore ob obeh kri.ih svojega obsežnega pokreta v obliki kl-^č, 6 ka'erimi hoče na eni strini obkoliti Budimpešto s sunkom med B! t-nim jezervm in Dunavom pi^ko Szokes-fehervarja, na drugi .struni pa z udarcem, naperjenim severno od loka Dunava proti zapadu. Posamezni sunki proti samemu budimpeštanskomu predmo-tju z ju'a m vzhoda, niso r:snejše narave in hočejo zgolj vezati sile. Na zasneženih višinah med Blatnim j&zer~m in Dunavom se je boj severno <^d TCrc^ija raz^irij na b ižnje odseke, vendar ima še vedno značaj ve-zalnih napadov. Skupno se jih udeležuje 18 Strelskih divizij s tremi b-zimi zbori. Težišče je jac^no vidno od obeh straneh jezera Ve'encze, ki Ježi nekako -redi med Dunavom in Blatnim jezerom. Tu so postali včeraj prebi javni poizkusi pom?rr:Dno močnejši, čeprav pa so metali boljševika V boj neprestano rezerve, niso mogli niti za trenutek omajati nemške obrambe. Kjer so prehodno vdrli, so naleteli na priorav'jene oklopniške si'e. ki so vzee napadajočim udarnim k'.in-cm ves za e:. Zlasti mnos?o izgub so ime i nrpadnlci tik vzhodno od Jezera Velenrze. kjer je o' h-ža}o na bojišču pnles ti^eč^v mrtvih bolj-ševikov še mnogo sovjetskih okiopnikov. NemšJca letala 50 uspešno pomagala četam na zem'li, uničite včeraj 37 jek'e-ih velikanov ter bombardirala n'e?ove zveze in kolone Severnozapadno od loka Dunava je poizkušala Mjševiška peho'a. da_ bi vdrla v d^'ine gorovja Bozcon'-. Ma-'ž r-eko-n'm^ki grenadirji so obd-ža'i ?zhod3 iz dolin pod svo^m nadzorstvom in «o z osredoT^č^nimi protinapadi uničili večino sovjetskega 0Mba. Na severnem kri Hi tega bojišča, fcjer »o y obeh prejšnjih dneh prodrle sovjetsko Pajreževa bežična poslanica Milan, 25. dec. Pčire_ Pij XIL je poslal včeraj preko vatikanske radijske postaje božično poslanico vsemu svetu. Potem, ko je izraz.l svoje globoko razočaranje, da je tudi letos božičevanje sredi ogromnega in splošnega prelivanja krvi, je opozoril na naraščajočo grozovitost vojnega vodstva in na vedno večje razrušen je, ki se ni ustavilo niti pred božjimi hrami in ki je v številnih cerkvah ugasnilo večno luč. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je bavi i papež z bodočim političnim ustrojem narodov in poudaril, da bodo morali imeti v bodoče vsi narodi enake pravice. Ta misei enake upravičenosti ne bo dovoljevala, da bi obstojale po tej vojni države, ki bi jih obravnavali kot »premagane«. Nalos- oer-kve obstoja v tem. da se zavzame za »od Boga zaželeno svobodo« vseh narodov. Ob zaključku svojega nagovora Je podeHl papež apostnlaki tfMMJMfc — praznik močnih src! Minister dr. Gobbels nemškemu narodu čete skozi vrzel v bojni črti severno od Ip;ove da ine vse do Grana m <*d ttarnkij naprej na slovaško ozemlje, je nemški sunek v CKxk presetkaj preveč r>ap-*to t.'tivo sovjeisikega riapada. Osamljeni bo jš viki so se tedaj združili, vendar j h Nemci napadajo z vseh strani. Sto tlsco strelov M—Mi Berlin, 24. dec. Z najmočnejšo topniško pripravo od bitke pri PJminiju je piičel sovražnik te dni svoj velenapad severno od Faenze. S š uri urnim bobnečim ognjem, v katerem je izstrelil nad 100 t.soč izstrelkov na glavne črte in topn.ške posio- janke neke o^opniško-grenadirske divizije, je hotel napraviti prodor proii Imoli, divizijsko topništvo pa je tako uspešno obstreljevalo nasprotnikova zbirališča, da je napadalcem le na dveh mestih uspelo udariti v moči bataljona. Vse ostale an-gioameriške oddelke je topniški ogenj razbil. Ber;in, 25. dec Minister dr. Goebbels je bii v svojem radijskem nagovoru v ne-de jo zvečer tolmač mis»;i in občutkov, ki prevevajo nemški narid ob šestem vojnem božiču. Minister e med drugim izvaja ; >sZa n::rni je leto, ki je edinstveno v nemški zgodovini. Se rsiikdar ni bi.o treba n>i-šemu narodu prerpeti tako t.žive usode, toda tudi nikdar ni dokazal narod to4žko junašt\a kaikor v tem letu. Marsikateri izmed nas je pač kdaj pomisli], da bo breme pretežko za njegova ramena. To je tudi razumljivo, t^da v dobrih ča^ih c> vek ni:i ne ve, kciksno breme je -po oben in prio-.-av! jen sprejeti v slabih časih. Predvsem nemški narod kaže v tej volni tako izredno mora.no odporno *-ilo. da jO e t eba občudovati. Če bi ne l>i'o ta.ko. ne bi bili tam. kjer srr.o dn-e?. To je pod--ga naše bodoče zmti in kolriko odoovedi vsebuje tojikfino junaštvo, ni treba še posebej poved iti. V^k izmed nas ve to iz lastne izkušnje; Med s.bo j lahko g:vorimo odkrito. Mi gledamo na vojno realno in ne skozi očasa rožičas' h iluzij. Kdo tudi bi lahko kdafeoh* pozabi', apokaliptične slike z bojišča t^r turi ras e trdo preLklicne domovine. Nei b isn^ so se nam vtisnile v spftmin. In če izražam s tem večjo gotovostjo in gl boko vernostjo trdr.o upanje v bodočo lepšo n svetejšo bodočnost našega ra^oda, del m to zato, ker sem trdno prepričan, da bo to upanje v sedanjem in bod čr-m razvoju v^jne izpolnjeno in da je to najboljše to-ž'1-o ki nam pomaga vzdržati V teh trdih vojnih le'ih smo se nauč:h' zna-vati v izponjenih dolžno-tih naj\-išjo sre"o življenja. In zato je ta b^-ič za na" kljub vsem težavam ča^a praznik naših rr.očnh src, v katerih živi naše pre-:ičanpe, da smo izpolnili pred seboj in pred nns^m na-rodom od usode postavljene nn'o-e in ce'o več. Usp h ni izostri in tudi v bodoče no bo moge". izostatL Dr. Goe&bek je pff&vtataji nad rjnje misi sinovom, očetom, materam in otrokom, ki so na bojišču ali v domovini žrt ova'i svoje življenje za domovino. »PojQe n še vere smo pognoji.i z žrtvami in o ov d-mi, toda godilo bo obilen sad. Ca- e zrel za prec^novo sveta. S;Je teme se sicer še z vso silo branijo proti vs-trakči luči so':t;a, toda n:kdar več je bode m-: g e u as i i. Toliko pretite krvi in t.-r-ko p d tih sclz ne bo ostalo brez h'agos o 1 e^:h posledic. Iz pCTcdrih b24:č'n te vojne bo nast 1 nov lep svet. Pnemc^gal bo napake in gre« e našega č^a ter odprl r.aš:mu nr.rc'u in vsemu SoveStvu vrata v svet o b dočnos1. To je pa sipdoh .-mi d te vojne. Kakor j-tudi giczovita v v^'jni riši ni irar !i i, je vendar le svetovr^a krizo, ne pa v^o.ra katastrofa. Krize so ob on a borz i. ki dovedejo. če imi bolnik še z-r vo jedr >, do ozdravljenja. Tako bo tu :i s to vo no. Ob božičnem večeru, ko re Tu:-je in narodi vsaj za par ur spomnijo sams sebe, imamo mi N^mci do^roij raz oga, da si postavimo prod oči velike zjod^vins e naloge, ki nam jih je daa Previdno t 5 to vojno. Te naloge segajo ds-eč peko našega lastnega ča»-a. Mi smo pop tn'ki med dvema svetovoma, od kate ih en?-ga mo-rarrj3 prrma -ati in do-eči dr; geg?. Pot do tega d:-ar.e£ra s\rcta pelje pr.ko trmia prepadov in v g1]3vi se nam vr^i, če pogledamo v te g1obine V preteklih m?s€cih smo večkrat šli mimo taikih nevanih mest, t^Kla nr^mo padTji, Va-co in trdno smo nadaT jcva'i svojo pot. da sonc ve'no znova s+epili na trdno zemVo. Če p ec;l - damo dogodke preteldtga leta, moramo k jiib .vsemu, kar nam je prm^l0' ugotoviti, da nem je dalo kljub zir€šn;avam prcnit?varjočih se dopodikov vedno zopet varno op-?ro. ikatere smo se lahko pdj vi. Iz?rubK:eni bi btf, če bi .ce senu smat a'i za izgubjcu-e, kakor so to st.TVa ne" ateri drugi naTodi. Ker pa na bilo iako. ^mo zmagonto prešli preiko vseh nevarnosti in sicer z uspehom, da je dosegla n:ša narodna cdrorna in napadalna si1^ prav v teh dnin zopet tekšen ob-eg, da zbuja celo v taboru naših sovražnikov občutek naj-gk/b'jega pre^neeenja in z^>\n>tnega občudovanja. Ali je trebi še več dokazov, da dokažemo, dš nemški narod ni, kak r vedno trdi j':* naši so^Tažn'"ki, doloeon za propast, m \r\*eč prav nasprotno, da mu Je usojena ve^ilva bodočnost.€ Miničftetr dr. Goob'bfe'ls je nato to'maČij! vsa ču-^-a in skrbi, ki so zvezane s posledicami ■etalskeea terorja, rn ce je spomnil pr^v-cm milij nPv UiaSxUJ nemSkih vojakov na vseh bojiščih. V zvezi s tem je izjavi': »Katero nemško «rce vse pre- vzeto prnosa ne bije h'treje. 62 se spomni naših vojekrv, ki so ;:e rad teden dn: v ofenzivnem zaletu n.'- zapadu in ki so s svojim junaštv: m. s svojo n'z*» ml"je^o m z nič:mur z"oml;ivo napadalna s lo začu-difi ves svet. Da kornka v duhu z njimi ves nemški n^red. vedo in morajo Čutiti V njihovi ziV.-k Krnapedafni bitki jih spremljajo naše naj top'ej še že! je. Prvi pomembni uspehi na tej ro*i so bili že doseženi Nihče ne bo pričakoval, da bom preko uradnih poročil vrhovnega pove* j-ništva vojske objavil kaj poVi'j ga o sedanjih operacijah na zapadu. Z'to bo dan primernejši čas in primernejša prilika.« V nadaljnjem svojem govoru je izjavil dr. Goebbels. da nemški narod v tej sf.o vesni uri svečano ob! j ubija, da bo nadalje stal kakor zid pred F^hrerj-m. S tem v zvezi je izjavil: »Kakor sporočim njemu željo naroda, tako .povem narodu njegove želje. Njegove misli se bevijo samo z njegovim narodom, ki mu veja v»e-njegovo delo podnevi m v *Mevpnjh no8eb brez spanja. Če izjavljajo neSi sovražniki S aeaji brnjirva agitaciji, da je nač Fuhrec bolan, potem so to samo pobožne žeje. Fuhrer je popolnoma zdrav ter ga kakor vedno preveva duhovna in duševna sil \. Kar ima povedati svetu, bo ta od njega š-? pravočasno zvede', to zve ta svet v teh dneh več, kaikor mu je ljubo. Fuhrer gedi z neomajno veio in trdnostjo na n !aj nji r... voj vojne. Zmaga nagega oioža je utemeljena v njegovem neomajnem &1 pu, nikdar postati truden in ni*;d;.r ko' bati, nikdar ?e pod\Teči >ov;ažn;ku. iz. b i vsa- ko pri'iko. da zadamo sovražniku udarce; ter slepo zarđati narodu, ki je v ;eb i - j;b in razgiba-n:h ča?:h ni.bo'js" in rt d- zvestejši tiu^arlš. Nikdar ni em vide] Fiihr.rja. da bi govoril taško o načrtih za bodočnost, kakop v pos'cdn ih t diih pred naš.) novo zape.d"1 o Ofenzi o ko so naši sovražniki v svojem zaslepi enju zopet ponoviti že tolikokrat izralovjeni poizkus, zabiti klin med njega in njegov narod. Tudi v bodoče jim ne bo Cu-tal dolža 1 odgovora. Bežični pozdrav Nemcem v Inozemstvu Berlin, 25. dec Gauleiter Bohle je govor 1 s krova neke nem>ke trgov=ke mornarice v okviru božične oddaje preko nemških prekomorskih radijskih oddrijn.h posta.:, vsem Nemcem v inozemstvu in vsem nemškim mornarjem. Gauleiter je pci tem izvajal, do so morali pre.-tati Nemci v :no?emstvu v več kr.kor pe'ih vojnih le-t h v sovražnikovih in v sovražniku pce- don;h dežel h zeio težke č;^e. Več deset— tisočev so jih internirali al: 2^-iprli na na— en. ki povsem nasprotuje modmrodnemu pravu, zaplenili njihovo premoženje, jih ločili od njihovih žen in o-rok ter jih na vsak možen način zasledoval; in ♦er^rzi-rali.JTako so postopali z n;imi samo zato, ker so oetalj zvesti svou domovini. V posebni meri je počastil Gauleitex ob tej p riki tudi uspehe in zadržanje nemških mor-narjev. N^bvi Z9pletl]a]i v Grap Amsterdam, 25 dec. 15 do 20 tiseč mož ELAS-ovih čet je popolnoma prej a. :'.o ono ozemlje v Ep ru. ki ga je Imelo zasedeno desno krilo EDES-ov h če. gen.rala Zcrvasa, javlja Reu er :z Aten. Po zadnjih vesteh se je Zervas umaknil iz Ja 'i-ne in poslal svoje čete v me.^to Prevezo EDES-ove čete so imele ba.;2 težke izgube. Britanci niso poslal. Zervau nikake pomoči. Po Reuterjevih poročilih so oč -stile sedaj britanske čc.e ?i^oraj polovico Aten. ELAS-ov odpor na jugu m sta je že skoro popolnoma prenehal. Uporni!: imajo v svoji oblasti le še neverne mestne predele. Najsilovitejši boji so b li b?je včeraj v Pireju, kjer -e drže ELAS-ove Čete krčevito okrog hladilnic. Me i b:i an-skimi četami na severnem delu g'avnega bojišča in ind jskimi četami n padnc::\ robu luke obstoja še vedno mnnjša vrzel. Amsterdam, 25. dec. K k javlja londonski radio, je izjavil Pap dreu včeraj ponoči, da je »ELAS-ov odgovor generalu Scebieju vojciškega in ne politi£nega značaja«. Eern. 25. dec. Kakor javlja »Uni'ed Press« iz Aten, se tamkaj epidemija le-garja in dfterije vedno bolj širi Temne-ratura je v zadnjih dneh močno padla, prebivalstvo pa n:ma na razpolago nit. ao-volj živil niti pitne vede. Churchill in Eden v Atsti?h Amstcrdivn, 26. dec Church»l! in Eden sta pri "x:;u po Reuterjevi vesti v Atene. Po raz-ijo\oru z vrhovnim povel n kom zavezni^h čet na sredozemskem področju n-ar:a om Alexandrrim bri msklm min istrom za Sredozemlje sirom Hara!d^m ^^.ic MiHanom in bffan&tm ve?epoeJanikoni v Atenah je lil pos-.et z ffišk'm min predsednikom Papan-drijem. T cea so obvestili, da bo za dc končno razč^čenje položaja konferenca, ni katero bodo povabi:'» tudi zastopnike ELASi. Atenski metropc'it Damafiktnoa ie izjavJ. da da je p'rra\ljen prevzeti pfedaocbtvo kenfo-rence, ki se bo pričela danes ob 16. Ženeta 26 dec. Kakor javljeno iz Aten, iz. avl ja jo v tamkajšnjih britanskr'i krogih, da se in dokazuje r~hod Churchilla. Eden in Alexan-clra v Atene, k-ik.! čredna kriiičen je položaj Nadalje Javljajo, da so pozvali vodjo radlca'ne stranke Stamanaa Murkurisa pozno an 1 v glavni stan generala Scobieja, da bi izrv;č i ELASovenni cKlboru noto in izjavo o nameravani konferenci Nadalje poročajo, da sc je sestal včeraj H L A Sov r.dbor na sejo, da bi določil zastopnike za danu^jo konferenco. Asnerlšlzl gJns o grškem ha pz,l]zliem vprašanju Ženeva, 24. dec. »New York Times« batvti v posebnem č'anku z gršidm poljskim problemom. Last piše med drugim: »Grč.ja in Poljrka sta izzva'n skupno precejšnjo »harmon ćno disonanco« v britanski politiki. Levica ne zaupa britanski vladi, ki je dovolila, da se britanske čete zapletajo v grško državljansko vojno, da bi ostal Papandreu na vladi, nasprotno pa vprašuje mnogo pristašev konservativne Churchi.love stranke, ali je-vlada pametno ravnala, ko je popustila pred sovjetsko zahtevo po polovici predvojne Poljske, ker ne vidi v tem le juridičnega problema površne, temveč moralno osnovano poljsko zahtevo pred sodiščem javnega mnenja zavezniških narodov. Churchill je postal zagovornik dvojne politike: »železne pesti v grškem primeru in ponižnega odgovora Moskvi, kar se Poljske tiče«. Lst pravi o zvezi s tem da poizkuša Churchill obdržati po tej vojni britanski imper.j nedotaknjen in istočasno ohraniti Britaniji premoč, čeprav jo imajo dejansko Zedinjene države in Sovjetska zveza. Med najlepše politične smešnice spada Chtirchlllova izjava: »Demokracija ni pocestnica, ki bi jo lahko nagovoril z avtomatiko pištolo v rokah«. Neki Churchillov politični nasprotnik je na to pripombo takole odgovoril: »Demokracija pa tudi ni devica, ki bi pustila, da bi jo v Atenan nadlegoval Tommy, oborožen s p štalo, dobljeno po zakonu o posojilu in najemu«. Boji v vzhsdiii Aziji t^v^^je bčjev v Busmi — Hude amerlšHe izgube na Pacifiku Tokio, 26. dec. Po ojačenju svojega '.e-talskega delovanja nad Burmo od novembra naprejt namerava podvzeti po zadnjih r ročilih iz Sonana nasprotnik v zvezi z beji na F_lip:nih novo ofenzivo na burmanskem bojišču. O tem priča ojačeno delovanje čunkinških čet, katere so izvežbali ameriški častniki, ob kitajsko-Diurmanski mej: in istočasno ojačena aktivnost angleških in angleško-indijski h sil na ara kan-skern področju ob juinozapadni mej dežele. Poleg tega smatrajo, da ne bodo uporabili Angleži svojega novo osnovć.nega »daljnevzhodnega brodovja« le proti An-damanskim in N.kobarskim otokom, temveč tudi za podporo izkrcevalriih poizkusov na področju Akjaba in Sumatre. Kakor poudarjajo, japonske in indijske čete niso zaman izgubljale časa in so na vseh bojiščih pripravljene na morebitno ofenziva Vel ki uspeli! japonskega letalstva Tokio, 26. dec. Japonsko poročilo o bojih na otoku Leyte javija, da se od 19. cie-ceaabra bore proti sovražnikovi 77. div.ziji severno od Oromoca sveže japonske rezerve. xsiočasno prodrajo japonski padalci in vojaki, ki so ob pričetku meseca za-edli letališči pri Burauenu in San Pablu proti letališču Dulang na vzhodni obalL Japonske čete na otoku Halmahern so zbile 17 sovražnikovih letal, nadaljnjih 24 iz skupnega števila 300 sovražnikovih lovcev in bombnikov pa so sestrelile, ko so napadli odseke Kade in Wassilee_ Japonski napadalni zbor »Kamikaze« je po vesti lista »Asahi Sinbun« potopil od 25. oktobra do 18. decembra 6 nosilk letal, 5 bojnih ladij, 33 prevoznih ladij. 7 križar k, 1 ruši-lec 1 bojno ladjo ali kri žarko. 1 kriiarko ah rušilec ter 2 ladji neznane vrste Istočasno je poškodoval 7 nosilk letal, 3 bojne ladje, 23 prevoznih ladji, 7 križark, 1 rusu ec, 4 bojne »ad je ali križarke, 1 kriiarko ali rnšflec in 6 ladij neznanega tipa. Poleg tega javlja japonski glavni stan, da »o do-tetiOci 1 čaau od 20. do 22. decembra v vodovju južno od Mindora in v zalivu otoka Leyte tele uspehe'« V vodovju San Joseja so potopili: 4 prevozne ladje, 2 križarki. 1 križar ko ali rušilec in 4 vojne ladje neznanega tipa. Vrh tega so poškodovali 1 prevozno ladjo. V zalivu otoka Leyte so potopil 1 prevozno ladjo, poškodovali pa veliko nosilko letal ter zažgali neke neznano vojno ladjo Potopili so še 1 prevozno ladjo, drugo prevozno ladjo pa zažgali Japonski letalski napad na Marijanske otoke Tok^, 26. dec. Japonsko letalstvo je v noči na 26. december vnovič presenetljivo napadlo sovražnikova opor sca na Marijanskih otokih, s katerih so startala v zadnjih tednih letata, ki so napadla srednjo Japonsko in Tokio. Knkor je javij japonski glavni stan v torek popoldne, je na-talo med napadom na saipar.sk i h letališčih 5 požarov. Opazili so tudi dve siloviti eksplozij L Dve japonski letali se nista vrnili na svoje oporišče. Huie ameriške izgube na zapadu Berlin, 26 dec. V prvih dnevih nemške zapadne ofenzive sta posebno mečno trpeli 106. in 28. ameriška divizija ki praktično ne obstojata več. 28. divizija je utrpela ze v tretji aachensk bitki tako težke izgube, da je lahko obstojala samo z vedno novim izpolnjevanjem. Ista divizija je utrpela zaradi velikega mraza težke izgube tudi v gozdu prj Hurtaenu. 106. divizija je izgubila že po prvih 24 urah nemške ofenzive nad 5000 mož in vse svoje težko orož-ie. Crnci v ameriški vojski Madrid. 26. dec, Agenc ja EFE javlja lz Washingtoha. da bo med rekruti, ki jih bodo v januarju in februarju L 1945 poklicali v Zedinjenih državah pod orožje, TJfe črncev, Stran 2 SLOVENSKI NAROD«, -reda, 2T. decembra 194*. Stev. 51 OKW-Bericht vem Sanntag: Das Fcrtsshreiten des dentsehen Angriffe im Westen Erfoljrlose Flankenstosse des Gegners — 115 Feindflugzenge in Lnftkampfen abgeschossen — Jetzt auch Manchester unter V-Eeschuss — Fortdauer der schvvcren Kampfe in Lngarn — Deutsche Kurland-Front in hartem Abivehrkampf Aus dem Fuhrerhauptquartier, 24. Dez. DN3. Das Oocrkommando der VVehrmacht gibt bekannt: Im \Vesten drangen unsere AngTiffsver- bande gestern \veit uber die Ourthe hlnaus vor und sehlossen aus der Tiefe her auf. Ziihlrciche feindliche Hriiftegruppen slnd im riick\vartigen Gebiet elngekesselt nnd gehen ihrer Vernkhtung entgegen. Lnter Neuzufuhrung von Kriiften sctzte der Gegner seine starken Angriffe gegen dle Flanken anseres Stosskeils fort, ohne zu Erfolgen zu gelangen. Die amerik/mi-schen Gegenangriffe zivischen Elserrborn und Stavelot \vurden zersehlagen. In Mit-telluivemburg fiihrte der Fefnd gestern starke Entlastungsangriffe von Sttden her, die sieh nach geringem Bodengewinn \vieder fes 11 le fen. An der Saar und pfalzisch-elsasslschen Grenze \vurden \veitere Gebiete zuruckero-bert. zahlreiche Bunkcrgruppen im Vorfeld des West\valls vom G^gner gesiiuhert. Im Obereisass scheiterten Angriffe feind-licher Regimenter bei Kavsersberg sehen vor unserer Hanptkainpfllnie unter beson-ders hohen gegnerisehen Verlusten. 11 nordamorikanisehe Panzer tvurden dabei verni chtet. Bei aufheHendem Wetter kamen ubpr dem Rampfraum der grossen Winter-echlacht auf beiden Seiten starke L/uft-6tr;Mtkr:ifte zum Einsatz. Im Verlauf hof-tiger Luftkiimpfe schossen deutsche Jiiger 115 feindliche Flugzeuge ab. Dabei uurde ein amerikanisehes Gescliwader zivrimoto-riger Bombcr vbllig zersprenjrt und verlor aliein 44 Flugzeuge. In der Naeht griffen Kaninffiugzeuge den feiiulliehen Nach-schubverkehr mit Bomben und Bord\vaffen an. Neben London und Antvverpen vvurde auch Manchester durch unsere Fernkampf-tvaffen beschossen. In Mittclitalicn haben slch gestern die Tnippen der brltLscben 8. Armee auf scb\viichcre Angriffe westlich Faonza und an der Via Emilla besehrankt, dle samt-llch unter bohen Verlusten der Angreifer scheiterten. Auch sudlich and nbrdlich Ba-gjacavallo brachen die Angrlffswellen der Kanadier in unserem Feuer zusammen. Die sch\veren Kampfe In Ungarn dauern an. Beiderseits Budapest setzten die Bol-schewisten mit starken Kraften ihre Gross-angriffe fort. \Viihrend es Ihnen Im r*aum von StuhJvecissenburg gelang, in unsere Front einzubrech.cn, verhinderten unsere TToppen in harten Kampfen zuisehen dem Donau-Knie nordlic.h Budapest und der slo\vakischen Siidgrenze eine \veitere Aus-dehnung des feindllchen Einbruchsraumes. Der Gegner hatte hohe blutige Vcrluste und verlor im Kampfgebiet von Stuhlvtcis-senbung 5G, nerdlich des Donau-Knies 42 1'anzer. Xbrd!ich des Matra-Gebirges \nir-den die angn ifenden Sovvjcis besonders im Banm von Gross-Steffelsdorf verlustreicb zuruekgcschlagen, eine Frontlucke im Ge-genangriff geschiossen. Sudlich Kasch.au eroberten unsere Grenadiere die Stadt Tor-nau zuriiek und brachten zahlreiche Ge-fangene ein. In der Schlneht !n Kurlanrl, die vor allem siidlich und siicl\vest!lch Frauenburg an-dauert, schossen unsere Truppen \viihrend der ersten drei Rampftajre 123 so\vjeti.-*che Fanzer ab. \Vesllich Mitau vereitelten unsere Sichemngen in harten Kampfen einen Durehbruch der mit stiirkster Kraftezu-sammenfassung angreifenden Botechevti-sten. In den letzten bciden Tajjon schossen Luftverteidigunjrskraite der Luftuaffc und Rriegsmarine 142 soujetisehe Flugzeuge ab, davon die IMrhrzahi iiber dem Kampf-ruura in liurland. jn oraamcrikanlsoho Tcrrorbomber und Tiefflieger grrifien gestern vor allem das Gebiet westflch des Uheip.es an. Tricr war das Ziei rines britlschen Tcrrorangrtffs. rsachtlichc Storfluge richteten slch geg^en das \vestliche und nord\vestliche Reichs-gebiet. OKVJ-Bzricht vem Mctrtrig: Weitere EiSoIge Cer W!:^srseMcdiž FeindKche Dnrchbruchsabsichten gegen rtlittel- nnd Niederrhe»n zunie'ite ge-m.ocht — Znischen Saar und Rhein Feind '/.uruckgedriingt — SchweF0 Abuehr-kiimpfe bei Budapest — Anglo.imerikanische Terropan?r:ffe auch am We*nachts-abend — 87 Feindnia^hinen abgesćnossen Ans dem Fuhrerhauptquartier, 25. Dez. DNB. Das Oberkommando der \Vehrmacht gibt bekannt: In die \Vintersch!acht in Belgien vrurden von beiden Seiten neue Rrafte gevvorfen. Der Druck des Feindes auf das nord\vest-rheinlsche und saarp falzisehe Gebiet ist bese itigt, seine Durehbruch«:absichten gegen den Mittel- und Niederrhein t»iud runichte gemaeht Mach der gestrlj^en Niederlasre konnten die Amerikaner ihre Entlastungsangriffe zwisehen Elsenborn und Stavolot nlcbt fort-setzen. Im Raum um Bastogne sind unsere Truppen zum konzentrisehen Angriff gegen die dort eingesehlossene starke ameri-kanisehe Rriiftegruppe angetreten. Gegen die Siidflanke unseres Stosskoils hi 3iittel-lu.vemburg setzte der Feind auf breiter Front seine starken Angriffe fort. Zwischen der Saar und detn Rhein war-fen unsere Truppen die Amerikaner aus zahireichen Ortschafteo und driingten dem weichenden Feind scharf nach. Das Feuer unserer Fernkampfvvaffon auf Antuerpen und London uurde fortgesetzt. In Mittplitalien griffen die Briten in den Bergen sudlich Imola, am Naviglio und beiderseits Bagnaeavallo an. Auch gestern erkauften sle kleine brtliohe Gel.indege-winne trotz starken M::teria!auf\vandes mit hohen blutigen Verlusten. In Ungarn \vtirden znisehen Plattensee nnd Stuhhveissenburg allc von starken Fanzerkraften unterstiitzten Angriffe der Bolschevvisten zerschlagen. Ein deutsches Fanzerkorps vernichtete hier in der Zeit vom 21. bis 23. Dezember 216 feindliche Fanzer. Gestern fielen 25 \veitere soujetisehe Panzer und zahlreiche Fahrzeuge deutschcn Schlachtfilegern zum Opfer. Be- gleitende deutsche und ungarisehe Jiiger schossen 19 scvvjetlsche Flugzeuge ab. Bei Budapest stehen unsere Rampfgrup-pen in sohvreren Abivehrkampfen gegen bolscheuistise!!^ Kriifte, die in den Raum \vestlich der Stadt vordringen konnten. Der Feind crlitt in den ausserordentlieh harten liiimpfen ubernl] hohe blutige Vcrluste. Gegenangriffe einer ungarisehen Dlvision nord\vestlirh Budapest drii^s^en den Feind ueiter nach Norden zuruck. In der Enge von Ipotvsag. nordlicb des Matra-Gebtrges und beiderseits des oberen Sajo \vbrd hef-tig gekampft. Aordiich Gross-Steffe^sdnrf eroberten unsere Grenadiere melirere OrSscbaften zuriiek. Erncut mit starken liraften verge-tragene und von Rampffllegern i:r«d n-as-sierter Artillerie unterstiitzte feind!lehe Angriffe ostHch Rasehau brachen verlu^t-reich zusammen. Auch am \*ierten Tag der Ahv.'ehrrcMneht in Kiirland behaupteten unsere Truppen ia den bisherig-en Sch^vernunkten ni.rdllch Frauenburg und nordlirh Doblen das Rampffeld gegen die vergeb'ich r.;:m iMirebbruch angesetzten boIsche\vistisr!:^n l>:\*isionen. Angloamorikanf?che Terrorbomber und Jiiger flogen am geštrigen Tajre in breiter Front in das u*est!irhe und sP *west«!cae K^ichsgebiet cin. Im Stađt^eblct von T rte entstunden erueul stiirkere Sebaden. Auch am Weihnachtsabend fiihrte der Feind starke Luftangriffe vor a!Tem gejjen die Gebiete beiderseits des BĐttelrheins. Am gestrigen Tage ivurden ti^er dem Knmpf-raum und bei den Emfliirfen ins Reieh naeh den bisher vor'ierfen^en Idelđtingeil durch dentsehe J&ger rnd Fia!co.rtiTI r!e der Luftwaffe 87 f iniHrh*» Fta&Eieage, da-mnter 43 viermotorlge Bomber, cb^cselios-sen. Marša! Gs»az£a2s! Kensš^'in in italijans&isss vofa!s3«si Milan, 26. dec. Vo.nj m.nistcT ma.Sal Graziani je naslovi] v vojaškem listu »Sveg ia« pcslanico nemškim in l'.-adij.m-skim vojakom, v kateri pravi mrd drugim; >Ob šestem vojnem božiču so Nemci in Italijani tesne'e kakor kd :jk li povrzani v skupnem boju. Strahopeten vladar in skupine višiih častnikov je doved'a Italijo do roba propada ker 3e mi:IT1a, da bo 6 tem odp"la tudi vrata v Nerr.č io Poizkus je bil zaman in bo takšen tudi ostal. NBŠa n^rf»di ?e dnnes združeni borijo v imenu prave pravičnosti ter 6'oveške solidarnosti, dokler ne bo prgn?n iz Evrope plutokratski židovski sovražnik. De CauHe cbnavl]a po-g5ilb3 z Anglija Amsterdam, 26. dec Francosko nmanje ministrstvo ie nsn"?>'''i''^ "~t*e korake, da bi pripravilo razgovore za obnovo formalne angloško-franc ske pogodbe o prijatelj- istvu in m--d^e^ri4ni tjo'moči. jn\-tja Kouter-jev dof>*sn*k Htrold Krng 12 Pariza. Lo*">-d-Cn«ki vee'^cl-n'k D? GauHove vlede P^-nA MasRisli se je vrnT iz Pariza v lxm- dr»n S fra^cmV'rni n-"ro7!i pn^Vn noT^n^ t-n^OT franro-l'a_«a-,rv*cV: pakt V Parizu pHri<> ja^o H-^rro-"^-T( n '-»o'1* t-; -o7arj^;o, da b;^ t-mr-a1 f-anroko-^rtan^ka po''4it-n ob°mq sv**f<»vnima vojnama premnlo enotna in m^d s^bo'no prrilaao-đ**r>a, k?>r bi bi'o treba v b^Jrče preprečiti boćarskim irjlnlstram »>una>, 24 dec V kaz^^^m postopanju proti svetovalcem boćarskoga kraja in r*)sancem so za-liš vn'i v S -i i lega-cijska s\?etni!o, da se mu j« zd^o, ca verjame princ Ciri] v rmuco Nmli e. do-čim princesa Bvdo3c-i a ni b'a t^ga mnenja. N^d-dje ie dejal M-'fov na vp a :n}\ ali je bil kralj v odnosih s S le om, vodjem nake sekte »danovistovc, da govore mnogi zna'Ti proti tej domn -vi. K aij se po njegovem mnenju v vprašanja postavitve novih_ ministrov ni v ik 1. Lcga-cijski sve+n5k Kostcv je izjavil, da e mora1, zasledoval pi^rg'e bo'gars1 e^a t:sk^ ter Dar.mentarne debale in o njih pvoča'i krjiilju. Letalski «apad ca ta&Mlžče ujetnikov Berlin, 25. dec. Anglcamer ška letala> so teror^tično napadla neko taborišče v Die-ZU Ob Lahni v bLžini Limburga. v katerem so bili sjneriški vojni ujetn.ki. Taborišče so izpremenil: v kup rrz.alin. Število Žrtev še ni znano, ker so oćišč- . ".na dela še v teku. Porebno težke izguba so utrpeli čas.niki. ČijŽb lopa je t>:Ia zadeta v polno. Z nemške strani so takoj pričel: reševalna dela. Tudi uprava tabor šča je teko: poo> vzeia vse potrebne protiletalske ukrepe. Ameriških ujetnikov se je polastilo nepo-pi«mo ogorčenje nad brezobzirnos-jo lastnih letalcev Porebno so bir. vsi razsrieni. ker so jih pred nedavnim č-som na kolodvoru v Diezu obstreljevali nizkoleteči britanski letalci s strojn:caml. Amesrlške bembe »a Švico Bem. 26. dec Uradne objavljal da so pri ponovni krSitvi šHncarzke nrvrr^'nnst. ameriška letala na božični dan opoldne bombardirala vasico Thangen v kantonu Schaffbau Zs^reb, 23. dec. Po Poglavnikovt odredbi za vodjo ustaakega dijaškega pokreta Imenovani docent zagrebškega vseučilišča dr. Franjo Nevistić je objavil članek o različnih taktičnih boljše viških poteh za dosego cilja — proletarskega svetovnega gospodstva. Posebno izčrpno se bavi z boljSeviako taktiko panslavizma, ki jim služi kot sredstvo za dosego cilja. Hrvati, poudarja pisec, morajo biti oprezni, da jih ta najnovejša ideja ne zavede. Hrvatsko stališče je le to, da so Hrvati predvsem Hrvati. Hrvati spadamo k onim Slovanom, ki so jih oplodile zapadne ideje, ozuoma ki so zapadli zapadnemu dogmatizmu, nacionalizmu in egoizmu, kakor se glasi boljševiška karakterizacija zapada. Za boljševike smo mi Slovani, ki jih je treba popolnoma pre-osnovati. Odreči bi se morali našim kulturnim tradicijam in zgodovinski individualnosti. Boljševizem bi to dosegel s silo, z vsemi sredstvi strahovanja, zato pa je hrvatski narod sovražno nasproten vsakršni boljševizaciji. Zasedanje cdbsra za osvoboditev ruskih narodov Berlin, 23. dec. Odbor za osvoboditev ruskih narodov se je te dni sestal v Berlinu na seji, na kateri je, general Vlasov poročal o stanju osvobodilnega pokreta ruskih narodov. Na isti seji je sklenil odbor, da bo osnoval narodnostni svet, kateremu bodo pripadali zastopniki različnih narodov Rusije. Ti bodo v skladu z enakopravnostjo, napovedano v manifestu, svetovalci za narodna vprašanja. Ameriške bombe na japonsko bolniško ladjo Tokio, 24. dec. Japonska protestna nota ameriški vladi zaradi potopitve bolničarske ladje i Muro Maru« se glasi: 1. Cesarska japonska bolniška ladja »Muro Maru« (1606 ton) je postaia 13. novembra letos pred maniisko luko žrtev napada amerilkih bombnikov in lovcev. 2. Podrobnosti o imenu, gradnji in drugih značilnostih ladje je dobila ameriška vlada v skladu z ženevsko konvencijo iz I. 1907. že 14. novembra 1. 1943. V trenutku katastrofe je bila lsdja jasno označena. Ker je bila takrat izven luke, ni bilo v njeni bližin; nikakih vojaških ciljev. Kiju ^ jasnemu razgledu, Id je izključeval nesporazum., so ameriški le*alci Ladjo napadli. 3 Ko je cesarska vlada novembra i. 1943 energično protestirala pri ameriški vlad: zarad: potopitve bolniške ladie 9Bue-nos Aires Maru«, je izrazja ameriška vlada svojo pripravljenost, da bo v bodeče spoštovala bokrš'ce ladje. K"juh temu so ameriške oborožene sile še nadnVe napadale bolniške ladje, kar i? dovelo do sedanje zadeve z riVTvrn Mn.ru«. J-ponska vlada pr'dTJa inc'd'n'u pomen in poz va ameriško vlado ponovo, rpj se ravna pi mednarodnih dogovorih Zasedanje iapjc^kega parlamenti Tokio, 26. doc. Japonsi p^irlarrcnt e šesta' 24. decembra na svo o 85 i r ino zasedanje. Po pozj.iu. n m r>r.g vo u novega pr d~^'drikn z^nmje zbornice prin?a Tou;/ave. sta rc bavi'^ 002 zbc-in <-i na) -:ei z notranjmi vrr«':lnnji. Se$e 90 bile P e-kžene na 20. d c;mocr. T g f'n? je b Ju uradno otvoritveno zasedan c s p os bn 'm Zanimanjem -pg'i6c4.u^icjo izje e o pnložor;«, ki ju bosta podala 27. d"^"rrb:a '-cjn: mi nister maršal Sug*i&ma in mornariški rri -nister adminal Jara:. V prv'h dn h Januarja se bo bavil parls? :nt c proračunom, ki ga ;c v"ada že cloH ia. Att&z&merišiz] đezertesiJ Siocfehokn, 24. dec. Ko. javlja Reuter iz Runa je objavi] poveljnik mes;a Rima, brigadni general Thobuan Brown v soboto zvočer. da je ujela argioan.e.iška vo.asica polje ja 4 tolpe vo>Jk:h :n civilnih gan?- sterjev, k: so v zadnjih mesecih strahovale okolico Rima. TI gangsterji 90 vprizcrili zloč nstva v vel kem obsegu, med n.::mi tudi oberožene rope. Vrh te^a o ponare jali denii-. Ena izmed -olp je bili sestavljena izključno iz angloamer ških beguncev. Preživljala se ;e z ropi na g.avnih cestah sevemo in južno, od Rima. DI!a£Zd-iz3Pc££ v Eg:pta Ara^tcrdr-m, 26. dec. Eg pskj m n. pre 1-sednik je zjavil po poročilu londonskega radija z Kaira novinarjem v zvezi z opozicijskim o'cnalanjem več egipJan>.:ih dijaških skup.n. da so imeli dijak: univerze '11 ctrJh vzgojnih zavodov spričo n:p-n. viinih trditev namen, izostati oi pre la-vanj. frlred ti sj hotel tudi demon--.racije. Min. predsednik je dejni, da jim je razjasn 1 napačne govorice ki so jih š'ril: »pisčan: elementi« z nameno.n. da bi pod krinko rodoljublja moti:: mr in red v deželi. Ako bi hoteli dijaki sa naialje vzra. jati v svoj. op "z:c ji. se morajo z-.vedati, da bodo strogo kaznovani. Ka'rski raiio javlja, da je sprejel kralj Faruk. vse-:a-kor v zvezi z dijašk:m; nemiri, rektorja azharslce univerze El Maragija. Zi^.cv terorističnega capeda Celovec^ 23. dec. Znani koroški slikar prof. Franc VViegele je postal žrtev terorističnega napada. Razstava sS karja 3« Krai^^lca V soboto popoldne je r z ta vil v dveh izožbah Krsoacga sa'ona v prehodu nebotičnika nad 30 svojih podob komaj dva-mđvajset?e*ni Božidar M. Kramo c iz P°*- gore pri Liub'ian'. S to zb'rko j2 mladi upodablj t^c prv'č ^t~-^;l prrd iavnost. RazstavijenJ so v javnem kmj'-^k motivi iz IiuWanrlre o':nT:ce tostrm zaporne črte. in sicer olma':rj s,rk, 15 ri«b in 4 radir^r'Tce. G-*aT.*ni sve'ov?ifoc in m^n'o" rr,T! ?e bV pr^* nr>'Tr>i^ ICOS, ki ***tl j€ tudi svetoval kalen r>^^v^ pfct^ri na o^ed. Tr.na ra7»tava tt-—*^?, fe '^-p — - - '----v--"-----*n — *» li —r»_ dabljn^cTcem nod-^o^lu m z^ftk nftipoglflvC \"o|;e. da bi postal uničen um°t'ik. Njegove nodoS« zaslužilo prm^rno pozornost in priznanje. sen Med drug'm so radile bombe na neko opd'amo ti tmamo živil D slej so našli ene^-! mrr\Tca in tri mience Osta'a amc--ilca leta a so na dmeJi kn»i:h s> večkrat (Crsila švicarsko nevtralnost. V lesntnnu Aar-gau so sestrelili sraimotorni bombnik. Nedeiisko v&lno poročilo: Napredovanje nemškega napada na zapadu Brezuspešni nasprotnikovi bočni sunki — 115 sovražnikovih letal uničenih * Sedaj tudi Manchester pod ognjem »V 1« — Nadaljevanje težkih bojev na Madžarskem — Nemško bojišče v Kurlandiji v hudih obrambnih bojih Fuhrerjev glavni stan, 24. dec. DNB, Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na zapadu so prodrli naši napadalni oddelki včeraj daleč preko Ourthe in so se pomaknili lz globine naprej. Številne skupine sovražnikovih sil smo za bojiščem obkolili. Caka jih uničenje. Z dovozom novih sil je nadaljeval nasprotnik močne napade proti bokom našega napadalnega klina, ne da bi dosegel uspehe. Ameriške protinapade med Klsen-bornom in Stavelotom smo razbili- V srednjem Luksemburgu je podvzel sovražnik včeraj moćne razbremenilne napade z juga, ki pa so se ustavili po majhnem napredovanju. Ob Saari bi ob pfalško-alzaški meji smo ponovno zavzeli nadaljnja ozemlja in pregnali nasprotnika s številnih bunkersldh skupin v prednjih črtah zapad nega branika. V zgornji Alzaciji so se izjalovili napadi sovražnikovih polkov pri Kavscrsbergu ob posebno velikih nasprotnikovih izgubah že pred našo glavno črto. Pri tem smo uničili 14 ameriških oklopnikov. Vsled jasnečega se vremena sta na bojišču velike rimske bitke oba tabora uporabila močne letalske sile. V silovitih letalskih bojih^ so sestrelili nemški lovei 115 sovražnikovih letal. Ob tej priliki smo popolnoma razbili krdelo dvomotornih bombnikov, ki je samo izgubilo 44 letal. Ponoči so napadla bojna letala z bombami in ostalim ognjem sovražnikov oskrbovalni promet. l*oleg Londona in Anversa smo obstreljevali tudi Manchester z daljnostrelnim orožjem. V srednji Italiji so se omejile vdan 1 čete britanske 8. armade na slabše napade za- padno od Faenze in ob Via Emiliji, ki so se vsi izjalovili ob velikih Izgubah napadalec Tudi južno in severno od Bagnaca-valla so se zrušili kanadski napadalni valovi v našem ognju. Težki boji na Madžarskem se nadaljujejo. Ob obeh straneh Budimpešte so boljše-vlki nadaljevali z močnimi silami svoje ve-lenapade. Dočim jim je na področju Sze-kesfehervarja uspelo vdreti v naši bojno črto, so preprečile naše čete v hudih bojih med lokom Dunava, severno od B.itHnipe-šte, in slovaško južno mejo nadaljnje razširjenje sovražnikovega vdornega področja. Nasprotnik je imel v»dike Izgube in je izgubil na bojišču pri Szekeafehervarjn 56, severno od loka Dunava pa 42 oklepnikov. Severno od gorovja Matra smo zlasti na področju Rimavske Soliote uspršno odbili napadajoče boljševike in s protinapadom izravnali neko vrzel v bojni črti. Južno ml Košlc so zavzeli naši grenadb-ji mesta Tur-nov in privedli številne ujeUiike. V bitki v Kurlandiji, ki se nadaljuje zlasti južno in jažnozapadno od Saldu Ja, so u!iui!e naše čete v prvih treh dneh bojev 123 sovjetskih oklopnikov. Zapadna od Jel-gave so preprečili naši zaJčItnl oddelki v hudih bojih prodor z močnimi silam] napada jočih boljšfvikov. V obeli zailnj'h dneh so ■estre&le protiletalske obrambne ?d!o let 1-stva in mornarice 14'2 sm etskih letal, večino nad knrlnndfiklm borcem, Ameriški teroristični bombnik! in letalci so iz nizke visine napadli včeraj predvsem oseemlje zapadno od Rena. Trier je bil cilj britanskega terorističnega napadi. Nočni motilTd poleti so bili usmerjeni p-oti za-"Kinrmu in (M*Vfr mratpad wwn ozemlja i: : ha. Nadallnli osnehi v zimski streljeidb je.hilo BovražnjkovUi letel Fuhrerjev glavni stan. 25. dee. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: V zimsko bitko v Bc'giji so vrglo cbc dve strani nove sile. Sovražnikov pritisk na severnezapadno Porenje in s.aarpfal ko czoniljc smo odstranili, njCgOVC pTOboJnfi namere proti srednjemu in dolnjemn Benu pa unuiji. Po včerajšnjem porazu Američani ni^.o mojii nada'.jovr.ti svojih razbremenilnih napadov med Elsenboriiom in fttavelototn. Nn področju Bastogne so prešle nase č.tc v osredotočen napad preti tamkaj obkoljeni močni amerlSki skupini. Sovražnik je na široki bojni črti nadaljeval močne napade proti južnemu boku našrga napadalnega klina v srednjem Luksemburgu. Med Saaro in K< nom so vrgle našo 5ete Amrrifano Ez številiiili krajev in so ostro pritiskale za umikajočim se se vraž-likom. Anvers in London smo nadalje obstreljeval] z ognjem našrga daljnostreinega orožja. V srednji Italiji so napadli Britanol v gorah južno oa Imole, oh Navlgliju in na obeh straneh BagnacavaJla. Tudi včeraj co kljub močni uporabi gradiva dose-li z velikimi krvavimi izgubami ie majhne krajevne uspehe. Na Madžarskem smo med Blatnim jezerom in S^olco^frhervarjem razbil] vse z močnimi oklopnidkimj silami podprte b •'J-šcvtške napr.de. Xc!d n*-m^ki okl^pniškl zbor jr un'čil tu od 21. do 23. decembra 21 c sovražnikovih oklopnikov. Včeraj so uničili nem'ki bojni letalci nadaljnjih 25 sovjft-kih oklopnikov fn Številna vozila. Qb Selitvi tesS|e!i3 Dne 2. t. m je bilo v listih objavljeno sporočilo Pokrajinskega go.-poJ.r.r3 ž ' ? V teku naslednjega meseca, len bo dovoz drv močnejši. Trgove bodo razdeljevali drva pač take kakovosti, kakršna bodo dobili dodeljena. Da ne bi potrošniki nenprav'č^no do!-žili trgovcev radi ne dovolj hitre dobave drv. želi pndp san: S nd kat nakratko pretočiti potrošn kom nekatere izmed številnih težav, ki obremenjujejo poslovanje z drvmi. Ze sama manipulacija je mnoja težav-nejša, kakor se to običajno misli. Za razlo-ž tov vagona drv je treba rr^zen. prevoznika še dveh delavcev za nakladanje in na skladišču še enega za razkla ianje. Za fc>-g:.n,e drv je poleg Žagarja potreben še po-dajač in za tehtanje ter delitev drv naročnikom vsaj še en delavec. Medtem ko v vsak] drug: trgovski stroki kupec sam odnese p: ipada^cč? mu t>!3-go. žel; skoro vsak naročnik dobiti Knrivo dostavljeno na dom, ker sam nima prevoznega sredstva in si ne more dobiti voz-nika. Prav tnko pa je ob današnjem sUneill pomanjkanju voznikov in delavcev tucn ža trgovTe, zlasti za veCje tvrdke z več tisoč naročniki preskrba zadostnega števila prevoznikov skoro nerešljiv problem. Razen velikih težav, ki jih povzroča pomanjkanje voznikov in delovnih moči. pa obstoje spričo sedanjih razmer še številne druge, od katerih omenjamo d*stJ omejitev potrošnje električnega toka zn žaganje drv Zaradi tega in drugih razlogov je mogoče deliti na dan le po 4 do S ur. Vsi ti činitelji pa ne vplivajo sam° na podrobno delitev ha dostavo drv v mestu, ampak prav tako na dovoz drv na trgovska skladišča. Tako se dogaja, da ostane Spremlja jod nem&kl bi madžarski lovci «• b& trelttl 19 sovjetskih letaL Pri BađlmpeStJ so naše bojne skupine V t v kili obram!:nih lojih proti !>• Iktni silam, ki so prodrle na področje ugAdno Od mesta« SovnUSnih je ntrpo! v izredno trdili ;r--;'i pa.so.l vi like krvavo »z^Um-. Neka madžarska cll\iyiji je s protinapadi se- vernozanadno od Badlntnette pot'sn:!a po-vr.ifk.i da'ja preti *ivtni. Na <. Ini pri IpoJvsagn, severno o;l pogarj« ^ir.ira ter iii obeli straneli gorajeaa Saj.i di\ j:»jo silni boji. 9 Sevemo ti boijš«\i-Skim divizijam, ki so nameravale prodreti. Augloaiiioriški teroristični bombmld in lovci so včeraj m Široki črti prileteli nad zapadno in ju.'.z;or.;;padno Nenu ijo. Na mestnem področja Trierj.i je ;> ; ovno na-*t:\la večja sko. Tr.tli na b>> n večer je podvzel sovraiail« močne jctalikc napade, predvsem na po 'rotja na obeli F.traneh sredajesa llen•:. Včeraj so se-.tr;'!ili nemslci lovei in protiletalsko topništvo V s(»*it:iMl letalstva po dosedanjih poročilih nad bojh seem in nad N'enHnJo 87 sovralaiScovOi lete.!, med njimi 43 štirimotornih l)0.nbnikov. ta ali ona t\Tdka kak£enkrat po več dni b r e z ■ rn o zal oge drv. Spričo opi.-a.nih težav prosijo trgovci s kurivom p. n. potrošnike pre Iv cm. naj bi v čim večjem številu sam: oVrrb.li oi. voz kuriva ter naj bi se prvenstveno pri-i?vljali za drva res le na;po rrb-:e:ši, kakor je to v citirani objavi pr po očil tuli Pokrajinski gospodarski sve*. Tiosijo pa tuil za strpljivost in uvidevnpsi Ljubljan. rko prebivalstvo je bilo po zaslugi in prizadevanjih meroiajnih oblasti t?r vrtnega in potilvuvamegs dela hrgoveev doslej redno in še razmeroma »krbovn- r.o r kurivom. Svoje potro?nkn zafOtav-iiamo. da bomo v olr\Mru đatlih vnožr.^?'! in sredstev enako požrr\rova'no poslova tudi v bodoče. gjndikal trgovcev s kurivom. SpOfBiftiainM se brei3^3cevf Iddaiiiiska skBpifia jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SREDA, 27. DECEMBRA 700—7.10: Poročila v nem či.i 7.10—9.00: Jutranji kencert. Vmes: 7 30^—7.40- PoroC «'a v slovenščini. 9.00—9 10: Poroč.Ui v nern u n. 12<"H)—14.0 n« 14.10—15.00: V^kemu neknj. l S frO—17 (»0 Prenos osrednjeca nemflcetfi ■pOTeds. 17 00— 17.15: Poroći'a \ nemrčiai ;n flovenM ni 17.15—17 45. Otroško uro vrd; Mas« Slav- cev3 17 4^—is V): Parada ra^'eranih rvr.kov. 1^.10—10 00- Trio .Trnovo«. 19.00— I93tk »Slovendei asnevU — Poje tercet sester D-> hr^ovih 19.30—19.45: POJOČ?! v slovcr-•li. 1^40—2no^: P'en-os o^redn e^a nn-Sa eporeda (Predavanje) 20.00—20 15: Pr>'0 cl!a v nemSSai 3fl 15—21.00: Komorna f$Uh ba _ Kvartet za flivto. go«;K celo ifl kli\iT — sode'u:cj0' Slavko Koror^cc Miran V her, Adolf ZuTVinc m Marjan LipovSek — «-o'r,t: Cenda §ed!bauer — cello pn k!avrju Marjan Lipov ek 21 00—22.00: Prenos csTednie^s nemrkevM sporeda: To uro tebi posvetim. 22 00—22 15 Poročila v nemani in napoved -sporeda. 22 15—24 00: Prenos osrednjega nenv cr^fT^di- dash« nred nolnocio Varčujte z elektrike! Štev. 51 ICeeiiniI^fl uničujejo gorenjske cerkve Bsgoskrusistva v Vefesovem, Poljanah in Železnikih Kako komunisti spoštujejo v-ro in cerkev, naj epše dokuzu;ejo njihov« t>g » sirunMva izvržena pred nedavnim na ■ renjskern. V na-lecinjin vrstah se bomo -kratko dotaknili ^oqodk<-\ v Vel-^ovem. v Poljanah n*d Skofjo Loko in v Železnikih, dogodkov, ki nedvomno spada* med .»aj-drznejSa dejanja komuni č v revolucij v T^ropi. V VelesOvo so dospe i »osvobo j tclju 8 junija t l orav v trenutku, ko je eža; na mrtvaškem <>dru domač fam okrog n:€ga pa so molili svojci Privleči *e n;»<» pri" druži i molitvi. Mrko «o gledali m z Zaničevanjem napovedali, da t> >t t ti tiečei zletej v zrak velesovski'samostan Na prošnjo ljudi na: tega ne mehovamcrn. Pntcm pa *o -e MtTC -pravni na delo Pre; §e w se teme i V' dogovorili, kako bodo dej;.nje izvršili, m kmalu na to je Marijino svetišče dstelo v zrak Tako je bila va. »c-v bodena« okupatoi pregnan, samostan Da m £nn po rosen ^av kmalu pa ie atedfla kazen z* to bogo^krun^tvo Cez t^^gj dni ,t komunist Ah.ićič rekel da se bo na^dn i lan tudi Marija zvrnila. §e proden e ie tO zgodio pa so pad;i vsi tn:e dnm=»c. »ć0 šarji« Pravijo da dva. pr d n sta izdihnila :ia ves s]a<- klicala Marijo na po moč. Liudte so mnenja, da ih ie zadel? božja kazen. Po P n k i dolini so« te lo's kr >ž:'e skupne gošarjev, ki so nen~hn> kaliii mir in srečo Po/jancev. Najhujie ps e ie prcJ. kratkim zgodilo v Poljanah -a*^:h P<»se-ben okras teg^ kraja je cerkev, ki *to:i že nad 800 let Svetišče so zidali in okra-ševa i nad 20 le*. Zidovi so bili nenavadno močni in debeli 4 m. tako da »o lahko z volovsko opremo ?li po njih. ko so cerkev zidali Posebno lepa je bila ve'iVa rno limica v notran-o.-t] prav tako delo doon-č:h umetnik h r<>k. Vse to je pred dobrim mesecem postalo žrtev komuni tienga »o-vobndijrosa dela« N;k:er na Slovenskem ozeml;u se njihovo doiovanje ni tako razga ilo kakor p'-av v Poljanah D^e 27 oktobra *e kr?i ofekolt] skornj ves deveti korpus« Posadk;* ie Štela 24 ljudi, ki j nato sq je ?aČ lo »f^vob^di n-i de'o«. Zgo relo je veliko polia-><;ko žunn'š'e. 9o)a in Se nekatere hiše. Po ;a^e so bi e ^osvobojene«. Kmnju p^t^m so komu^i«5ti va*-on<>*on. da bi dobil ki"ščk svoie pravice Nasnrotno. ko je od?el, so pritiskali nn*-fitm:rani robec na no«. če> da smrdi za niimi. Odpirali so okna. da ee je zrnk ofis+V dejavskege »smradu«! In takf ^n^n^^-p se £Trr>do danes proletarce in os\ToSnir:n naš narod in še po*ebej dejavno ljudstvo. A-i razumet?'* Pro'etarce se nredo dal le sinovi borat'h trgovcev m —■ kmeriški čsstua!«: Plaval tesivzi £zi***s svetevn^ vojne so Aegls^I Znana nemška revija »Signa:« je nedavno objavila niz razgovorov svojih urednikov z angleškimi in am?ri?kimi vojnimi ujetniki, ki so v nemškem vojnem ujetništvu V informacijo nrše javnosti ponat;r>kuiemo nekaj teh razgovorov z r*mer;ik mi vojnimi ujetniki. Iz teh raz?o-vo-ov ie razvidno, kako ge"!ajo Američani na razna pereča obče gt*spodarska. politična in socia'na vprašanja. Prvi «e je oglasi] knjigovodja M. Fin-kel5.ein. rojen ;. 1924. Mož je po roda 2id ir je bil zaposlen do mob''izacije v nekem manjšem židovskem podjetju v Fi-ladeifiji Po njegovem prepričanju »bo zmagal v tej vojni tisti, ki ima več surovin in ljudi« Fraza, ki jo venomer uporabljajo vsi anglo-ameriSki listi in p^i-tiki za pornirjenje širokih slojev naroda, ki se zmeraj bo j zaskrb'jeno vprašujejo, kako se bo končala sedanja voina. v katero 90 jih pogna'i ptutpkratakj voditeji Ffnkelstein =e namerava kot p*-avi 2d r*1^ vojni posvetiti trgovini z Evropo, kjer bo dovoli Dribke za zaslužek poVprečni ameriški vojaki, vojrri ujetniki vedo DT-av ma o povedati, čemu prav za prav bore v Evropi Večina pravi da ^ bi!a prfei jena i:i v vojn«. Vse pa 'e po?eka! s svojimi izjavami Herbert D tte iz Newade Prepričan je da ie bila Nor-mandija de' Nemčije. O Hile-ju misli da je neki nemški general, proti kateremu o':*Tčna v^r^^^ia v smislu član- -kov in informadl H ^o Jih ftitaH»v ameri-sy,h ijcfft, pri tem ne k^žein nobeyga kr^?č> ga Čuta ;n femllejc vse za či^.o zlato kar 1im serv ra »meriakJ i^k Ko pr;meT take?a oficirja navaja *Si n I rrje+c^ podpolkovnika ameriSkili n^ad -brancev Nathaniea H'>y*koto Bfcž je prepričan o zmagi ameriškega orožja m ravna'eljev, kater'm so domn h mehki pernati postelii zjutran postavljali na nočno omarico kavo s smetano in mleko s čo' n-lado. Pravega delavca, ki ve, kaj je d lo kaj ie skrb. znoj in žulii. ni med nj mi. Pa se bo na Sej kdo ki bo rekel, d« je vse to samo podlo obrekovanje edino »zveličavne« OF. Potrpite ma1o. naivneži in zaslepijenci! Tudi z imeni teh delavskih »rešit^jev« bomo postregli in z dok-zi podpr'i ttji-hovo nekdanje del^, s katerim so našem i delavcu zadrgnili vrat, da tudi kihnrti ni smel. kadar je sam h "tel Ze takrat smo si zapomnili te co^r^r'e in če bi bL1 komunizem res zaščitnik delavskega ;,nnu. tedaj bi rn^Tal svoje prve kroge nos'a*.\ v pomehkužena te!e~a teh de;..v kih p"-javk. Ker pa ie komunizem o«4a) to. kar je vedno bil. zato je te gospode nagradi] s j tem, da jih je postavi] na vodšina me t >. zločince OF. da se tu do pi:aosti napajajo tako 7sže'ene dravske krvi. Toda kakor povsod, tako se je komunizem u/tel tudi tukaj. Naše đe^avetvo je v vel:ki večini spoznalo nečedno z o igro in bo š'o za tistim, ki gi bo peljal v lenšn in srečnejšo bodočnost, ne pa v po snih o in ^mrt. Zato se je zavedlo ''^tis'-o drfavstvo v ogromni večini od]oe"l->. da a k** vno podpre domobranske vrste v b >;u in dlu. k^r se krt samostojen ctrn noče izl čit' iz ra rOcJneea občestva in ker hoče, da po svoja moči d>prines» vce. da se breznerodni komunizem izruie iz na^i" tal. ker ce zaveda, da prinaša komunizem r'etovn m;i s+a~u ssmo pogubo in ne rešftve. g'oboko veruje v posebno BvetCvno po lan-srvo Zedinjcnh držav, k bo .0 rno ; le po zaključku diu e svetovne ^o.ne zavladaš skupaj z Ang'iio rad ra.vx planetom, Izjemoma je pripravljen p-^d F o ovim i pogoji sprejeti v tO kompanijo za ur vi a-nje sveta še sovjete. Os aTi narodi in d zeve bi se mora'i s"epo pokoriti ukazom in željam te izbrane trojke. V naprej odločno odbija vsako mise] na obnovitev afi ustanovitev kake nove Zveze narodov, Četudi na samo prividni dcrr.o!ixatski p>a-lagi. Po njegovem mnenju trenutno s~l h ni važno, s katerim bouj darjev ter se nanj b ez ogojno nas'oniti Na vprašanje, kaj mis!i o bodoči usodi periske, je znrgrtl r. rameni in krp^n molčaj. Usoda in bo'-olno-t mn'ih vzhodni« evropskih narodov ga sofofa zanima O A.n?leiih se je izražaj Š3 d^k^j 'epo in |W'iaanesl izve je, kakf>r navadn ameriški vojaki. Glede sov e ov m?nda zae; kiat ni računati na kak re^ejš sp r med njimi in Angoamer č?ni Prilično s ičn-^ga miž'jenia. kakor p >d-po.kovnik Hoyskot. *o tudi ostaTi ameriški oficirji - vojni uje'niki Po nj novem mnenju bo pripadala po vojni oblast v 7\ rop so*He4om. nad Južno Am~rko In Afrike pa Zedinjenim državam 17-od* malih evropskih narodov in evropske civi 'iz clj Jih sploh ne zanima Edin* izjema, ki jo je naše uredn k »Sigriale« med ampri^kimi oficirji je bi' rezervni kapetan Lindlev W »od. rojen 1917 Lindley Wood ne *a'i sokrivde Ze-d njenih držav za izbruh dru-^e -veJov 1-vojne Prepričan je, da Je prez dent R"h> -eveli - prem i mjerio zvij^čncct'o pahn'l ameriški nn^nd v vojno, ki -o Jo ž"-^11 in pripravlja'! ameriški plutokreti. G'avni krivci za izbruh druge svetovne vojne pa i zmago in ljudstvu povedali, da je šele za-ijala prava svoboda, da se bore za njihove pravice, za njihove dom-či,e; da se bore za to. da bodo živeli v lepši. bo!>j svobodni Sloveniji... Ljudje so na zborovanju Jokali. Govornik si je na tem shodu celo upal trditi, da so cerkev lai.o bogoskrun»ko uniči i — domobranci, ki so drveli skozi vas. Ljudstvo je dobro vedelo, kdo je to storil. Potem ^e je zečela veselica. Naslednji dan je župan Tavč:ir predlagal, da *e mora od domobrancev porušeno m oskrunjeno cerkev popraviti, d3 bodo v nji lahko spet bra'i službo božjo. Dejal je. da se bore za svobodo cerkve in vere. zato da morajo cerkev spet p°Pra- viti da izbrišejo domobranski greh v po-'ia-.et-e.-n svet'šču. Ljudstvo je hodilo pO razvalinah, nekateri so jokali, nekateri pa so ^e na gas smejali in razde anje odobravali. Sestavili so komisijo, ki 6i je ogledala ruševine, terenski odbor pa je oklenil, da mora i o cerkev popraviti do Martinovega, duhovniku pa so zapoveda'i, da morn brezpogojno priti ob 2. maševat. Vse to se ie tudi zgodi'o L^udie pa so slutili, da se nekaj pripravlja In res. Ob L ponoči, sta <;e dve strahotni razstrelbi razlegli po oko-Hei. Ljud;e §n 5->ie prn*i jutru zvdei. da sr> tokova^i rv>-ma1? cerk«=»v v zr-k. S"d"»; ie stvar ja^na. Oerlcev ^o mi^ireli s 100 k? ekrazita rknuiiifi zvonile ie pokora! pod 'ebi-j več Wš ooiHnnsVe cerkve pa ni več. ub temu. da so vsi poljnnrj ve^e,;, da so cor1*''^* un*ct*i K?ovali, 50 ne^at^ri terenci trdili da so tudi to delo omvli *">mobranci. Obenem na so *udi •frdili. da ;<-> b;,a važen vin^aš^i ob^^ret Prec' d^evi so !=e t<^lova:i znašli tudi v «osednfi S°Wci dr>linf. Pridrveli so v Z ~ 'eznike in hoteli priredili zbo-ova^je. >"a rnrthlg na Je š*o le malo 'juds'va Zato dnTenmu orpMvaMvu povrd"!« da se - j~. ^-^ - i—.i r«"?*-^'^1! 1- - - ^*^ o pri 7nsti njihove »objasti«. Za ^azen so 1 končanem mitingu o<»že ro "" f-, OOT<5iU" +'*^: r-rV "V T V v Selški do'ini pokaza'i. krj -e nam*m ni hove »osvoboditve« in za kakšne »ide il^« se bore... 00 po Woodovcm prer>-ixa^ju Amrl ži. ki hočejo venomer izkoriščati za svoje poieb- ne an^teslke cil^e ^svrr»nske s^re. le~-; d nado, da se bo iruga sve1 ovna -.ona končala bolje, ka^or jrva let " >1r 1- a mahalo zopet slerro- sovraštvo. kafcoT v Versaifl su, po-bem bodo posledice t po pečini n m-iro nje v dolino, kar je Še te*avne\e P i tecn gra gonjač navadno za ž valjo da pre it o hojo z?.držuje in p^z', da bi se breme n: prevaCilo Čez glavo na t1 a. Kadar vojaki počivajo in m pri v šči o Vos kruha. vo~n'ki natslljo že vnaprej na svoje mule. Rartovorijo j h. rrp>:jo n okoli vratu Jim c,v>^::: vr č> z cw om. .'"ei. p v.m .**e od ešri:o. Vo;a'.; ima svo-;o mu o r~d in ;o v čk a* »'adi po vratu. Zaupno mu Hval pW dolgo gavo na ramo. kot da sta si res p' -va prijatelja. Skupaj bo;u;?a. č • v k in žival, o V- a prenašata iste težave in st-j v bo'u r.-ed smrt o in ži l e jem povsem združena. Neki gonjač m1 e pripovedoval, da nvu je med v-ami živa'mi s katerimi je ie korakal v boi. najbolj ž-0 za mu p. ki m 1 je rešla živ je-;:. V bou je i k } na reč zavetje ra nen'm h"bt m n tako je vražnikova kros]3 zade-1a -am-sto nj-^-o ubogo ži\*a'. Mulam lahko nstožis n odložig tovor. f.l-d ^rme-jem tr>pcv in Žvižganjem granat ostanejo mule mi ne in čakajo, da bo;ni \-rvež mine. ko gredo spet rrprej. Ko dobe zvečer zato bolji o hrrno n jih pri tem vodnik prijazno p^gl^di po vretu, se iim pač dozdeva, da so tud one de'oma pripomore k zaželen mu u-p^hu. Vojni rxu-očrvaiec Vi jem Scholi Ljudje ostajajo nemoteno po stauovanjin m drugih loka1'1! in mnnovn" (^pozar^s. dfl MSni tarealne or'rnrns n.T?Moni iiamest-rillvl o«ehn^ Of!«roi?orni, d*» {rrf»dn vsi •itanovalti takoj ot» zn^Un ?.n nhrm v za-klnalife. Z::r- borfo policijski orgranl vrs.li oDĆasao kontrolo. V mladini raste nov rod slovenskega naroda Ob bazičnem cbtfarcvanju Js Ifubczcn ljubljanske šolrlie mladine vlila v mlada srca osiratcllh begunsiv-h otraH iskreno Ižz-zZszo tclažlro Pod vzvišenim geslom »Mladica mladi-nj« je biia u:^peš:K> izvedena natirka, namenjena božičnemu obda ovan;,u begunskih ter izernsinčkih otrok, ki šo se v težkih dneh vojnih str. hot zatekla v Ljub'Jano. Obdarovanje je bilo v navzočnosti prezi-denta Pokraj5nske up-.-ave ter ger.cjralr.e a mšj>eKtorja Slovenskega dom brur.stva generajla L. R upnika in pod pok. ovi te! j- stvom preži ientove sop os? ^e. C-] e Rapnikove, ki je pred obdari v i J- 13. otrok v bogato okrašeni anci n boj:šču chranj2jo sokove za boljšo bod c-nost Dolžnost me veže, da ponov:m zahvalo gospod čne Kapus^ve. ki jo je zre^la piedsedr.iku Socia ne pomoči g. dr. E o zu in g. dr. Kultcreriu. pridružiti pa morim svojo zahvalo za vse gp:. ravnat***je ljubljanskih šol, ki so mladino vzp dbujaU m ji ši pri plemenit m delu na roko m za v>e dobrotnike, od kn'erih «10 nekater' preko svojih otrok postali zares b ga*e darove. Tonla zahvala vel in rudi >nim rh-j "knjam. ki so skozi ves ied n žr vovale svet prosti ča«. za »veje begunaKe bn«te n sestre, da so darove zavi'c in :ih taku lepo pripravi e. kakor jih bomo sedaj raz- Preden pa bomo darove razdelili, bi rada pCv.darila misel, ki se mi ob *ej pri ožnosti poraja V slovenski mlad.ni ra>'© nov rod slovenskega naroda. V tenj oUu je globoko zakoreninjen čut po?it.oval-nosti. pripravijeni>sti. deanske ljubezni do naroda in smis'a za sluven ko narodno skupnost, ki nam daje občutek trdne a upanja na lepše dni siovenskrga naroda. Narod, ki si v tezkib dneh Ban p ni ne more propasti. Po tej mkidini pa. ki je ravno ob tej obdaritvi pod gesi m »Mladina mladini« na;|epSe dokazala smisel za samopomoč, slovenski narod postaj notranje močan. Mladi obdarovane!! — Kct sem sa.na mati. vem. da vaš' nesrečni, pregnani s ar« Šj ne bodo madim prijateljem in prijateljicam nikdar pozabi'i. da so vam, ki ste njihov up in njihovo ve^e'je, pripravili vsaj nekal radosti za le-tošnji boMč. ki £:a b >mo prarnovai v visku s*rahclne borbe za novi svet, ki nam ga naj z m rom p i" nese Bog Pravice in Dobroto, č ar rojstvo bomo te dni obhajali. — Ker sem tudi sama bila pregnana pr^d stim peklenskim boljševizmom, pred kote 'm trpite vi, vem, da vam ljubezen vaših bratov in sestra z ljubljanskih 5"! vliva v mlada srca mehko tolažbo, katere b'a o-d jni učinek razume ?amo tis*i. ki je ke-d.ni brez pomoči trpel. To pa vas bo povezao v enotn st, v knte: i h's'o 'o o praznovali božič v 6reči in zadovoljftvu in "b spominih na sedanje težke dni. k° sj tudi mladina snma med seboj pomaga pre1 Rusije. Sdjj p«, ko so balkanski -a odi spoznali bo iš vike iz !n>tn? izkuSje. .0 se uverili, da n:ma boI'Seviški :ceči -m-peria izem nič skupnega z ru-k<> nacionalno idc-o'ogio. Srb-ki đobrovolfski k-r-ns. z'r n pO gcncrslu N^d'čn, se *e omfiknil iz Sr i.i *. V goz fovih S bije ce ra' a ajo kupine srb k"h kmftov, ki se kot r v dni Srbi ne morejo p'miriti z bo-jše izr om. moči V S'oveniji se proiibo j evišu zbi ajo okeli generala Kup.ika. V Bogariii na«*ajajo samostojni racio-na'ni odredi, ki dol ajo v zal 1 sovjetska vojske in prekinjajo redne d bave in zveze. Bc,lgareka nacionalna vi ida je prič !a organizirati bolgarsko osvebo !i'ru> vo sko pod po\eljstvTom po.kovnika Ivana R go-zarova. Govoriti o znaeau vseh t h si' je so r> -zgodaj. Praik'ično te vse te naha a o v b j-rem stnn:u ali v prvem raz oju aji v rOO -ga-izaci;i. toda to je že dovolj, da thko rečemo, da se bodo vsi ti bal' anski narodi kmalu 1 k učili v skupno fronto borb« n o-ti boljševizmu, ki jo bodo vodttf brez Uomr promisov do končne zinag^.« 7:?ri2rC'-''-0 ^ !u":cta na Siciliji G^hj: povod za tež'iv:h rne=tih Ob catanijskih nemirih e 11 a povzročena. kakor prizo-fu ro ;z 1 . hi da stvarna škoda. lTp:pč|,.ni e ;; •'» ,Tiu;1na oncinska hra -> iopjo ^i^jska banke, «pdii?č3 ter o:r d ji naborni ura i. Cste Bonomijeve vlade, ki so na< opi e z !»ro*j->m proti de-o :n>t antom. ro z fi d e g avne mestne prometne točke, da bi prepreči e ponovne dernonatracije. Zna i rut je. ch T . K°D"v™<*>v SztgeTvar ePeČuh^3 \ \ ^^^Z-Z^ riaT.os . V 3vanicgrad s!alma° ^HdTacW "Ca^^t, Karlovac »Apattn N.Vroai Kula • • irbobran^k •te* . .ugoj Bunas* ^ aTaia« Re»ija .J" ikmcla Bećei > R. .•».««• KosTamicaS^—a^v Nbradiska Brod '^v~> 4 BihaH Wt#mcSt ^anjaiuka c d™ .0rso> ^ T uObci\ ^'-^ramca .y«V\i ^\ V V A K A3% roiarevai ftlovi dofiap nase gCedad&fze umetnostne fteCostt V Operi ]e bila uprizorjena „Thais"9 v Urami pa veseloigra 9tPoslednji mož" Premiera je bila pred dvema letoma. Kulturna Ljubljana je sprejela tedaj Mas-eenetovo »Thais« z iskrenim priznanjem. Tudi v našle inji sezoni je privlačevala. Na desetine predstav je doživela. Medtem pa se je usoda nemilo sklonila nad odličnim interpretom senobitskega meniha Atana-eia. Zazijala je globoka vrzel. Naporne vloge se je lotil za R. Primožičem Boris Popov. Te dni je bla prva predstava >Tha±s« v gledališkem letu 1944/45. Prvovrstna izvedba, posrečena zasedba zagotavljata operi trajen uspeh. Prvenstvo uspeha pripada Thais Valerije Heybalove. Ta njena stvaritev je mel najsvetlejšimi dokazi njene polnokrvne umetnostne pri-čevalnosti. Podoba je, ko da vsebuje pojav grške hetere Thais lestvico interpre-tacijskih možnosti, ki se ob njih izrazno podajanje, stvarjalno hotenje V. Heyba- Valerija Heyba£ova love lahko najelementarneje razmahne. V plastično izraženem dualizmu bohotne čutnosti in duhovne prečiščenosti, ki ga povezuje Thais v svojem bistvu, Taste njen lik do nedvomnih oblik evropskega formata. Morebiti ni V. Hevbalova v nobeni Svoji vlogi vrhunske kakovosti tako prvobitno, resnično, iskreno, pretresljivo zaživela kakor kot Thais. Tudi Malame But-terfly, Aida in Tatjana niso izvzete. Thais V. Heybalove je nosilka predstave. Predvsem njena zasluga je, če izostanejo, vse možnosti neuspeha, Id se v danem primeru lahko sprožijo ob uprizarjanju te znamenite Massenetove opere. Iz svežega gpla so eočno, razločno, lahkotno zveneli njeni spevi, zlasti v zrcalni ariji v tretji ter v ariji o ljubezni v četrti sliki. Atanaela je pel ter Igral B. Popov. Predvsem ga je pel. Njegova preizkušena pevska, kultura se je kazala v številnih samota dvospevih. V njegovem baritonskem pevskem deležu ni bilo dramatične teže. Ob vzporedbi igralske izraznosti pok. R. B. Popov Primožiča in B. Popova se razodevajo poučne ugotovitve, ki pričajo o svojskem igralskem slogu obeh odličnih interpretov. Primcžičev Atanael je žarel .v ognju Jina-mike, podčrtanega senobilskega fanatizma, osvajajoče elementarnosti, primarne izrazne sile. Ob Atanaelu B, Popova pa smo lahko povzeli značilne črte dostojanstvenega nastopa, pretehtano zadržanosti, razumske dognanosti V Primoži cevem Atanaelu je plamenelo čustev, v Popovlje-vem prevladuje razum. Puimožičev Atanael je zorel iz navdiha, Popovljev pa iz določne zsrrajenosti odrskega arhitekta. Obe zasnovi se posrečeno dopolnjujeta. Zato nam je ob dramatičnih viških uhajala misel k Primožičevi koncepciji. Tretji nosilec predstave je dirigent D. zebre. Prevzel je štritofovo dirigentsko dediščino^ in jo prikrojil po svoje. Medtem ko se je pretapljala št itefova interpretacija s toplimi čustvenimi poudarki, je D. žebretovo vodstvo usmerjeno k prvinam izvajalne odtehtanosti, vestne pripravljenosti. Tudi ostali nastopajoči so zaslužili pohvalo. Na novo so podajali obrobne like Krobile, Mirtale in sužnja Kržetova, Bu-kovčeva in Langns. Posebne prtkise za odrsko preizkušnjo v teh treh vlogah ni. Lep uspeh so imeli baletni solisti ter so. listke G. Bravnlčarjeva, S. 4»pljeva, M. RemAKarjeva, M. Kurbos In D. Pogačar. Režija C Debeveeva, koreografija P. Go-1 mi nov**, zasnovalka kostumov J. Vilfanova, »Mariji Stuarf je siedtfa v Drami prijetna sprememba. »Poslednji mož* F. X. Svobode spominja na odrska dela znanih komed*> grafov. Seveda ne moremo govor'ti o eenza-cij&kih odrskih prijemih. F. X. Svoboda, ki je ustvaril kakovostne literarne umetnine, ne kaže pri svojem »Poslednjem možu« bogvc kakšnih literarnih ambicij. Pać pa je \ poni meri dosegel svoj namen, če je hotel napisat! veseloigro, ki naj občinstvo zabava rt ki ga naj morebiti še nekoliko pouči glede družinske vzgoje in pravega družinskega ozrača. Naš odlični gledališki ideolog pisatelj Fran Govekar je prevedel »Poslednjega moža« v 6kladju 9 posebnostmi našega jezika !n s strokovni ašScim sluhom za njegove lepote. Višji režiser prof. O. Š e S t je prevzel re-ž.jo zabavne vesele igre in jo pripravil & tenkočutnim smislom za odrske uč*nke. Premeril je njen pravi namen ter skrbno pazil, da se ni izrodila v plehko burka\ost a'i pretirano Izpačenost. Le tisti obhod no stanovanju v drugem dejanju bi kazalo 'skrčiti. V osrednjem živcu tridejanske vesele igre stoji ter se vbada Cesarj ev Petelin. Prava saščica za našega Cesarja, ki se je zopet znašel v polnem krvotoku svoje prave igralske stroke. Zdrava umerjeno«*, ki označuje njegove poglede na oblikovan;e posameznih rkov, odlikuje tudi njegovo kreacijo Petelina. Ne prehaja na bližnje tor-šče surovosti, gro-bijanstva, temveč utesnjuje Petelinovo družinsko tiranstvo m kasarnsko strogost na okvir, ki se ob njem razkriva Petelinova dobro nvšljena skrb za dobrobit svojcev in ki omogoča siklenno sr^^znanje ter notranji pre obrat. Cesarjev Petelin resnično žtvi na odru. /A*g je že ob prvem pojavu na odru zajel poslušalce v svoj krog. Slednja izrazna inačica prepričuje. Tudi maska je izvrstna. Božični prazniki v LjstMpm Popoldanske potoo&iice — Bcž'čnsce mestne ofečlm ter odbora za begunce in izgnance J. Cesar Pulcc Petelina izstopa še mž S odar, snovalec družinskega »puča«. Na krst je brez umetelne narejenosti oblikoval ta svoj lik; očrtuje ga mladostni pegum, iznajdljiva pre-tkanost ki pripravlja z njo polom družinskega nasilnika. Nakrstova prožna igra učinkuje preprosto, četudi mika vloga k vnanj* r.a rej en osti in retoriki. K spremembi družinskega ozračja so pripomogli s svojo odkritosrčno izpovedjo pred dozdevno nagačenim Petelinom še plaha, pasivna, dobrosrčna žena M. M a b 1 o c k e . obe živahni hčerkj Ra&bergerjeve in V Juvanove , ljubko neposredna Tončka Svetelove, navihani Verdcnikov Jaroslav. Drenovčev slabič dr. Gabršček. končno Se kuharica P. M a z o v č e v e m Raztresnov Barčin ljubimec Vsi so pokazali smisd za sfc'adno, bistvu veseloigre prilegajoče se sode ovan e. V naših dneh se bo »Poslednji mož« gledalcem nedvomno priljubil, — c. Sp omtnt na n avaQgaenwa Sofsko leto 1883/84 sem stanoval v Rož--:* ulici št. 3 nasproti šentjakobskega župni- šča, v sel o sem pa hodil na Grabnu, kjer je bil šolski vodja Leopold Belar, ki je bil istočasno komi dirigent pri Sv. Jakobu. Poleg esobe v prvem nadstropju, kjer sem stanova] pri postrežeku Bal., nt vi. je bilo stanovanje Lovsmove družine, kjer so imeli hčerko in dva sinova. Stare ši Fran, poznejši šolski upravitelj v Vinici, e posečal učiteljišče, mlajši Janez je b:l v četrti ali peti gimnaziji. Na slanovanju so imeli še mojega součenca. poznejšega odvetnika dr. Ivana M odi ca. Ižanca. Ker so imeli pri Lovšinovih k a vir, ^o se pri njih pogosto zbira i Francetovi sošolci z učiteljišča, kjer so se vadili v petju, pa tudi v drugih šolskih predmetih. Semkaj je zahajal tudi Francetov sošolec, poznejši komorni in operni pevec Fran Navai-Pogačnik. Sušlja-li so — saj otroci imajo povsod svoj nos — da Pogačnik slabo izderi je in da ne bo dovršil šole zato mu je bil Franc Lovšin ne samo dober družabnik in prijatelj temveč mu je izdatno pomagal tudi pri domačih nalogah. Da ni ime1 P g č niik Lovšina in profesorja petja Ncdv di, na svoji strani, bi najbrž ne bil dov.š 1 učiteljišča. Toda profesor Nedved! Ta ga je oboževal, mu dajal pogum, že takrat slavil njegov lepi ten-c-r ter ga navduševal za petje in glasbo, da je moral, če ne bi bi ho.ei, dobiti veselje do te božanske umetnosti. Kakšen je bil Pogačnik? Sirokoplcčat, z močnimi prsi, raven kakor sveča in, m — ponosen kakor vsak dober tenorist. Se jaz. ki sem lani ob zlati maturi zapei 6 svojim, zdaj že nekam hripavim tenorjem, na koru zahvalnico Vsemogočnemu, sem si misli!: Kdo me prekosi; Pa kaj raj misli o sebi takšen pevec! Naju, namreč Modi ca, ki ga je klical za Bigo. in mene še pogledal ni. Za to študentovsko druščino sva namreč midva hodUa po cigarete. Zdaj ta. zdaj oni. Vsakokrat po eno cigareto za en krajcar. Bije- so to tiste debele svaičice z ustnikom, ki so imele strašno čudno ime, namreč jenigde. Ce so bili trije skopaj, so svalčico razdrli, tobak razde ili na tri dele, da je dobil vsakdo za en dim ali dva. Čez uro ali dve se je ta igra ponovila in se je ponavljala, dokler je bila družba skupaj in seveda, dokler je. bij še kak — krajcar! Zdaj pa še Pogačnikovo ?olo-petje! Ampak počakajte! Najprej pridem ^opet j^z na vrsto. Takrat sem bil v šentjakobski cerkvi miristrant. Ne samo to. Pomaga sem pri zvoneniu. vlekel dos'ikrat navčka. pa tudi v levem zvoniku velik, ga. Pravim: v levem Potres jih je razrušil in po potresu so postavili samo en zvonik, — To še ni bila vsa moja 6|užba. O procesijah sem nosil malo banderce. nadomesfccval sem pa tudi meharja. Meh^r je bi] namreč tisti, ki je na koru meh gon;l. Takrat seveda ni bilo se elektrike, zato je b>> treba napihovati in goniti meh mehanično, kar z rokami in z vso tcle?no te^o. Ob majski šmarrični s avnosti leta 1884 je pe] v Šentjakob-ki cedkvi zares izvrsten mešani cerkveni zbor katerega č'ana sta bi'la tudi sin Belarja, poznejši prof sor Belar, in pa tenorist F.an Pogačnik. Cerkev je biila zfasti ob sobotah in nedeljah natlačeno polna. Ob koncu šrnarnic je namreč Pogačnik vselej zape; kako jepo Marijino pe-em. Kakor bi ga zdaj videl, tako se ria spominjanj ko je zapel: »Ti Marija, rožica!« Pred seboj je imel lesen notni pult, obe roki ob bok. Stal je mirno, pel brez truda, brez naprezan ja. Njegov i razveselil š-;omašnt m revne hubljamke pre-b va ce. POLNOCNICE su oiit 'et(*s v cnr> u --i/ota.**! livb'ran^-.^gfi skof;js'< «l! i ord:nirflt3 v nedeljo ponoidLie, tako da sn b.ie končane ži >b z-uemn tvi. i ^ubtjaitski verniki ceni ' '* one rt'kve. ci ** t. ni h zrn r da IIMrkJ naj'?D še jaslice V senklav^k* cerkv' it nadomeščata po^i^čmc. Škofovi »lovtSIKI npredstav* G^er,!or-(.^<>,,>•, '■n- ve otrtške ba ke »Princeska tn zrnni« ? Ho/;e-kovim prž« pa naj hi pra/n'ćncga vzdufr vnim Hvljc3ijsk*ra Ljubljana, 26 decembra Mrzla in z rahlim snegom nastlana zimska noč je legla na Ljubljano in jo odela v pnw-n'čno božično občutje: sveta noč... L ubijana je bila zbrana ob jaelicah in božičnem drevescu, ki je bi!o sicer skremnej^e nego v mirnih letih, ki pa je izžarevalo tem toplejši sn^onočni čar. M-sli so se dv-^ale kvišku m sc razkropile na vse strani \'a Ca'karie-vem nabrežju so že nekaj dni pred tem pokupile ljubeče ljubljanske mamice božična drervesca in smrekove veje. pri šenklavski cerkvi pa jaslice, pastfrčke, vol cke ;n dru ne predrnete, ki spadajo k jasicam. Kakor ob MUdavTevem. tako je bilo tudi pred božičnimi prazniki največ povpraševanja v trgovinah papirne stroke. Zlate nedelje m njene starodavne tradicije letos sicer ni bilo. vendar pa je bia ljubljanska mladina kljub vsemu priroerno obdarovana, V kolikor so b h cv. rila bolj skromna, pa so bi'a ožarjena s ttm večjo ljubeznijo. BOŽIĆNICE M^mo, cketojno je praznovala Ljub'j&na letošnji božič v skladu z reenobnostjo vojnega časa. Za one. ki im m bilo J.;n&. proslaviti božične praznike \ kroju dragih s\x>j-cev, se je zavzela ljub!jansk;i jaoi si ter omogočila njihovo obdari+ev. Tukaj je treba v prvi vrsti omenrti Ijubl^insko mestno občino, ki je tudi letos pokazala, da skrbi za vse pomoči in podpore potrebne ln skuša lajšati težo živi enja, kar je blagodejnega pomena zlasti ob božičnih praznr.ih. Kakor druga leta je priredila mestna občina ljubljanska tudi letos po svojih eoccln h zavodih boZičnice. ki so b'#\; ponekod združene s skromnim obdarovamem preskrbo\vn- j pope.jaj Ljubljančane '" cev. Tako je b'la za sveti večer pripravljena j.i vojne dobe k rs I iepa božićnica za otroke v prt hodnem otroškem domu v no\i stavbi za Marijaniščcm Prireditev je počastil s svojo navzočnostjo za upravljanje županskih poslov pocblaSčeni e--neralni tajnik g. Fmnc Jančl&tf ki je na^rvo-ri! zbrane otroke jim požtlel prijetne praznike in svojim vodilom dostavil naf'epše želje za bodočnost, v kateri sj bxio vs otroci najlepše zah\ai-li za vso sikih, ki jim jo sedaj izkazu e j o. s tem. da bodn do«rojn; m pošteni člani človejike družbe. Mala dvorani ca je bila polna otrek. k- so napeto opazovali svoje tovariše, ki so pe!i in .^rall ter rajali angelske plese. Ob koncu so bili vsi otroci ibdarovani z zavitki božčne^a priix>ljška. nekaterim od njih pa je B /ček princad rudi ndv,c z mske čevlje Z.& \m \n se je nai; dečko komjžno zahvalu ^jspodu tajnica. Proti večeru je bila božlčnica v mestnem zs\*cU-šču za onemogle v J8p?fe\-i ultci. Vsi oskrbovanci, katerih število ee cfiblje okoli 210, no bili zbrani v veliki obednici sred1 katcrre je Svtalo velijo icotr okra?mo bož eno drevo. G. generalnega tajn.ka, ki se je udeležil tudi te božićnice, je pozdravi? upr*v;tej zavetišča g dr. Kotn'-k. nakar mu je odtfovorfl g. generalni tajnik in želel vsem naW70Čirn srečen Božič. Oskrbovancem je bila razdeljena skromna yu2xna, enim pa. kateri n;?o mo^li v obed-nico. ker eo preslabotni, ca b: zapustili posteljo, je v spremstvu mestnega fizika dr. Rusa prmesel božična Fošč/la gospod tajn'k sam po vssh sobah. Pov^r.d so bia lepo ure-!ena !x-.žična drevesca in postavljene jaslice, ki so jih po večni nar'«?li, izdelali in poslikali oskrbovanci sami. Vsi so se za T&ščila in za vso skrb lepo zahvaljeva1!. G. geneiahv tajnik Jančr;j?a^ je vsem obljub'' da je že za£*otov":] n-idaljnjo dobavo premoga k' bo r'izHeljena še v teku t*ekoče?ja teJna in da bodo tako oskrbo\anci rn-ijetno na gorke^n ^i-ifaknl: jhvo leto in prv>rali n:.i z'mski* dne\'e. G. generalni tajnik je nato obitfcal oskrbovance v cti^'ra7n/. »sto?3j-sJa sveti večer so bili obdarovani belokra inski. do1 en j ki in notranjski begunci Lepo bož'čn:co. ob kateri se je pcenekaterermi navzo^rmu oros:!o rko, ie organiziral ljubljanski Odbor za begunce. Podobna božićnica za notrinjske begunce je bua prvt l«cž'čn> nia/nlk v Sl'mskoveni domu. Za danes, na Štefanovo popo dan. p« je bila napovedana v ur.-ut nski dvorani predstava igre »Vrnitev« Pred-^avo z :zčrpnim po < čilom predsednika begu.a*ceCT odbor1 e vestno pripravil odbor za debniske. notr?nj-4:e .n belc-krajinske begunce, k jt namen 1 čisv do+> ček v LjuhljaiT Mv^jočim revnim begunskim družinam. Pa mdi po raznih drugih IjubljantJc h človekoljubnih ter SOcanTl u-»ti:ovah so b;le nr.memc božičn'ce k so Sponslnjaimo se brezdomcev, darufmo za Z.isssko poo^oc! 'n dcl<^\Ti'm bri^m. Spored bi imel nedvomno se primernejši čm poodarrk če b. se sprimn'li »Cvrčka za pečio* Pr"*tav*rl ra ie tre^a >e mi«»cl. da bi ne kazalo zamVrat prirejati že lani in pred'ar4: im uorisor • ■ h rnladinskfli def. dokler n« bo ^Rdcva kapica« "r'-Tncmo prc:«r!»r''« in d'-V^rr c.i ic r»e ho c gle-da a v-sa ljubi iansVa mHldhi i PROSCatNJE V STEPANJ1 VASI Sv. Štefan je cerkveni patron na-\ prijazne in po su-oj-h tra lci: ih ftloveee Stepali\t \afi*' L uh ijančanc wi okoličane z w:h strani Ril jc to prazrt'k i zvončkov, ki m> &<: sat ckali k p-irro-nu Stepanje vasi, da teprosijo nr r \"-i zdravja za snoje kcnj'če. T stee poročlB te dni: elektrotehnik Tnne Obriti 2 Vrhnike ha edč Kat3-rina Saks h Sške. v cerkvi sv. Cirila in Metoda vecučiliski profesor dr. France Vebet »n c?dč. Marija Šfibar iz 7-iane bežigrajske dm/i-ne, v ?enrpctrski cerkvi pUatel' c/r. Jože Krivec in gdč. Kamila Verdet. ter Rnančni preglednik Jože SstničciT In gdč. Jr./ica Man« '.'C <• St, Vida pri Stični V fr. • " kvi 5>ta sc poročila inž. Frnnce Murnk in i>dč. Breda Pimtar. Bančni oradnik Ivan llettet se ie poročil z gdč. špelco ČGrmiovo, aradnico iz Št Vida. Novoporočcncem želimo obilo sreče! ODPRTA \TOč IX DAN SO GROBA VRATA Clcr praznike so bdi pokopam pn Sv. Kr>-žu 221etna Jožica Maiaron. upi kojem policijski tajn k An'on Knez, upokojena u:it. 'n h^na pocestnica Terezija Fridrich ter usmiljena sestra Jožefa /anlfl K'zen tega so umr-'i te dn' v Ljubljani UOletna Z^fiin Pernička, 531etni kroač in posestnik Karel Kovic, 49-'etna postrežnaai Albina 5mc'e. 31ctm I)., r> Ribč, 63!efni zasebni upokojenec Herman Šierlijik, 7Qietni mestni delavec /gn£c// //rcn, SOletni upokojeni noSbii unavnik Anton r?-letna Frane .ska H:' »i r'-k, una /. i~ ni 141ctn. posestnikov sin Fiance Baje iz Dolenje va«. Z vlaka je padel 44'etn: Li:d\»!v Jarc, k: ima poškodovana leva rebra Ponesrečenci zdravijo v ijuh'iansk; bobivtaci. Dr. Fran Vatovec: 1? Ob zori slovenskega Ob stoletnici nOUlilCfV5I BleivveLsovib »Novic« IlUflllOlf« V tem Časniškem somraku skušajo Bleiweisovi nasledniki prebroditi krizo s sredstvi, ki naj bi bila z njimi vsaj za silo ohranjena tradicijska vna-nja in notranja podoba pobleiweisovskih Novic. Vnanj a podoba naj bi pridobila na svoji privlačnoti z lepšim p,a p ir j e m , ki so bile Novice na njem natisnjene. Novično uredništvo napoveduje v vabilu na naročbo za 1887 primernejši, bolj razprt stavek. Toda te vnanje spremembe niso mog-le zagotoviti listu novih naročnikov, če tudi moramo priznati Novicam za določeno časovno razdobje pečat seriozne revialnosti. Hirajočo Novično notranjo podobo pa SO nameravali Bleivveisovi časniški epigoni popraviti 8 političnimi, strokovnimi, stanovskimi, novinskimi ter drugimi taktičnimi in propagandnimi sredstvi. V političnem pogledu naj bi pomagalo razglašanje Bleivveisovih političnih gesel in povdarkov. Novice se pri tem venomer sklicujejo na potrebo zvestobe Bleivveisovemu programu in BlehveiSOVO nenadomestljivost. Ta teza, ki poveličuje konservativno politično mišljenje in ki vztraja na kultu »nenadomestljive« Bleivveisove osebnosti, je med drugim povsem določno označena v vabilu na naročbo za 1883., kjer zatrjuje Novično uredništvo, da bo v načelih zmeraj zvesto preteklosti in da si bo pri sredstvih prizadevalo »hoditi pot premišlje-nosti in odločnosti, katero nam je kazal oče Novic in prvi probuditelj naroda dr. J. Bleiweis, se ve da V popolni zavesti da nam on sam ostane nenadomestljiv«. Novice naj bi potemtakem podprla v hudi stiski posmrtna gloriola BleiweisovegrL spomina. Toda sredi visoko pljuskajocega valovja političnih strujnih tokov je utonil klic Bleiweisovih posnemovalcev. V prvem desetletju po Bleiweisovi smrti, ko se je samo po sebi sprožilo vprašanje ohranitve Novic,-je ubralo njihovo uredništvo pot, ki je bila v taktično teoretičnem pogledu sicer dobro pretehtana ki pa ni imela nobenih praktičnih, koristnih nasledkov. Tako se Novice zavzemajo za slogo.132 So proti osebnemu boju in razporu med narodom.133 Novice naj bi postale nevtralen list, ki naj bi vplival pomirjevalno na razdvojene brate.134 Hodile bodo zlato srednjo po t.135 Toda Novice so obtičale na poševni ploskvi. Neko notranje nasprotje je izpodjedalo Novične politične izpovedi Novice naj bi bile urejene v Biei-weisovem duhu in po njegovih načelih"6 Deležne naj W bfle nekdanje veljave iz Bleiweisvega časa.137 v Urejevanju se opaža neko togo, birokratsko avto- matično ravnanje v odnosu do umriega Bleiweisa, čigar želje je treba natančno izpolniti, tudi če gre le za objavo članka o češkem kralju Karlu 1. Treba ga je brezpogojno natisniti, saj ga je bil že rajni oče Novic določil za natisk.133 In vendar so bila s preosnovo v urejevanju Novic sredi 1891 poteptana osnovna Bleiweisova urejevalna-načela, ki niso pustila politike na prvo stran. Politični povdarki, ki jih je Bleiweis previdno z ovinki uvrščal v Novice, se sedaj obešajo na veliki zvon. Kljub temu se je prelomila poslednja rešilna bilka, ki so se je Novice oprijemale z načeli nevtralnosti, sloge in zlate srednje poti. Novicam ni preostala druga pot nego vrnitev k programnemu izhodišču. . (Dalje) ia2 Novice 1885, 32: Novice so in bodo ostale za slogoo v naši narodni stranki — one bodo nasprotovale nasprotnikom nase sloge neprasaje po imenu osobe. >Lj. list« pa se sedaj nvsU, da vladi, deželi m narodu kaj koristi, ako podpira in zagovarja one, ki rušijo slogo naroda.« is« v vabilu na naročbo za 1886: Novice so ostale tudi v teh vroCih borbah (volitve sa dr*, zbor) zveste svoje preteklosti nepremagljivo, odločno braneče naš«?ifa naroda blagor, hladnokrvno, pa zato toliko krepkeje. zavračajoč ves osebni boj. vm. kar ja širilo raspor med narodom. »VSe za vero, dom cesarja!c is* Novice 1891, 31: Sprožila sta gg. L. Svetec tn 1 Murnik v posebnem dopisu, poalanexn sedanjim in nekim nekdanjim naročnikom *Novic« misel, naj bi se one kot častitljiv spomnik nepozabnega nam dr. Janeza Bleivceisa, ohranile in pri sedanji žalostni razprtiji n-oi narodnjaki na Kranjskem postale nevtralen, med stranicami ptsredujoč list z namenom, mirno pretreso.a.i naSe zadeve in polagoma zopet potolaZti in združiti razdvojene brate. In ob sklepu ponovno zatrdilo: >Tor«-jJ Se enkrat: .Novice* ne mislijo snovati nove stranke, arnpak le poskusiti odpraviti razkol, ki je nastal v na-rooni stranki ■< 135 Novice 1892, 25: >Noviee bodo hodile zlato srednjo pet. prepira no bodo dihale ali vsakemu bodo pa tudi dostojno ali odločno odgovorile.< 13« Novice 1892, 1: >Iz pietete do rajnega neumrljivega njihovega ustanovitelja in na mnogo strani rečeno pravega očeta našega naroda, pač prezgodaj prenu-nuiega dr. J. Bleiweisa naj se Ust urejuje In ohrani, kar je naj več moč, v njegovem duhu in po njegovih aače.:b.< i2"* Novice 1892, ibid.: >Skupno se trudimo, da droljo >Ncvice< zopet ono veljavo, katero so imele zlasti /a £a*a pok. dr. Blelweisa. ko smo se včpsih takoreicoč eell teden veselili, kedaj nam bo zoptt novi ust doeel v rekea 133 Gre sa Članek Fr. Jarosiava, pi-obcen i8S2, ki ga je Opremilo uredništvo a sledečo opombo: >Ta spis je bU 2e ranjet dr. Blervvels sam določil za Norice ter izrekel željo, naj se začne tiskati po novem letu.« Stev. 51 ■■■■ ' •SLOVENSKI NAROD«. 2T. decembra 1944« Stran S &QciaittQ £§fgjjg Pripravljena je streha za 400 onemoglih Ljubljančanov Pod tem naslovom je zadnji > Slovenski Narod« v rubriki .Socialno obzorje* z najboljšim namenom objavil večkolonski članek, kjer med drug-mii podobnimi zavodi hvali predvsem Mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici ter poudarja, kako vzorna je skrb mestne občine ljubljanske za onemogle in ostarele. Članek ugotavlja nadalje, da so vse te ljubljanske ustanove lepo urejene in vzorno oskrbovane, imajo pa veliko napako, da so premajhne. Ljubljana raste. Iz leta v leto se veča Število njenih prebivalcev in po vojni se bo nedvomno še povečalo. Zmeraj čeSče se dogaja, da 9tari ta onemogli zaman trkajo na vrata teh človekoljubnih ustanov, ki jih ne morejo sprejeti, ker so prenapolnjene. Dopis je pa zaključen z naslednjo željo: »Zato bi bilo prav. da že zdaj pomislimo, RaRo 2;vo potreben bi nam bil nov moderen azil za ostarele in onemogle, ki bi bil predal zadosti prostoren, da b: pod svoj gostoljubni kro\ lahko sprejel vse, ki bi v stiski in potrebi potrkali na njegova vrata.« Temu predlogu sledi podroben opis, kje in kakšni naj bi bili t! zavodi, zlasti naj bi bili podobni onim v bližini Prage, ki je njih slika priložena tudi članku. In prav s to sliko objavljeni Masarvkovi domovi v Pragi ej bili za vzor mestni občini ljubljanski, da je za enake namene kupila 400.000 m3 sveta na Bokalcah, razpisala natečaj za načrte podobnih zavodov, priredila v Jakopičevem paviljonu dalje časa trajajočo razstavo vseh teh načrtov ln modelov, nato je pa po prirejenih načrtih na Bokalcah kot prvo etapo Doma za onemogle. Id bi popolnoma ustrezal in še visoko prekašal prav vse v članku navedene želje in nasvete, tudi te sezidala prvo veliko poslopje mestnega Doma z-a onemogle. O tem Domu za onemogle so se vsi naši listi razpisali prav na široko in podrobno. Vsa naša socialno čuteča javnost je prav dobro poučena, kako je mestna občina ljubljanska, z izredno velikimi žrtvami Mestne hranilnice in lastnih sredstev že začela na Bokalcah ustvarjati Dom onemoglih s prostorom za tisoč oskrbovancev in prav vsem komfortom, ki ga pozna sodobnost za zavode z enakim namenom. Sicer pa na Bokalcah že stoji na najlepšem kraju ogromno poslopje nameravanega mestnega Doma za onemogle, kjer je mestna občina ljubljanska že pripravila streho za 400 starih in onemoglih Ljubljančanov in za postrežbo potrebnega uslužbenstva. Samo težke vojne razmere so krive, da se podpore potrebni varovanci mesta Ljubljane še niso mogli preseliti v to, zaradi ne- irurnih, časov še ne popolnoma gotovo, toda že zidano veliko poslopje, ki pa pomeni, kakor rečeno, samo prvo etapo nameravanega in za Ljubljano ter naše razmere zares mogočnega mestnega Doma za onemogle. Hkrati s tem Izredno velikim ln deloma ±e uresničenem načrtom se je pa mestna občina ljubljanska prizadevala- tudi za zgraditev tako imenovanega Doma meščanov, kjer bi zlasti upokojenci in drugi rent- niki imeli zagotovljeno najudobnejso starost. Ljubljanski dnevniki so nas se znanih z načrti, pridobljenimi pri natečaju za Dom meščanov na Prulah, ki bt bil skoraj razkošno domovanje. Prav tako je pa mestna občina ljubljanska na drugi strani mesta za rentnike nameravala adaptirati Kollma-nov gradič. Zato naj bo naša človekoljubna javnost potolaiena, da se mestno županstvo neprestano in na vseh straneh trudi za olajšanje bede in za dostojno preskrbo onemoglih in ostarelih svojih varovancev. Poleg tega se pa mestno županstvo zaveda tudi velikih in težkih novih nalog, ki jih mu nalaga svetovna vojna in njene posledice, že sedaj razmišlja, da bo treba po vojni soc'alno skrbstvo zaradi zelo povečanega števila podpore potrebnih še pomnožiti in izpopol- niti. Ina Slokan: €'S9£> C # Svatba Zdelo se jI je, da je zrak še vedno prepojen z vonjem po rožah in dogorelih svečah. In vendar je bilo to čisto nemogoče. Saj je minilo že mesec dni, kar so ga odnesli in je ona ostala sama. Prav za prav so bili tu še otroci, toda ti že davno niso več pripadali staršem. Bili so odrasli, imeli so svoje domove in družine. Ko pa je oče Umrl, so jadrno prihiteli. »Mama, ah je oče pustil kakšno oporoko?« je kmalu po pogrebu hotela vedeti Pepca. Trikrat jo je morala vprašati, da jo je zbudila iz boleče otrplosti toliko, da jo je mogla razumeti, kaj prav za prav hoče. »Da, zdi se mi, da je rekoč nekaj taksnega pisal. V predal njegove pisalne mize poglej, če te zanima,« je rekla medlo. Pepea je odhitela k pisalni mizi. Res je našla očetovo oporoko. Odprla je omot in glasno brala: »želim, da si po moji smrti mojo osta-Mno prijateljsko razdelite .. .« Kako dobro so si otroci zapomnili to očetovo željo. Zdaj so prišli, da si razdele očetove reči in jih odpeljejo v svoje domove. Sliši jih. kako v sosedni sobi premikajo pohištvo, snemajo slike in odpirajo predale. Ona pa je tu, v spalnici, kjer je pred mesecem umrl on. Na njegovi postelji sedi. Na nočni omarici visi na medeninastem žebljičku njegova žepna ura. Drobno enakomerno tiktaka. Koliko let ga je ona spremljala vse dni in vsepovsod. Ponoči pa je visela tu na medeninastem žebljičku na nočni omarici in z rahlim enakomernim tiktakanjem odmerjala čas. Tako se je navadila nanjo, da se ji skoraj zdi. kakor da bi bila živo bitje, Id vse občuti in razume. Zdaj pa se bo morala posloviti od nje.. Sin Urban jo bo odnesel s seboj, ker očetovo uro pač mora podedovati po njem sin. Nič več ne bo čula njenega rahlega, enakomernega tiktakanja. Nič več... K vratom so priropotali nagli koraki. »Mama, kje pa tičiš?« Vera je pogledala v sobo. sV shrambi sem našla še poln kozarec marmelade. Ali jo smem vzeti? Saj zdaj ko si sama, je ne boš mogla pojesti.« »Kar vzemi.-«; 2-Mama, kajne, otomana bo moja ?< se lz druge sobe oglaša Urban. »Kakor hočeš.* mrtvo odgovarja mati. In spet ropot. Premikanje pohištva, ki ječi, kakor, da joče. ker bo moralo zapustiti ta dom. Ona pa sedi na moževi postelji in gleda proti oknu, kjer visi čipkasta zavesa, ki je od sonca že močno poru-menela in tu pa tam že zakrpana. Te zavese ml ne bodo vzeli, si misli. Prestara je že in premalo vredna. Končno je bilo pohištvo naloženo na voz in Urban je prišel še po uro. Snel jo je z medeninastega žebljiča in jo malomarno vtaknil v žep. »Tako, zdaj smo opravili. Upam, da ti nismo odnesli preveč, mama. Pa saj zdaj, ko boš sama, tako ne bi bila dosti potrebovala vsega tega. Zbogom in potolaži se.« Otrokom se je naenkrat začelo hudo muditi. Le Pepca še nekaj brska po predalu in išče. Končno vpraša: »Mama, kje pa imaš očetov poročni prstan. Veš. zmenili smo se, da bo moj.« »Na roki ga nosim. Saj moraš razumeti, da mi je drag.« »Oh. mama. jaz bi ga pa tako rada imela,« gre Pepci kar na jok. -^In Urban je rekel, naj bo moj. Na, mama zamenjajva, ti vzemi ta moj prstan z rdečim kamnom, meni pa daj očetovega, hočeš.« Materi je bolan nasmeh skrivil kote ustnic. »Otrok, otrok, saj meni vendar ni do prstana, zato. ker je prstan. Toda razumeti moraš vendar, da mi je očetov poročni prstan nadvse drag spomin.« »Meni tudi. mama.« »Na, petem ga pa vzemi.« o^noGconnonnonnnnuuuuuLuuuLiLJLjU omncozoonnanon □ □ d Srečne in zdrave bazične praznike in prav totto srečno a H v novo leto 1945 § ZZLI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN SE PRIPOROČA B iLAišIčARNA PEUCON I Wol$ava 14 " Miklošičeva, nasproti Umona Bojnim i■■■■■ »j■ ntn■■■■■■ i■■■■■■ m * Zabolelo jo je prav v sredo srca, ko ji je Pepca snemala prstan. Zajokala bi, pa se je premagala. Saj otroci, ki so ji poštah v vsem tako tuji, ne bi mogli razumeti njenih solz. Končno so odšli. Zdolaj na cestf je od-ropotal voz, ki je odpeljal pohištvo. Vstala je in kakor mesečna tipajoče odšla v sosedno sobo. Prazne, obdrgnjene stene so obtožujoče zakričale vanjo. Sredi sobe je na polomljenem stolu ležal odprt star rodbinski album. Fotografije so iztrgali lz njega in jih odnesli s seboj, da jih doma vtaknejo v svoje nove moderne albume. Ob steni so bile prislonjene tri manjše podobe v preprostih lesenih okvirjih. Sklonila se je in si jih bliže ogledala. Eile so spominske podobe od prvega obhajila vseh treh otrok, ki jim je nekoč oče sam izrezljal okvirje. Zdaj so jih pustili tu. Zdele so se jim premalo vredne, da bi jih vzeli s seboj. Misel se ji je dotaknila tistih davnih dni. ko so v nedeljskem jutru otroci prihiteli k njej vsi razžarjeni od sreče in zanosa. ljubki v belih obhajilnih oblekah in ji pokazali podobe: »Mama, poglej, kako so lepe.« Kako davno, davno je bilo to. Takrat so bili otroci majhni in čisto njeni. Ti odrasli ljudje, ki so danes odpeljali moževo zapuščino, pa so ji tuji. Tako tuji, kakor vsi oni ljudje, ki hodijo spodaj po cesti mimo okna. Suh jetičen kašelj se ji je grgrajoče začel trgati lz upadlih prsi. Vzeli so ji vse. Celo možev poročni prstan, ki ji je bil najdražje. Tega kašlja jI pa niso mogli vzeti. Pa je vendar tudi ta spadal med zapuščino in med spomine. Kolikokrat ji je za-bičeval zdravnik: »Gospa, nujno vam priporočam ločeno spalnico. Tudi pri rabi posode in pri perilu bodite skrajno previdni, saj vendar veste, na čem boleha vas mož.« Kdo bi pa potem pazil, da bolnik ne zmeče odeje s sebe in kdo bi mu pripravljal krepilne pijače, če bi ona spala v ločeni spalnici? In tako jI je zdaj ostal ta kašelj. Ta edini bolestni spomin. Pa saj se menda že pri rojstvu človeka začrta in določi njegova usoda. Proti njej se ne moremo boriti. Zdaj je sama. Le misel na minulost jI bo dosmrten zvest tovariš. Dan zunaj je polagoma medici in ugašal. Stopila je k oknu in ga zastrla. Tri lepe sestra V Perziji so živele tri sestre, ki so biie tako epe, da se je vanje 7al;rb 1 kralj. Eno izmed njih si je hote] vzeti za ženo, toda ni vedel, s katero b: se oženi',, ker je bila ena lepša od druge. Poklical je v=e tri v svojo palačo. Tri lepe se«st!e so priše in se poklonile kTalju in kralj je vpraša! prvo lepot ico: — Kaj bi storila, ako bi postala moja žena? Prva lepotica so je ozrla po dvorani in rekla: — Vsem tvojim služabnikom bi daia nove obleke. Zdaj je vprašal kzaaj drugo lepotico: — Kaj bi storila, ako bi postala moja žena? Druga lepotica je odgovorila: — Vsem siromakom v mestu bi dala skuhati kaše. Pa je vprašal krali še tretjo lepo'ico: Kaj bi storila, ako bi po-tala m »ja žena? Tretja lepotica je zardela in ?a:ep tala: — Hote'a bi ti dati sina, ki bi bil 'ep in dober. Krati je bi-1 s tem odgovorom zadovoljen in se je oženil s treljo lepotico. Progasta preproga ie pogrnjena po cerkvenih stopnicah. Ozek pa* škrlatne preproge se vije od robnega kamna proti vhodu. Stražniki zadržujejo množico. Ženske! Vedno ženske! In \rhu tega še v toilvi množini in v tako čudoviti pestrosti. Strahopetni nvz.mtrop godrnja na mimo drveče omnbuse: »Zc zopet ta vražje svatba ... Kaj vidijo te ženske na svatbah, si res no morem misliti . . Seveda 9» ne morem mi-Ženske s svojim neizpm?n:m smislom za temeljno resničnost vidijo v njih delo sveta, upravičenost \ecgn živega, čeprav o tem ne razmišlja o tako. kar je povsem naravno. Gredo »pogledat nevesto«, ali če se smemo tako izrnz t), gledat gredo sebe kot neveste, bod s i kakršne so kdaj bile. ali btkrane misiijo, dn bndo. Kako čudovito 5«e- zbirajo. Unca Je 5e nrrna Kar naenkrat se pa zbere svatbena množica, pripravljena po potrebi dregniti stražnika t dežnikom med rebra, da bo mogla opazo- Qm® &Pm S(e§ana v zalem imen&tvu Štefe, šfefefe, štefic, števec, štefuifn, Šteplc, Štefin L t. d. vati novo ženo. kako stopa s poročnim prstanom t novi dom. AB naj se pridružimo fenskam? — Stojte, tu! Nikar se ne prerivajte! To je stražnik. A tu se \ali mrkimi ona trdna stena fensitv«. — Gospod stražnik, ali bi se mogli malo umakniti? ... Hvala let«. — Hej. Robert ali bi se ne mogel nagniti malo na drugo stran, kaj ne vid« da sem prema hna. Tu so zbrane ženske od vseh vetrov Dekleta, matere in babice, nekatere srečne, nekatere pa seveda rudi nesrečne. Kai za to? Nova nevesta etopn v ž vljenie z bodočnostjo ▼ očeh. radost in bridkost zreta v njeno čudežno usodo. S Kdo je te? Go*podtfr* Afttal Vid* te. nikakor ne — Kdo je ta ženin? Kaj nas briga on? Poknica žensk nj Se nikoi nčcsnr slišala o goepodični Acari Z* nie ni t»osr»odirna Agata, temveč nekaj neprimerno važnejšega-ona je nevesta, ona ^e žen«ka vobce. Pod mračnim obokom cerkvenih vrat je završalo. Mladi fant'e v črr#i obtdcafi in z belimi rožami v tjumhnicnh se v zadrecr spogledujejo, kažejo 7. očmi n# cerkvene stonnice in nestrpno čfkiin. Svatba i? nesrečen dan za mlade brate Dečki pri \hodu bcaio od klopi do klopi ti zamen iavafo nevestine ffoebc ts one. ki nrr>adaio po vseli nrav^cah J en'mi. Dela imata čez gavo. A noreči na MJliU pred oltarjem je tudi grozen. Seveda Jurček jc zelo prkfen dečko in vse dn'cjo je bidi v redu: vendar pa . . . On-* je tako mTada m tako mikavna v bel1 obleki ko rckTekm? pred oltar. Eden izmed fan^čev biti po stopnicah in spretno odpira \ratca limuzine, 'epo okrašene z bel'mi nage* fn» Mnozca opažufe vsako nie-govo krernio. Zardcva pod radovednimi pO-dedi Ljudje so pa res neumni Po<-^m kako hiti na/flj, vrata se odr^ro na stezai. Kar se cerkev strese. Zdi se, da «je guea ccV> kamenje, opojni akord MencJe'sohncve muzate za-done po cerkvi. !ladje se gneto pri vhodu Ona nrihaia!.. . Ona. večna . neizpremenljiva. čudežna Ona! — Glejte, nekaj se nrc^r'rr* rrri vhodu in pntem . . . Ah, ni "i dražestna? Dekle \ beli oMcH! Paičnlan ima odgmien r>arai. n'"m ravna, dmbna no^it^v-i prem;Vfl no *t<"*">n:e.nh. be*i at'as, «e lesireče. ko *e premika, 'opek rož nosi na pr^h sladko se «mch1:« — Oblo sreče, drrrrfo rtrfcTd Maglo okrene clnvo. Kdo i i i? ?rVl obi'o sreč?? NTif*ne r>ri so zrv?'K^—ne ki»if:: *o 'e brlo reto prv^čnn Oriru vr* žen*!-'!-* o^r^h — tMi to sr> rd^i o^-^zi imenitnih Sondk. Zato se na*v>ti dalje * Zen^k* spravfja|o robce fcafH vn? #o malo pJakae. ena od veselja, dmw pa v g'^bokem fpoznan iu. Vsa, H stoje tu. vkrje v dubu to. kar k-moglo t> ti in kai mo-c biti; in re neka i več Opa$ka od tvtiu Iskreno smo hvaležni Prevodu za božične dodatke. Veseli smo jih. Ioda naj bo sporočena prošnja za j bodoče: stvari naj se po možnosti o*red M »eijo za vse potrošnike v trgovini. kj-^ti z imeni drugih svetnikov, kakor so n. pr.: Jurij, Janez, Gregor, Mihael, Martin, Anlrej, Jakob itd. Za njegovo veliko uporabo med ljudstvom v prejšnjih stoletjih nam nudijo zgovorno sliko stari urbarji, ki navajajo po imenu podložnihe na kmetijah ali pa prebivalce po trgih in mestih. Tako nahajamo n. pr. v sevniSkem u: barju iz 1. 1448 nasproti 41 Jurijem in 24 Janezom samo 6 Štefanov (prim. Mliko Kos. Urbarji salzburške nadškof ije. 1039. 119—134). aH pa v turjaškem urbarju lz 1. 1467 naspr'ti 55 Jurijem in 33 Janezom le 9 Štefanov (prim. Camiola, V, 123 si.). Spričo teg-a ime sv. Štefana ni bilo redko, pa tudi ne prav posebno pogostno, ampak je spadalo med tista svetniška imena, ki so sl«?zj vsa stoletja krščanstva, frtaln.?- in dokaj močno nastopala med našim narodom. O tem priča tu 11 naše bogato osebno in krajevno imenstvo. 2. število tistih slovenskih priimkov, ki so se razvili iz imena Štefan in ki so jih že pritegnili v znanstveno obravnavanje d~sedanji raziskovalci slovenske ono-mastike (prim. Ivan Kcštial, Dom in svet, 1904. 627;' Rudolf Andrejka, Glasnik Muzejskega društva. 1939. 311 in 322; Maks Goričar, Etnolog. 1939, 92 ter An+on Breznik, Kclcdar Mohorjeve družbe 1942. 70), moremo na podstavi novega gradiva po-mnežiti še za enako število in teko dobimo skupno okrog 25 slovenskih rodbinskih Imen, izve lenih iz imena sv. Štefana. Iz neokra-Sane o?move so: Štefan na Koroškem (znani fizik Jožef Štefan se je rodil 1. 1835 pri Sv. Petru pri Celovcu), Stefančlč pri Moravčah. Navadno pa nastopa v izreki in pisavi na začetku besede glas S: Štefan na Koroškem, Štefane v Tržiču, S*cfare* na Murskem polju in v Prekmurju, Sfefanič na Dolenjskem in v Beli Krajni ter Stcfančič v Selški dolini na NotranjpTcem in na Goriškem; — Po prehodu tujega glasu f v domači p imamo priimke: SepančiČ v Vipavi. S tepam-k v Ljubljani, Strpan 1£48 ravnotam. štepanč:£ na Krasu. StipančiČ v Ljubljani. — S spremembo glasu f v glas v pa nahajamo v Prekmurju Ime Stevanec (v pekmurski pisavi Stevanecz). Iz okrajšane osnove smo dobili pri'mke: Stefč in Strfo na Gorenjskem Stefek pri Dc i žal ah. Stefec ln Stefic v Mozirju. Ste-fin in Stefin na Notranjskem. Stefuija in S4efula na Gorenjskem okoli Kamnika. Siebfc in Stebe na Gorenjskem. Stebl in SteM okoli Ljubljane. — Stepec na Dolenjskem Stepic in S*eplc v Ljubljani, Stepic in Stepić ravnotam. Breznik navaja še priimka Stepko ln Steplnc, Goričar pa Sti-pe ln S*fpL — Prav posebno zanimivo okrajSanje imena Izkazuje priimek Stančić. O Simonu Stančlcii. vikarju ▼ Beanicl pil Kranju od 1781 do 1811, rojenem v Kropi 1739. Izkazujejo kropa rake cerkvene matice, da so se njegovi predniki pisali prvotno Stefančifi (Pr. Pokora, Rsanica 1909. 172). Poleg teh slovenskih prUmkov pa Urijo med nami tudi Se nekateri tuji: romanski S.efamdofSa aH poslovenjeni Stefaneiota v St. Rupertu na Dolenjskem m od tam nanovo naselleui prt St. Fohilanu pri Rogatcu na Stajerskatn; ncmSki Stofl ln po- domačenl štefel v Vuzenici in na Koroškem; srbski fetefanovič v Nc«ve:n mestu (njihov ded je Srb iz Mitrovice, kakoc beremo v Jutru z dne 5 okt. 1914) ter v 16. stol. živeči polatinjenj Stvphanltius (=Ste-faničK župnik 1503 v Cerknici (Izvestje Muzejskega drufitva. II, 37 ln in, 190). 3. Ime našega, svetnika nahajamo pog-v sto tuili v krajevnem I m n n a t v n. Izmed 35 imenovanih slovenskih župnih in poriružnih svet rštefnnskih cerkev jih je kakih 10 dalo ime naselbini, ki se je razvila okoli svetišča. Krajevno jme Sv. Štefan nahajamo na Slovenskem štirikrat (na štajerskem pri Šmarju pri Jelšah ln pri H astniku, nn Kranjskem pa pri Trebnjem in pri Ložu), enkrat St. Staran avaka banovine). 4. Lastno ime našeg-a svetnika je prešlo nazadnje tudi v obče ime: Štefanovo in fttefanje v Slrvcnskih goricah se imenuje lan sv. Štefana dne 26. decembra. Štefan pa rameni lončeni vrč ali steklenico za dva litra vina. Dasi so nekateri mislili (prim. Anton Debeljak. Življenje in svet, knjiga 17, 450 in Ivan Ko.-tiai, ravno tam, knjiga 21. 581), da bi bilo treba ta naziv izvajati raiši iz nem. Stehwein (= vino. ki se p--r>Me kar .stoje), je imel vendarle pri prehodu lastnega imena v obče prav gotovo svoje prvo besedo ravno sv. Štefan, saj je nekdaj pri blajroslavljanju konj stalo na mizi vino, ki so- ga jezdeci pokusill. preden ?o odjezdili lomov (prim. Kotnik, CZN, 1928. 252). — Sranko Bunc. oDnnncncncGnnnnnnoLOJumnnnrj ^"Meialša,," trgovina s tehničnimi predmeti LJUBLJANA, Gogposvetska c. 16 — Tel. 32-88 plačuje vsakovrstne predmete, kovina, stroje, steklenica, pločevinaste soda, tekstili je — po najvlajiai dnevnik cenah. Mari Jan: ozicna idila Nezica, Tonček, Francka in Ne: če se gnetego na topii peč; in pričakujmo... Danes je sveti večer! Oče je že skoraj dokonča) jasice v kotu, le angela je še CfeeaaJ na kljuko pod st o-pom in z vrvico priveza) na vrata, da se je vedno dvignil pod strop, kadar je kdu odprj duri. Otroci so z odpetimi usti. žareči mi očmi in ra77pr-?enimi lici ^jedili vsaki očetovi kretn:i Prav na v=e so paei;i. Drug za dnr-JTi zlezli izza peči. posedi tiho za mizo in gledati z^ai ^čeia. zdaj jaslice Neiče r>o nerodnosti p-evme ra-tirčka. mu odbi e glavico in v hipu je ok v niši. Oče. danes trk o svečan in m Jč ć. pri ;en Tonček, da ga lahko potrese po mahu. Oee in mati pokadita in po kropi'a vse prostore v hši. še cel<> v hev k ži- ini i i na -kedenj ne pozabita iti. Otroc: j ma s ede in glasno molijo. Kako prijeten vonj po kndi u ^e b; ves večer. Pred .a-iiccmi prižge mati lučko in ba osj v z bi go-6-IovIjeno vodo sveto družino v hlevč.:u. Po večerji vzorne mali moi'-k v r ke, vsi posedejo okofi rrdze in m !ijo večerno mPtrtev — rožni venec. Otroci r.izt eseno odgovarjajo in knmai čakajo, da bi miti končala, a doda še: Ote n' š ra do ro letino«, »Zdravnmnrro« za zdravje v h ši in »Očenaš za srečno radnjo uro«, in že vpraša Nežika: »Mati. bi.m li smela z vami k polncč-nici?« »Ko si še tako majhna.« »Lani ste mi ooljuoil-, da bom letos lahko šla, mati!« »Jaz tudi, jaz tudi,« se oglasijo osloli trije, ko je mati d^voli.a Z\ez ki. Nejče, Francka, Tončka in Nežika dob-\*sak svoj kos kolača in se skobacajo na peč. Oče kadi pipo, ma:i bere »Vcčermce«. »Mati, ali pride res dane- Jezuščok na semiLJo?« — se oglasi čez nekaj pasa Francka. »Seveda, danes o polnoči.« »Kje se pa :vipre nebo?« Tim zadaj, za Vrbano.im gričem, tam nekje'« »A tako. Bo prišel Jezušč k tudi k nam?« »Mogoče, če boste priino mo ilu« Otroci so kmahi potihn p in drug asa d:u-g m zaspali. Prvega je vzeio N ,čea. V .-i pOvpreic ^o ležaii za pečjo. N ži.-.a je držala še vedno kos kolača v roki, Fr; neka je ime'a glevico na njenih nogah, T -..če in Nejče sta se tiščrla. Tudi očeta m mater pre. as i e spanec, da kan&ata ob p:či, a ko - a.u-eta glas zvona, vabečega k pov-.očn ci, se predramita in se h tro odpravita v ie e.. p cj poišče oče bako in jo. už e, m: i pa bncu vasi. Starčku v prvi kl°pi se orosi o':o od veseja. da je ro:en Odrešenik d ma p i Glčevih pa <=r>e ra peči No;>, Francka. Tončok in Nežaia in «a^::3.io o J z. š.ku. pastirčku. :a- icah in rjolaočnici.. 20. namen, 21. da, 22. oda, 24. Kola, 25. zo-bar, 26. Lel, 27. Mura, 29. levo, 30. tej, 31. sani, 32. Erato, 34. ce, 35. Don, 36. tukaj, 37. celota, 39. krik, 41. namera, 42. po, 44. uj, 45. pot, 48. Vis. 49. bo, 50. Ig, 53. ananas. 56. Dino, 58. Apatin, 62. silos, 63. ban, 64. kk. 66. olika. 67. iver, 6S. pat, 69. mors, 71. osat, 72. Ren. 73. Boris, 74. Mars, 76. ata, 77. As, 78 colar, 79. Mikene, 81. ik. 82. Hanibal, 83. topoli, 85. ironičen, 86. Novi Pazar. Navpično: 1. potomec, 2. ek, 3. Tom, 4. epik, 5. nikol, 6. Itaiec, 7. nadavek, 8. vinotok. 9. ogaben, 10. lomaj, 11. iver, 12. Ren, 13. ac, 14. Italijan, 18. oduren, 21. denar, 23. Aral, 26. laket. 2o. Atos. 31. šum, 33. ot, 35. Dijon, 36. tat. 3S. Apis. 40. rubin, 41. noga, 43 os, 45. Pi, 46. pasirati, 47. Jalen, 4S. vas, 51. salo, 52. likati, 54. Nives. 55. nor, 56. datiran, 57. okomito, 59. po, 60. Tisa, 61. natakar, 63. barabe, 65. Krakov. 68. poHč. 7u. srepi, 73. boni, 75. snop, 78. dan, 80 Ela, 82. ho, 84. iz. (3 tem n metra En sam kit - 28 ion ribjega olja K.t ni riba. temveč sesa'ec m sicer najveća mej sedale . saj meri po delcem povprečno dvajset metrov. Gobec ;ma tako prostoren, da bi vanj zlahka postavili m z:co, pri kateri bi mcgl sedeti tr e ljudje. Pa še bati bi >e jim ne b lo treba, da bi jih kt požrl, ker ima silno ozek goltanec m b zaradi tega pri najboljši volji ne mogel pogoltn ti človeka. Kitov sovražnik je človek, ki ga lov zaradi masci, katero prekuhavajo v ribje olje. Vsak kit da povprečno 28 ton r.biega olja. je neutegoma potopila, nato pa ]e bi'o sli-St zamolkel pok. Morje okol ladje je posta o rdeče cd krvi Vrv so moral; sedaj silno, h tro odujati. ker se je kit čedalje globlje potapljal, kar je bilo znamenje, da je pog:n iL Ko je biio odv.ro že najmanj o*acmsto metrov mri, se k't ni več tako hitro odmi-kal, kar je pomen lo. da je bil pr koncu s svojimi močm.. Kmalu so začeli vrv nav:jati m tako r*> ori vlekli kita s trebuhom ifl na rx)vr>:je. Tedaj so na krovu .adje prtnia. r "2 "1? Vodoravno: 1. evropsko glavno mesto, 8. nepokorneži, rebeli, 14. nepošteno živeti. 21. čutni or^an, 22. neizprosen, neupogljiv, težek. 23. moralična, duševna Stran narave, 24. zimski pojav, 25. glasbeni pojem, 26. žiilo, 2S. del kolesa, 29. opraviti poljsko delo, 30. postati brezčuten. 31. dragocena človekova dobrina, 32. veznik. 33. samec domače živali. 35. znak za kemično prvino. 37. latinski veznik. 38. nežen, ljubek, 39. pripadnik izumrlega mongolsko-tatarskega plemena. 40 novinarji gn vedno sučejo, 41. ga ni na zemlji, 42. podredhi veznik. 43. ploskovna mera, 45. okrepčilna in zdravilna pijača, 46. pivo, 47, oblika pomožnega glagola, 48. skupno ime za obodne predele kakega kreja, 53. udnjati se zaspanosti. 58. pripovedna pesem, 60. medmet, 61. je sedaj racionlrana, 62. časovna enota, 63. plinska kemična prvina. 66. evropsko velemesto, 67. poljska cvetlica. 69. prebivalci velike celine, 70. pravoslavna škofija. 71. zbujajo tek. Navpično JL. sta'ni pridevek rfm-sko-nemškega cesarja Friderika I., 2. pod- redni veznik. 3. podredni vernik, 4. padavina. 5. srh. vprašal niča. 6. karambol, tresk, 7. okrajšano moško ime, 8. časovna enota, 9. osebni zaimek, 10. dva enaka soelasnika, 11. predlog. 12 mnško ime. 13. moško ime. 14. noželenje. strasti. 15. vrsta gibanja. 16. moško ime. 17. v kvartaSki igri najmočnejša barva. 18. alkoholna pijača, 19. znak za kemično prvino. 20. reka v severni Finski. 27. živo bitje. 32. mesto v Istri. 34. vpra-šalnica. 36 moško ime. S7 pramati človeštva. 38 orožje. 42. k si 1» sa, 44. isja na kvarte. 47. igličasto drevo. 48. pesem, 49. tatarski glavar .c,0. osebni zaimek, 51 dnevi rimljanskega koledarja; 52. žensko ime, 53. časovne enote (krajša o1, lika), 54. grška črka. 55. nadavek. dol kupnine, 56. značilna vrsta, 57. naziv, naslov. 59. šahovski izraz. 61. ose^no-povratni zaimek, 64. znak za kemično prvino. 65. vzk'ik. 6S. ozi-ralni zaimek. Rešitev križ iike štev. 49 Vodoravno: 1. pletenine. 8. votirp.ti^ 15. kopita. 16. Figovec. 17. to, 19. mikaj Zl&gavnica štev. 50 a — a — en -— ca — cer — ci — ča — če — de — ev — gač — ge — ge — go — gra — gu — i — is — jur — ka — kni — lam — ies — lin — lst — me — ni — njev — o — o — o — o — pag — ra — re — rel — renj — ri — ro — ro — sko — sto — sve — te — to — tur — vas — vit — zem — zo. Iz teh zlogov sestavi 16 besed s pomenom: 1) slovanski bog. 2^ velika ptica, 3) pisec sv. pisma (tuj.), 4) prebivalci evropske države, 5) trg v Ljubljanski pokrajini, 6) naslovna oseba Shakespearove tragedije, 7) vas v novomeški okolic1. 8) ruski pisatelj (Lovčevi zapiski), 9) grški modrijan, 10) veroizpoved, 11) mesto v Gorskem kotara, 12) sodšče v starih Atenah, 13) mesto v Zasavju, 14) del Kranjskega, 15) hr^šč. 16) otroško zabavalo. Prve in zadnje črke, v Z3dnji besedi tudi predzadnja črka, zvrstema brane, povedo nedavno spominsko obletnico slovenskega pesnka. Kcšite\ zlogovnice štev. 49 1. Cile, 2. Efialt, 3. Sodnikovi, 4. Ksanti-pa. 5. Uprala. 6. ŠJebinger, 7. Alzrcija, S. Trdina. 9. Evropa, 10. utež. 11. Slivnica. 12. Oršcva, 13. Dekameron. 14. Arabij-< 15. Pireneji 16. arnika, 17. Creslovina, 18. vampir, 19. egoizem, 20. Zasavje. 21. ane-roid. 22. Koper, 23. Apolon. 24. Jadran, 25 žganjica. 26. Erjavec. »<3e skuša te usoda, poč ve, r^akaj: želi. da se zdržiš! Kar neme se podaj!« PRFD SODIŠČEM Sodnik: »Obtoženi ste. da ~rtha. da more odrasel človek udobno zlesti vanjo Cevem podobne ledvice so tolikšne k.»kor kaka velka m;za. DanaOn e ;n lovijo kite s harpunam', ki so nekako do dva metra doTse in no petdeset kilogramov težke sulice Od rrcle jih iz topa v žSr&l Na p-cdn;cm delu harnim? so pritrjeni beda kak-Snih trideset cent.merrov do'ci že-!c:tp kavlji, ki «c zanfčijo v kita, d. n« more s sunkom al: na be2U izrlret harpune Tred kav'ij jc pritrjen ?e prrostrcn vži^ Inlk. v katerem je z> k'^o^ram ^p^" Ica k: se raz-po5: v k tovi notraniosfr. ko ?e zadere vanj. Nt harpuni jc prtr ena vrv. Prča takega lova opfsuje, fe kfta nailižc zadeti iz odda jenosti prbližno ne- ntrideset metrov. Vrv mora biti zaradi teaa zelo dol-'a in zraven močna Moćna mora V ti že zar d testa, ker more ranie:i5 k t vleČi ladjo tudi po stopel 1 ■ ot kilometrov <*•« •} V takem primeru ct"^» včasih kdo v čohi n zasadi v ranjeno žival vcik nska kopje A to je nevarno KrtOiOvci ro na'c+el" nekoč na čr^r'o net-de>ct;h ž' r1!'. k so n'u'e no petsto metrov nara/en Ka.'ar ie ka"eri zajel apo in -c nato po2rc;mii v mor e, se jo znov i pojavil na površju petsto metrov od krala kjer se je pr\-:č potonH Vzeli so r.a piko posebno ve-1 ko živa!. Ksp;tan je moral nresodKl kjW bo veBkan prlka/a1 na vodi. :n UMueinti Stjakai iadjo, da je dovoli od bll/^i odstrelil harpeno. Bodica se je zan:či!.i k tu v levo pleče kakih trideset cenrmerrov nad vodo Žival se France L^očnar: Vse ilplassl Ko je prišel župnik, je bila Ana v popolni nezavesti. Ko je opravil svoje, se je okrenu ;n obstal pred Koširjem. ySmolo imate, gospod Košir 1 Še niste tu tri leta, pa vam bo zvonček že v drugič oznanjal smrt. .. « »Torej, ni pomoči?« je vprašal solznih oči. »Ne,« je odvrnil župnik. »Pojdimo in poglejmo, kje bi bil prišel gad v hlev,« je dejal krčmar, šli so. 2-Kaj le poslušam očeta!« se je udaril po čelu. »Saj je vendar zgradba nova in temelj preko metra globok — skozi okno ga je vrgei!« je naglasil. »Vse je možno — poglejmo!« je dejal krčmar. Ker je bilo okno dokaj visoko, je postavil zaboj pod okno. da so brneli boljši razgled. Okno je bilo prašno in v prahu je bila dobro vidna ozka slad. spustite vse v miru! Po orožnike grem,« je dejal stari Jernej in že obračal voz. Sam orožniSkJ poveljnik je prišel z Jernejem. Po daljšem ogledovanju je dejal: »Poglejte tu!« Pokazal je na rob okna. »TUpam. da ne,« je odvrnil poveljnik in sel k oknu. Rutar je šel na polje s konjem po sve£e detelje. Ko je le to koali, ni čutil, da mu kosa ne reže. Tako se je veselil svojega uspeha. Toda, ko se je »pomnil Kcširja in v duhu zrl v njegovo stasito postavo, se je razjezil, ker ni biio odprto okno pri konjskem hlevu, kajti njega je hotel najprvo videti mrtvega. Njegove pesti se je bal. Vzdrhtei je ob misli, da bi moral stop ti preden j. Toda takoj se je zopet opogumil, ker si je bil gotov, da se z njim ne bo nikoli spoprijel. »S tem vragom se bo boril svinec, ali pa strup — ta dva mu bosta pa že prišla do živega,« si je misli. Dekla je nalagala deteljo. Voz je bil že poln in je morala opozoriti gospodarja, aa. je dovolj nakošenega. Vrgel je sam zadnjo deteljo na voz in se zavihtel nanj. Prijel je za vajeti in pričel peti. Ko se jv peljal mimo krčme, je izzivamo zavihtel bič in počil, da je odmevalo po dolini. Nekaj korakov za njim se je peljal ;.u-pan, ki je imel opravek v Nomenju in se je vračal domov. Njemu še ni bilo znano, kaj se je bilo zgodilo v vasi. Ko je po-veljn:k uzrl Rutarja skezi okno, je najlo vstal in pomignil krčmarju, naj mu sledi. Na cesti sta naletela na župana. *Gospod župan, o pravem času ste prišli,« je dejal poveljnik in mu podal roko. *Kar tu pustite konja in z menoj pojdite!« »Kam pa?« se je začudil resnemu vabilu. »Uradno, kar z menoj! Takoj boste vse izvedeli,« je odvrnil spotoma. Vs: trije so sledili vozu. Ko so stopili na dvorišče, ee je Rutar okrenil, ker je slišal govorjenje. Malce je pobledel, a se je takoj znašel. »Kaj pa bi vi trije radi — nemara konja?« je z nasmehom vprašal, ker j^ poveljniku često posodil konja. »Danes nam ni za konja,« je resno od-vra'1 poveljnik. >Radi bi zvedeli, kaj ste počeli včerajšnji dan — kje ste bili?« Že je hotel ziniti, da je bil doma. a si je premislil, če bi ga bil slučajno kdo videl. Zate je povedal, da je bil v TJkancu. »Tako?« se je nasmehnil poveljnik. »Tam je pa dosti gadov, kaj?« Rutar se ni mogel obvladati in je vidno pobledel. jNo, ali raste videli nobene kače?« Rutar se je ves zmeden prestopal in ni vedel ničesar odgovoriti. »Zakaj pa ste pobledell?« je nadalje vprašal in stopil bliže, k njemu. »Pa rrvl povejte, česa ste iskali v Ukancu,« je na moč uradno vprašal. »Ničesar — glava me je bolela, sem pa šel malo na izprehod,« je :omaj izdavil iz grla. »Taito. v delavnik se sprehajate, doma pa imate čez glavo dela. To ne drži — lažete! Kače ste lovih v Ukancu. ali ne?« »Kaj so mi mar kače, me prav n ć ne zanimajo!« mu je dokaj glasno odvrnil. »To vam bom že jas dokazal, ali se zar nimate zanje ali ne — pojdimo v kuh:njo! Vi pojdete pred menoj!« Ko so prišii do og i.'ioća, bi se bil Rutar kmalu sesedel! Tik ognjišča je uzrl dvakrat prelomljeno palico, katero je sam zloi.iil in jo vrgel na ognjišče, da bi jo dekla požgala pri zajtrku. »Kaj pa je to?« se je razveselil poveljnik in vzel vse tri kcoce v roko. Taicoj je opazil, da je eden med njimi zacepljen na konici, že je segel v usnjeno malho in zarožljala je verižica .. Brez ugovora se je dal zloč o.ec ukieniti. Ko je bii poveljnik z. Rutarjem gotov, je šele nadaljeval s prei.-kavo. »Da, tu je posneto mbje! V tej pal ci ste prinesli gada, in ga spustili pii Koširjevih v hlev! Ali je bilo tako? Mcičite. Tudi dobro! S tem ste dejanje priznali! Tako, zaenkrat smo.tu oprav li — pojdimo!« Župan je bil presenečen. »Morda, je bila še nesreča?« je vprašal, in pogledal Rutarja. »Da, Koširjevo Ano je pičil tik pod oko in se zdaj beri s smrtjo, če ni že umrla,« je odvrnil krčinar. »Kaj,« se je začudil župan ta po*»ag^il Rutarju. ->Tak zlcčLnec si ti! To si bcš pa zapomni!« »Gospod župan, tega mčvredneža bom spravil na varno, potem pridem k vam,« je dejal poveljnik zadovoljen, ker ga je tako hitro ujel. s Nesrečni Ani se je želja izpolnila. V rodno grudo je bila po;c-žena k večnemu počitku, kakor si je vedno želela. Rutar je pa zopet stjtl pred sodnikom, a to pot v Ljubljani! Zagovarjal se je spretno in odločno. Dejal je, da je mislii. da. to gad pičil kravo, ne pa Ano. Na vprašanje sodnika, zakaj da je hotel Koš.rju uničiti kravo, je odvrnil samozavestno: -Zato', ker ga sovražim! 2elel sem mu vse najelabše, da bi bil prosjak, in da bi hodil k meni v dnino.« »Zakaj — iz kakšnega vzroka ste mu to želeli?« Obtoženec je zmignil z rameni. »Zakaj pa ste krŠmarju zastrupili dve kokoši in petelina? Ali njega tudi sovražite ?« »Da, on je Koširjev suženj!« - »Potemtakem tudi on ne bo imel miru pred vami?« »Odslej bosta oba imela mir pred menoj.« »Kaj pa župnik, ah bo on imel mir? Zakaj ste mu zastrupili tako dragocenega psa?« »To paJii moje delo! Župniku je krčmar zastrupil psa! Sovraži me!« »In če sovraži ~-__z« V-^j naj bi potem župniku zastrupil a^afjC; T^N. »Zato, ker je lili*!\l da-bodo tudi ta zločin rv^v na-trj^U>« «*e je zla&al in govoril gladko in gledal v oči, ko da bi bil največji peščenjak. Sodnik je pričel dvomiti, če je obtožnica pravična, kajti tako odloč&i odgovori so mu bili všeč. Nato je bil zaslišan Košir. Povedal je. koliko je morala mati pretrpeti p-d iločkije- viiii rodom. Tudi župan je v pismu očrnil Rut.uja. »Samo on mi dela preglavice v v^ej občini,t je stalo v p sniu. Ko mu je sodnik prečita! ta stavek, se je prvič sramoval in kesal, zakaj da ima vse te sitne-1: z oblastjo. Spoznal je, da ne bo prišel s svojo zlobo naprej, marveč na^aj. Ko se je oz:ral po ljudeh v solni dvorani, je šele spoznal, kako je ponižan, zavrže1 a. Sleherni med navzočimi je bil svoboden, njemu sta pa kar dva paznika skd la vsak korak. To je bilo zanj praponiževatoo. Sklenil je zopet postati dostojen član človeške družbe. Na njem se je videlo, da se kesa iz srca; zalile so ga solze. »Torej, se kesate svojih dejanj?^ je vprašal sod. i i k. *Da, žal mi je! Niti lasu mi ni zakrivil Košir, a jaz sem mu šel neizmerno p} duši — niti sam se ne zavedam, zakaj ? Mrtvega sem si želel videti.« »Torej priznate, da ste hoteli uničit: Koširjeve, in to brez pravega vzroka?« s Da. pripoznam: Trpeli so zaradi moje podlosti. Za odškodnino bom prepisal nanj vse moje imetje, da bom jaz hodil k njemu V dnino, kakor sem si žeiei. da bi on hod 1 k meni. Moja želja je, da on to sprejme!« Sodniku se je zdelo to malce pretirano, a je vseeno dejal: »Gospod Kcšir. s!išali ste, kaj je dejal Rutar. Ali sprejmete njegovo ponudbo?« Košir je vstal in odvrnil: »Ne sprejmem, odklanjam.« Rutar je pričel glasno ihteti. Solznh oči mu je še enkrat ponujal prav vse. kar ima. a Košir je gladko odklonil. Dejal je. da bo zanj to velika odškodnina, će bo v vasi mir. Preden je bila izrečena sodba, se je oglasil še državni tožilec Dejal je, da mora biti zločnec strogo kaznovan, in da naj sodnika ne motijo ki ,kodilove solze obtoženca »To je samo trenutno kosanje!« je naglasil Sodnik je razglasil sodbo. Dejal je, da se obtož.ncu ni moglo dokazati, da je imel namen potom gada zastrupiti Ano, marveč kravo. Vendar pa je ob toženec povzročitelj smrti Ane. Tudi krč-marjevega petelina in dveh kokoši. župnik mu je pa odpustil, čeprav mu je zastrupil psa »Ne bo hudega,« si je mislil Rutar. a se je uštel. D^bil je dve leti str^g^ 'anora močno jekleno verigo, ki ie mela na drugem koncu železen obroč, v katerefij j»o ujeli kitov rep. Nato je nekdo vrgel in zap'čil v ue-buh mrtve živali priostren železen cinder, na kan.re'4a je bila nataknjena dolga, mučna cev. da jc gkozi njo sos lka napo'm'a kitovo trebošno votlino z zrakom Ko se je trebuh že tako napel, da Ga ie bilo za cel meter nad morsko gladino, je nekdo skoč I nanj. zdrl železni cilmder in zadelal luknjo z lesenim kolom Dobro na je mora! paziti da mu ni pri tem spo'rsn lo. kajti k'tova koža je mavtna m polzka. i Nazadnje so z ladjc vrgli možu na kitu na železnem drogu pr vezano sastav ico z imenom adle. Tudi to ie zapleil v plen. d;i b dr.'gi kitolovc! vede! čicav je, in Ca pu-til: pri miru, ifco b se namerli nanj. Ko je b'..o se to oornvl;eno. jc po vrvi splezal nazaj na 1 d i", kjer so zda; sneli obroč s kitovega rc ra Mrt aka so pustili plavat* na moriu m so odpuli sk t pobeglo čredo k tov da bi le k terega ubili in se po prveca vrnili .šele r.i večer. Darujte za Znssko patrcsč! Mflačcva šolska ra2oga Krava je govedo in sicer žcnfikefli. spola. Zguraj sta ji zrasla dva rogova w daj rep z orncom spodaj pa stri noge. Zaradi noe e porabna tudi za vezove. Krava n-m daje mleko, ki ie koristno za vzgojo dojcr-čk-iv. Če ima kmet dober vodn;ak lahko prdda mnogo več meka. Iz krave dobe tudi sir, naj-bs'j'fl je švicarski Tudi sirovo mafifo pridobivamo iz kra e Otrok krave se menuje te e. Teletina je dobra pečenka in jih je več vrst. Krava je ako koristna žival, zate kupcuiejo z njo in jo rabi'o za krave kupčije. Tudi njeno kožo r-bijo za podo'atc. drugiče pa je krava pteŽvekovaBca. KadVir ie stara, jo za-koljejo in prodajo meso Krav le meso se memrje goved'na in je zelo trdo. MALI OGLAS? »Slo\en«;k1 Narod« je edini Ust, ki Izhaja ob ponedeljkih ter prinaša pole? zadnjih poročil ? bojišč tudi obilo rtnigreira zanimivega trradiva. Zato se na-r i'ite nanj čimprej. { Umrl nam je 25. t. m, ob 14. naš predobri oče, stari oče, tast itd., gospod • č snago] Josip posestnik Pogreb pokojnega bo v sredo, 27. t. m. ob 9. dop. z 2al, kapele sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, 26. decembra 1941. žalujoče rodbine: RITI-RT, MAŽGON in K TKE L, J. Umrla nam je naša ljubljena in dobra mati, gospa Lubec H&nmm Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek 28. t m. ob pol 9. dop z 2al, iz kapele sv. Janeza, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, Graz, dne 26. decembra 19*4. ELZA. KOZA, OTON, otroci ter o«ta!o sorodstvo. Sohriftleiter - rrejnie: Rndolt Ozim. — Flir »Narodna tfskarmi A. G.« als Oruckstetle Za »Narodno tiskarno d. d-« kot tiskarna r j.' • Fran Jeran. — Fiir don In^eratenteU verantuortUcn - Z* uiseratnl oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič,