[oelddbl. K.k. Hofbibliotkek, Wien St. 23. V Gorici, v cetvrtek 10. junija 1875. Te6aj f. „So<5a" izbaja ysak BetYrtek in velja s poito prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Toe leto......f. 4.50 Pol leta .......2.30 Cetvrt lcta .... „ 1.20 „&tnetovalec'* za narocnike Soce Vse 1. f. 2.—Pol leta f. 1. Za nenarocmke: Vse leto f. 3.— Pol lota f. 1.60 Pri oznanilih in rcvno tako pri „po. tlanicah" se placaje za navadno tristopn0 Trsto: 3 kr., ce bo tiska 1 krat 7 ,. „ „ „ 2 krat 6 „ „ „ „ a krat Za vecie crke po prostorn. SOČA Posamezne Stevilke se dobirajo po.10 soldov v Gorici pri Paternolliju; v Tratt ˇ tobakarnicab „Via del Belvedere 179 in „Via della cafjerma 60" Narocnina in dopiei naj ae blago-voljno posiljajo pod naslovom: Vik« tor Dolenec v Gorici. — Bokopiu so ne vracajo; dopisi naj no blftgoroljno frankujejo. — Delaicem in rtrugim ne-premoznim se narocmna znifc, ako »• oglase pri uredniStvu. Glasilo slovenskega politiCnega dru§tva goriskega za brambo narodnih pravic. Tisti gospodje, ki §e nijso pladali narofinfne no za SoCo, ne za Kmetovalca za lvo poluletje 1875, so s tem proleni, da nam dotifine zneske precej plaCajo, ker mi moramo tudi raSime s tiskar-no in druge poravnati.—Nujno priporofiamo rodo-ljubnim naSim naro&nikom, da to precej storijo in da nas m pusto v zadregah. Stare cloIMko pa svarimo So eukrat, da po* ravnajo svoje dolge, ker drugafta bodo imeli sitno-sti, kajti mi moramo svoje imeti, da veliko strosko poravnamo. UpramiMm „SoLeu in nKmetwalca.u Zadnja soja dne 15. maja.— IMelni glavar kou-statuje postavno st«?vi!o poslanwv in napove" zafietekso-;'". Polrjenjo zapisnikov zadujih dveh »pj bb hmU de-* zelnemu odboru. Poslanee Dot tori stavi nujni predlog: Naj se naroi'i iIMncrim odboru, da predlozj visoki vladi pri-ttiibn zopr pivnarfdbft glmle AoKskih pofiituie, katere naj bi Idfo tudi z.i impr«j od 1. septerabra do 1. no* vembra vsake.ga lt»ta. Po primcrui motivaoiji sprejme m ta predlog z vefcino glasov. Poslanee Dr. Jakopifi predlaga, naj sprojuie^is. zbor stale*; nujni predlog: „Xarovoj»«ga prudloga, ki so po tem soglasno potrdi. LISTEK. (Poleg Arnalda dr. Pusinatto.) Poznate tamkej ono fiudno Trelo, Ei se iskri pred Slovencem vmirajofiira? Obdaja ga obre^je razeveteio. Prijazno.-vendor strah je vsem Jivofiim. Kak iodno!- glej orekrizati si 5elo Ljadem je raimo njega hodafofiim. Od kod je to, b6e§ znati?- Kar ni davi, Ni vfieraj se godilo, zgodba pravi. Vsako jutro deva zala Srefteiofka sprehajala V onej se okolici. Vsako jutro ze ob sviti Spletala si erni kit! Je pri vodnem zrcali. Neko jutro blizu iala, (1) V sredi ?ala jasnega, Vpazt dem iznenada Liea mlada radSkega. Oh, preljubljena devica, Kaj postoja§ tu samiea? Keki glas zag6stoli, In i oSesu Cistern, jasnem, Tujea mladega prekrasnerii S\it kot blisk so zasveti. Poslanee Dr. Lavrifi interpelluje vlado zaradi razdeljevanja podpore 8000 ghl, katero je dovolil dr&av-ni zbor naiim ljiidskim Solam. Interpellactja je bila pri-obfiena v predzadnji fitev. SoCe. Vladni zastopnik zagotavija, da predloii to intor-pellacijo vis. vladi. Ko se prestopi na dnovnirod, poroca Dr. Jako-p i 6 v imenu pravnega odseka o vladnem predlogu za-stran spremembe mere in vage v obstojofiih de?.elnin postavah v metri&no. Vladni nacrt postave, v obliki nokoliko popravljen, so sprejme in potrdi tudi v zadnjem branji. Dr.Pajer porofia v imeuu pravnega odseka o predlogu poslanca J)el Torro-ja, zastran poroltva obfiin za povra5ilo tega, kar so je na osebi ali premoifcenji i&u-pana in podlupanov ali pa na preino&enji njih sorod-nikov budobno pofikodovalo in predlaga, naj potrdi zbor to postavo : I. 'CI. Kedar hudobno poSkodi kodo oaebo ali pre-mo%enje >.upanovo ali podkpanov, ali premo&enjo njlho-vih y/M\ ali otrok, ki U>,\ v obdinski okolici in ki ga o-skrbujejo iinonovani obfcinski opraviiiki, je ob&ina odgo-vortia m od&kodbo, kolikor ne bi v ta namen zadosto-valo prumo^onjo krivtfevo,' alt pa, 6e jo on neznan, bi se moglo soft po torn premozenji. Odgovorna pa ni, 6e se prepri&ivno dokaiie, da se jo hudobna poSkodba storila iz takih uzrokov, ki niso z uradnimi opravili do-tifinega opravnika v nobeni xvezi, Od§kodbo doloci na prvi Htopinji obcinsko siaresin-stvo. II. CI. Mojemu rainistru notranjih opravil je naro-Cono to postavo izvrSUi. Dr. J a k o p i 6 predlaga, naj se izpustite iz I. Ciena besedi „na osebi." Gorjup se ne vjema t. nasvetovano postavo, Winkler in Dr. P a j e r jo pa zagovarjata. Pri glasovanji obvelja odsekov predlog in na to se potrdi postava tudt v zadnjem branji. Seja preneha nekoliko trenutkov. Potem bwe vladni zastopnik sledsS odgovor na doticno interpelkcijo Dra. Lavri 6-a in tov..- Vsk»d jnlerpellacijtt vloXene od fastivrednega Dr. Lavriea in dniznikov v s«ji 28. t. m. pocastim se od-govarjati, da so ui posluzilo slovenskega jezika pri vo-litvah trgovske zbornice iz uzroka. ker jo bil pri trgov- Xa vabljive te besedo Deva zmode se, vstrrni; Zarude jej lica v krasu, V milem glasu zg6vori. K tem kristalno-fiistim vodam Vsakiden za rano bedam Spletat v venec r62iee; I navada me navela, Da sem kako roio vplela V erne svoje kitice. Ko z> roze valovite Tvoje kite lepote, Kako §e le biser-venci Tvoji senci ozlate. Ees bi moja Crna kosa (2) Vzbujala mi veS ponosa, Ko bi imela zlat nakit. Pa osoda zavidljiva Ne dade mi, da se vviva V njo ko cvetek belovit. Vbozica sem jaz roj^na, Tak soj&na za vselej, Glasi tako govoreel Mr6,gube5i se v zdilxlej« ski zbornifii do sedaj uradni jezik vedno laiki, njenl uradniki slovenSfiino emoSni niso, in so pri tajisti do sedaj pokazala go ni potreba v slovonfifiini uradovatl. Vendar se bode pa vlada s tergovsko zbornioo pogaja-la, da se bode kolikor mogoce in resoi6nim potrebam zadostovaje, geljam interpellantov vstreglo. Ta predlog so sprejme. Poslanee Dr. Deperis bere poroBilo pravnega odseka o naerfcu postave zadevajofio nekatere pronarid-be define postave 6. maja 1870 6tv. 30 zastran usta-novljenja in vzdr^evanja javnili ljudskih Sol. Po tem nata postave bi imole Solsko obfilne, y katerih jo Sola, ikladati strolko za zidanjo in vzdrSe-vanje golskik posiopij, za njihovo najora^ino, snafcenje kurjavo sveeavo in opravo, za stanovanja uftitoljskoga osebja ali dotidno odikodnino in tako tudi za knjigo ki se dajajo ubogim ioiarjem, ako nijso dotifinl strofikl ule dnigmk' zalo^eni. Poslanee Pagliaru%zi nasprotujo odloftno to* mu niuirlii postave; on meni, da bi taka poatava na* sim rr.alim, revnim obCinam nakladala neproneBljiva brernena in da bi sploh razvoj ljudskega Solstra zavi-rala. Ker jo drzivva v drugih de^elah za ustanovljenjo ljudskih Sol mnogo storila, pri nas pa malo ali nifi, bi bilo praviCno, da bi v prvi vrsti ona to stvar v ro. ke vzela. Co bi se pa tega no moglo doiecl, izrazuje on to-le svojo misel: Naj bi bilo ustanovljenjo ljudskih Sol skupna do-Mna zadeva. V ta namon naj bi se primeren /nesok na posodo vzel, iz njega nai bi se povsod potrebna Solska poslopja preskrbola in po tem posojeui denar v letnih odplaCilih povrafial. Ker bodo ljudske Sola tudi prihodnjira rodovom koristile, je prav, da se tudi na nje odlozi nekoliko dotiCnih bremen. Dr. La vri6 predlaga, naj zbor ob odsekovem predlogu prestopi na dnevni red. Dr. Deperis in Dot tori pa zagovarjata nasvetovano postavo. Pri glasovanji ne obvelja ni en ni drugi predlog; oba sta zavr^ena z 8 proti 8 glasovi; se ve, da jo vsled tega pal predlozen nafirfc postave. Poslanee Dr. J a k o p i 6 porofia v imenu pravnega odseka o proSnji Solkanske obftine, da bi si sraela voli-ti zaupnike za poravnavo prepirnih strank na podlagi drzavue postave od t\ septembra 1869 stv. 150.—Pro-Snja so zavrno po odsekovem predlogu. Sre5o skusiti h5eS svojo, Ustno svojo zdrufci z mojo, Naj se s tabo zveselim; I za lepe tvoje lase, Vse mogo$e le okrase(3) Tebi deva podarim. Jaz sem namrefi bogat jako, Bogat tako nij nikdo; Le poljubi me devica, I kraljica bo§ z men6. Prekanljivec nepo8asen Ein6 iz vode vzame krasen, V njene kite ga vsadi. Dekle sicer §e plaSljivo, Na skrivaje poieljivo ii& v gladino (4) se gledi. J kanljivo on stnehljaje K njej blifcaje se, je djal: Daj, poljubi me na lice, Vse kincice bom ti dal» Obmolfii. — Na krepke grodi e) Si jo stisno vodni zlodi, Jo poljubi lakotno. Pa poljub ljubezni greSne Kot Mezen kol jo tregne Ob zbiedelo ustnico. ©r. D e p e r i s bere odboroYo poroeilo o prenrav-navi dszelne kmetijska sole in predlaga: J&efcelnenro odbora je naroceno, da dozene potreb-ne stediie y namen, da se preustroji kmetijska Sola v eminentao prakti5no §olo in da se vvedejo doticne prenaredbe uze v prihodnjem Solskem letu na podlagi primernega didaktifcnega in gospodarskega naerta, po katerem Se bodo presegfdi strogki za kmetysko solo onega zneska, ki je zdaj zato preudarjen. Koneeno razpravlja zbor se nekatera poro&la pe-ticijskega odseka. DotiSno vloge se resijo tako: 1. Oestnemn odboro Tolroinskemu se dovoli 2097 gold, podpore za cesti ob Jdriii in BaSi in dezelni odbor naj jo bode izplaeal, kedar bo eest. odbor dokazal, da je zadostil dotifinim postaYnim zahtevam. %, ProSnja cestnega odbora Tolminakega, da bi se cesta Baca—StopiS—Modreja vvrstila raed skladovne, so zaYrne. 3, 0 proSn}! zupanstva vKaln, da bise tamoSnjim pogorelcem dovottla pomod h deielnega zaloga, presto-pi zbor na dnevni red, 4, U6ikljskerau pripravniku Avgustu Fle§mSar-ju je dovoljena podpora 50 gold. 5, Petieija Komenakega cestnega odbora, da bi se ran doYolila pomo?, za novo eosto t*ez zelezna Vrata, se odstopi deielnemn odboru pooblaSeevaje ga, da izplaea v ta namen 1097 gld., kedar bo eestni odbor dokazal, da je zadostil zahtevam postave 24. novembra 1868. 6, a) Cestnemu odboro Ajdovskemu je dovoljona podpora 500 gold, za It to 1876. b) ProSnja za izbris posojenih 500 gold, se za-?nw, pooblaSeevaje dt /.elni odbor, da dovoli za plaeilo tega dolga odlog do prihodnjega leta, 7. ProSnja sosedov h Goiobrda v dosego drzavne podpore za predelanje mejne eeste med Memikom in Golobrdom so odstopi dezelnemu odboru z naroeilom, da priporoSi vladi naglo renter euake prosnje, katero jo dezelni zbor nze v lanski sessiji podpiral. 8. 0 prosnji Sezanskega cestnega odbora, da bi se mu dovolila pomof za eesto raed Dutovlji in Skof-Ijem, prestopi zbor na dnevni red. \t. Cestnemn odboru za GoriSko okolico se dovoli 6500 gld. podjore, katero naj bo izplaeal dezelni odbor, kedar povrne eestni odbor predphecnih mu 11.000 gold, ter dokaze s predlozenimi raeuni in preudarki, da je zadostil doloebam dezelne postave od 24. novem-bra 1808. S tern je konean dnevni red ia konSana- razprava vseh predmetov, ki so se imeli v tej sessiji pretresova-ti; za to sklene glavar sejo in zborovanje s priinernim goforom in nazdravlja presv. Gesarju. Poslanei vsklik-nejo : fcivio, Evvira! Dopisi. v Gorici, 8 junija 1875. V Gorici in po Gori§kem se se zmerora govori o zadnjem odlikovanji.—Veseli nas, da so dobili mnogi m$i slovenski izvrstni zupani razna odlikovanja ; reci se mora, da so jib. zasluzili veeinoma, samo to smo Se brezbozniku izdana Je z rokama vpirala: K nebn z gledom je blodegim I prosecim zdihala. ^e prepozno je—zgubljena, Zdaj si raeni izrocena, Meni dal te je nres. «) Z mano v veLne hodi Sase? Da bos gledala okrase Tam, kjer zivih nij teles. Z odrvenim krempljem besa Krog telesa, jo objel. Skocl naglo z vrk obala *) T sredo vala I njo je vsel. Od onega ne drzne dneva Nobeden ve5 se tje na vrelo. Edor koli mimo le hodeva. Prekriza nrno sroje 5elo. Od zgodbe te je v daljnem sveti Kazvan stndenee ta : prokleti. i. -^i**^;1*) 2alo~»reg, nfer. 2) kosa—Iasi. liaarfleclite. $) okras—kinfi Ii§p, schmuek. 4) gladina— Yodno zrealo, wasserspiegel. 5) grodi-—prsi, brasfc. 6) nres—kind, lisp, sehmack. 7) obalo—breg, nfer. —— LnkaveSki. (Poleg Miroslava Schiller-ja). E Divnidn trinogn z bodalom y dvor Prekritim se Meros prikrade, ^pp brigev ga s sponi obdade. „Kaj htel si v. bodalom, daj odgovor !¦ In temno zavrne mn urno zlotvor: »»DomoYJe trinoga znebiti."" «To ima§ na krizi platiti." zapazili, da nekateri posebno zasluzeni znpani in drngi moije na Goriskem so bili za zdaj ste preziraniin da Yi-soke rede so dobili samo Italijani.—V TrzaSki okoliei tndi nij bil nihee odlikovan. Najbolj je zaslnzil odli-kovanje dezela glavar, grof Coronini, kateremn cestitii-mo in se veselimo, da so njegove velike zaslnge za go* riSko dezelo tudi od Cesarja priznane. §e marsikaj bi imeli pisati; pa za denes rajSi molfrmo. Zadosti smo se raudili na tern opolzlem polji; podajmo se mjse na doraaea tla in poipegajmo sopet enkrat v tabor na§ih domacih protirnikov.—Goriski na-sprothiki liberalne stranke &e s tem nekoliko odlikujejo od druzih njih vrstnikov na Kranjskem in Stajerskem, da letos pri xnnogih prilikah nstmeno in tndi v njibo-vem glasiln povdarjajo edinost.—uitali smo eelo, da se bo izvrSilo neko sporaznmenje za naSim hrbtom; pa red gre nekam pel«sno in menda §e ny zrela.—Ne da bi mislili gospodje, da mi noeemo mini; mi ga nie raanj ne zelimo, kakor oni, saj ga mi nijsmo kaiili in lehko bi se zmerom sknpaj oraii, kakor smo do lota 1872. Politieno druStvo „So6a" je skoro 5 let zadosto-valo; pri tem dro§tvo so bili vsi le koiiikaj navduSeni narodnjaki na Goriskem brez raziocka stanu ; naspro-tovali so mu samo taki, ki nijmajo razuma za narod-no re5, ali pa je nijso holeli raznmeti iz pre velike sa-mopridnosti in mortia nekateri liberalni radikak-i. Ko so nekateri gospodje nasprotntJ nam stranke sprevideli, dastepotrebni 2 stranki na Goriskom je morda novo ustanovljena stranka pridobifa prve in dru-ge, na§a pa zadnje; iz Soeinega poprejSnega posredo-valnega stalisfia sla je prva nekoliko korakov nazaj, za-I'nja pa je ostala na Iiberalnem stali.sei, .sarno, da je v boji, kati-rega nij ona proYoeirala, bolj odloena postala. No, ce gospodje drnge stranke zdaj pordarjajo, da bi bili lehko vsi skup liberalni, pa liberalni v pravem po-menu besede, smo mi toga veseli. — Mi smo liberalni in nijsmo nikoli zapnstili'tega nasega stali.sca; politi-ka Soce je vedno ta, da v verskih reSeii pripnsti vsa-kemu svoje mnenjo; nasa stranka je tolerantna, kakor mora biti vsak Hberalee, mi ne vsilajemo nobenemu svojega liberalizma, ampak skuSamo s preprieevalno besedo ljudstvo poducevatt in ga spodbujati k napred-kn na du§evnem in gmotnem polji; mi ne psujemo vse dnhovSfiinc kot stan, da bi ]>a k napakam posampz-nikov molcali zarad njih stanu, tega ne more nihCe tir-jati od nas, ker mi nedotakljivih osab no poznamo, ra-zun onih, katere zaznamujo ustava kot tako. — Nas li-bcralizem se opira na prava svobodna nauela in prav ta liberalizem bo pocasi pa gotovo podrl lazt—konser-vatizem, ker mi Slovenci prav za prav nijmamo kaj konservirati, ce ne krivice. Naloga vsaeega pravega narodnjaka mora biti, ljndstvo dramiti iz starega kon-servativnega spanja ter navdugovati gaxa naprcdek; to mi zmerom trdirao in bomo trdili.—Mi smo taki libe-ralci iz eistega prepricanja: na drugacni na6in za na-rod delati mi ne moremo in po svojt vesti ne smemo. \ Gospodje, ki pravijo, da ko6ejo biti liberalni v pravem | zmisln, in to hofiejo v resniei, ne morejo nasprotovati j tem nacelora.—Mi tudi nijsmo proti skupnemu delova- I nji na narodnem polji, ker nas v sedajnem delovanji ne vodi ne cestilakomnost. ne dobifckarija, o kateri wwUmreti se jaz nikar ne bojim, Ne prosim za svoje zivenje, Pa tvoje, ce je miioseenje. Dopusti tri dnove naj se zivira, Da s zeniucm sestro svojo zdrnzim, Za jemea moj drug ce ostati, Nja imas, <-e vte6wn, zaklati.'"' In lokavo kralj nasmeje se v smeh. Pa re5e pomisliv malo: „Tri dneve se tebi bo dalo, Pa znaj, 5e v dnevih ne vrne§ se treb, In v mojih zopet ne bodes pesteh, Za tebe on ima zbledeti, A ti pa se kazni oteti." K prijatelju pridi: „kraljev je glas. Na krizi da svoje zivenje Eoncam za pogreSno botenje Pa treh mi dopastil dnevov je cas, Dok sestre ne speljem k ieninu v vas, Ta kralju ostaj za poroka, Dok moja ne re§i te roka.a Molee objame prijatelj ga mil. In kraljn se voljno izroci. Tovars pa od njega se lo5i. In pred ko je tretji zor zasvetii Je s zeninom sestro svojo zdrazil, Domu hiti dn§e skrbece, Da dani obrok ne pretefie. NeskonSni dez lije v dobrave in log, Z gorovja studenei hrumijo, Potoei in reke kipijo. Dospel do obala ze urnih je nog. Tu mostifi izruje grozivni vrtlog; Grme se podijo valovi Po zrusenem mosta bokovi. govoriti pri poznanih slovenskih razmerah je gola ab-surdnost, ampak >*a nase proprifianje zrtujemo skrb, delo in eeio materijalno svojo kori»t; tako skupno de-lovanje pa je le po tem mogoee, ee jenjajo vso intrige, katerih nij zacela nasa stranka, in ce se gospodje, ki hoSejo pravi liberalei biti, zopet postavijo na ono staliSee, katero so popustili leta 1872,— 8 let stara, dobra pravila nagega politienega dru-§tva „Soca" so tla, na katerih se lehko najdemo, in katerih ne more zapustiti noben privrzenee na§e stranke, ce je v resniei rodoljuben in noce, da bo narodna ret* na Goriskem popolnoma opeSala in da se naroda noprime skodljiva obena letargija. Toliko v premisljevanje drnga stranke, ki vedno povdarja edinost. Iz Solkana 2. jnnija. (lzv. dop.) (Obcni zbor sol-kanske citalnieo, koneert in pies). 30. tnaja jo imela na§a critalnica svoj letni obcni zbor, kateri je bil So preeej dobro obiskovan. G. podpiedsednik Jug, nadufii-telj solkanski, odpre a primernim govorom zbor, po-zdravlja navzoffte ude in so najprvo spominja nastga nepozabljivega predsednika ranjkega Matijo Doljaka. KoiWmo priporoca navzo6nim udorn, naj volijo v odbor delavne, za napredek titalnice navdu§ene nioze, kajti le s taciini bode citalnjea n up rod oval a. S tem je bil njegov govor koncan. Tafuik, g. Klemencic, prebore svoje letno sporoci-lo, iz katcrcga se razridi, da je imol odbor v tem lei u 12 sej, osnoval fno iepo besedo in pri denaSnjem obc-nem ziioni koncert in plos. Tudi on se tuznega sica spominja ranjkega Doljaka tor oraeni, da je odbor \so storil, da jo bil raujki z najveco dostojnostjo k vecne-nui pokoju spremlj<:n. Po torn poroca, da jo odbor skie-nil napraviti ranjkemu v spomin njegovo podobo, ki bode kinr-ala nav.» ciraluico, ki»r pa jo citalniea nezno-zna prenlUati v.sc stroSke, se je odbor s prosnjo obr.iil do eitalnicnih udov, prijateljev ranjeega in slovenskih io-doljubov, da bi blagovolili v ta blag namen kaj zrtova-ti. Xabral se jo po tej poti izdateh znesek, ki ga bode novoizvoljpni odbor po Casopisih objavil. Denarnicar g. Vuga polozi izkaz ^italnifnih d»-bodkov i stroskov. Da je Sitnlniea So preeej n.i dobrih nogah, k.\zc ostana gotvina 23 gold, in 52 novcev. V odbor so izvoljeni slndtSi gg.: Toraaz Jug za predsednikn I'avletif Jo.sip za po'dpredsednika, Stefan Klemencic za tajnika, Makuc Janez za denarni&irja; Gabrijelcic, %upan, Just Vuga, Karol Maku«, Poberaj Miha za odbornike. — Namestnika: Eorsi6 in Jug Janez. Po konfanem obenom zboru je bil zaradi sla^egu vremena koneert v tlvorani na ransto na vrtu, katerega se je vdelezilo Crez 100 oseb. ZveSer pa je bil jako zivahen pies; vrteli smo se in radovali do 3. lire po-polunoci. Konecno zivo priporofcujemo novo—izvo^jene-mu odboru, da bode skrbel za napredek tako. vazne 6i-talniee soikanske. in da ohraui njen obstoj v bratnbo narodnih pravie na skrajni mpji Slovenije. Pohvaliti pa moramo uze zdaj za to citalnieo mnogo zasluzenega Justa Vngo. Obupno Modi ob bregu sedaj; Naj gleda in viri v daljavo, Naj vpije kriuaje v ftirjavo, Noben ne spnsti se col'iifr'k v tecaj, Da bi ga prenpsel v zazeljoni kraj, Brodnik ne prepeljuje broda, In morje postaja ze voda. Poklekne na kopno, zdihuje, je5i. K nebosom roci dvigaje: O vstavite Yalov tecaje! Pa ure hitijo, v poldnevn stoji Ze soince, pa ce se v zatonu zgubi* In v mesto ne raorem dospeti, Prijatelj mi mora zbledeti! Al vedno naraSea se reka voda, In vali bite za valovi. In sati mine za satovi. Napada ga groza, pogumnost velja, V penece valove se urno poda, Z rokama potoka se siii Proti v.—in Bog se ga vsmili. Preplava, in dalej gre urnih stopin Bogu se zahvaiiv veselo : Hajdukov od spredaj krdelo Prihruje na njega z lesovja temin, \>tavljaje ga v koji, zugaje pogin, Naskoci mu ozko stezieo S povzdignjeno grozno betico. nEaj hoceteu, vpije zbledel ga je sfcrab, „Jaz nimam ko svoje zivetje,* Se to je kraljevo imetje lu In bliznjemu spuli betno na mah: „Usmilite druga se moga v togah.8 Pod groznimi vdarci lezijo Trije ze, in drugi zbezijo. To2a je denes veliko skode napravila okoli Solka-na, v nekaterih krajih je {rto skoro popolnoraa ogolila; Skode jo dosti, pa Je v Solkanu. Te dm se je vtopil v Soel 9 letni defiko, nij uuda, ker nas"i defiki so poleti eel Ijab dan v Soft. _______ Iz Kriia na Ipavskem dno 1. junija. (Izv. dop.) Prodraga Soea! Ti si zold vneta za napredek in res-nico; zategadcl seni naraenil danes prvikrat ti nekaj posebno zanimivega od nase ob&'ne naznaniti. V nedeljo 30. moja t. I. prisel je k nam od slav-nega c. k. kmetijskega druStva iz Gorice poslani gosp. docent Koralt. Ta gospod si je veliko prizadeva! poka-zati v golski sobani, v veJikeni broju zbranemu Ijud-atvu uzroke raznih bolezni vin, in sredstva zoper ta-isto itd. Res je gospod ICuralt dobro izvr&l svojo na-logo, za kar mu tukaj srtfno zahvalo izrekamo. Ob enem zahvaljujemo se tudi slavnemu dru»tvu, da je nafio proS-njo blagovoljno nslisalo. Hvale vredni so tudi nasi ob-einarji, kteri so se v take mnogom sterilu zbrali posluSat lepe nauke za kmola. Z ukazeljnosty'o 'poka-zf»mo, da zelimo napredovati, in da zelimo stopiti vko-lo oinikanil) moz. Se i.sti dan vpisalo se je 22 udov v c. k. kmetij-sko druzbo v Gorici, tako da itnamo nado, da dobimo za ajdovski okraj svojo podruznieo. &veli taki mozaki! Nadjati se je, da krnalo bo stala nasa ob&na na boljsi stopinji omike in blagostanja. Kaj pa ko bi mi zdaj tudi Dornberzane posnemali in osnovali lastno vinorej-sko drustvo ? Z Bogom! za zdaj. Iz pod Ctovna 8. (Izv. dop.) Veselfca, ktero so na-pravili PodfoivriiMki rodoljubi ti. iunija pri Robku, bila je prav zanimira. V 21. Ll. „SoLo" raglaSen program raz&irjen j<» bil za jmr tuck ; vse so je tako vraiilo, da je bila sI»;li-.-rria wtsle.lnja toika /. veeim vvseljem spre-jeta. Pi. he*.til bila ju sktipna verprja, pri kteri so mej petjem r;i/.ne napitmVo ob&nstvo navdusevalo. Mej vse-mi napitmVami je za Podtovenske rodoljube posebno vazna oim gosp. P., v kt^ri izpodbuja Podcavenske rodoljube 1: rstauorftvi fttalnico pri Bebku, Jaz tudi upam, da no bode dolgo, ko bodwno z vesoljein pozdj avili novo citalnieo na Goriftei, kjVr bi bilo pravo srodiftda vsi Podfavt'iif^v. 'for^j na noge, Podfrivennki rodo-Ijubje! Vi>tanovit<* «*t!iiIni<*ov ktcra Vain bode sredstvo k daljnemu napredku. B»»g pomozi v to! Vkljub noug*»liieinij vrememi zbralo se je render J'-po ^tevilo ljud.stva iz bliznjih in oudaljenili krajov. Le iz bliznjega Rihynberga (no mom'tii fare) nij so nih-(¦•e prikazalt razun eno gospe in dveh gospodicin. Ne v«'m, kfrs bi iskal uzrok, MogoSe, da so so bali ktero IiapitniJe, S kf^ro bi jih U>lo' ailil, napimili DOSeflO V mem mesecu, kakor pri zadnji veseiioi t Dornbergu gosp. K. iz (Jario'.'. &ij r».*s imajo uzrok se bati tako sitnega opominjevanja. ¦— Zaiostno je pa sli^ati, da v JBifienbergu, kjcr .se nahajajo dusevne in materijalne moci, nij mogo«V? eii'» veselicc napraviti, ktera bi Ijud-stvu bila v po.luk in koriht. Toda krasnemu Eihenber-ku ne zadostujojo le reselice, ampak moral bi imeti svojo c'Jtainieo. Torej na nogo, Riho-nberfiani, obudite zaspano citalnieo, ako noitete, da zaspi r vasih sercah narodna zavest in ljubezen do omike in napredka. Bodoljub. Jn zopet prisif.' solnea pripek. . V n.t'Skoneni hoje tezkot'i' Zgnuli mi na zemlju v ncmofii: ,0 re.sil .si if.vzo! z valovja me rek, Hajduko pomagal zaguati si v tek, Pa ta mi v nemoti je pasti In dragu v trinoga oblasti !a In ety ! klokotanje jarno zvrii V blizini ko zivo zurkanje, Jfa ubo on vlece sumljanje. In UJI fa skaiovja igraje sumi »St«dencek voselo in valcke podi, Vesel se pripogne do grude. J)a trudne okrepi si ude. In solnee se sije v zelenije vej, Pa slika rastofa drevesa Po recah v orja&ka telesa. Dva potaika vidi ob cesti tik mej, Pred njtma on s kokom ee iti naprej, Otozno ju cuje izrefii: ^Zdaj bode na krizi vise^i," In groza ga tare, za droga v skrbeh Moeneje se moka ga tera; Ze soln^ni zarkori ve5era Slemena svetifo sirakuSkih streh Nasproti fiiostrat dohaja mu t speh, Sinovec postena fuvarja, In pla§no spozna gospodarja: „Le vrni se, vsaki za-nj up je prosel. Le resi si sroje zivenje: Zdaj ravno vode ga v vsmrtenje. Od ure do ure je eakal vesel, Upaje, da bode§ za doba prigel, Zasmehom nasilnik prokleti Nej mogel inu Yere 5e vzeti." Iz Twta % jnnija. (Izv. dop.) §e ni davno, kar je „Pressett prinesla, vest, da so se ves cas cesarjevega po-tovanja samo v Trstu eesarju jpogoji stavili in §e v Dal maeiji, ki je jako bolj nekultivirana in neizobra^ena, se kaj takega ni pripetilo. Treba je, da to izjavo ofiito za M proglaSamo, temvefi ker izide iz lista prusofilskega, ki po svoji me-todi rije. Dokaz, da Slovenci nijsmo stavili nobenih pogo-jev, je adresa, ktero je eesarju feroffllopol. drugtvo wEdi-nostK; 5e so Lahi pogoje stavili, nam je pafi vse eno ; n» Slovenci smo pozdravili nasega gospodarja in cesar-ja ter pokazali svojo staro zvestobo do Avstrijske hiSe, akoravno nam gg. ministri slabo spostujejo naSe pravice; toda nespremenjono neoskrunjeno smo ohra-nili in hofiemo tudi zanaprej kot zvesti narod pre-stol braniti ter so boriti, dokler ne zadobimo svojib pravie, Hekaj fiasa sem je po okoliei mej Slovenci sploh boy zJvahno postalo, temu je mnogo pripomoglo poli-ti6no druStvo, „Edinosfcw, ktero bo, ako vedno maryivo dela, gotovo usppfino dolalo in svoj namen doseglo. Na-merava so tudi izdajati svoj casnik, bili so uze pogovo-ri o tej stvari; govorilo se je pro in contra: pa odlo-&!o se jo vendar, da se izdaja tako, da ne bo na Sko-do drugim slovonskim ^asnikom. Da jo potreben v Trstu slovenski feasnik, no bo noben zanikal, kedor pozna lego in razmero, ktero so take, da trzaSke Slo-rence v koinpaktni masi 70.000 dug, lahonski magistrat s popolno avtonomno oblastjo na zid pritiska ter I njimi ravna, kot se su&nji; fiasnik bo v prvi vrsti branil lo-kalne interese, prinaSal druStvone razpravo ter odbijal napade la§ke stranke, Bazfiirjal so bo po druzabnikih dru§tva MEdinost" po celiy okoliei ter bo prinasal ra-Luno in statistiko okolico, bo poducoval, ktere pravice ima okolica nasproti mestu in razpravljal gospodarsko stvari, ktero bodo dosti koristile oko'licanom, ker je vsledsJabo okonomijo okolica zalibog zeJo zanomarjena, kar je narodu naj vefi na kvar, Teiava je res pri vsakom zacotku, ali treba jo za-M\ so zelezno voljo, zrtovali T'as, materijalno in du-levno moc, kolikor so Jo mora. Trzaftka okoliea, ktcra jo trdnjava „Slovonijo, mora le takrat krepka postati, kadar bo dobro izo-bralena in se zawdala svoje narodnosti ter postano v materjalnem obziru bolj samostojna, do toga ciija pa le dobro sole pripomorejo; za vso to se bo prihodoi Casnik krepko potezal in Co Bog da izvr^eval bo dastno svojo nalogo. Iz Proseka 28. maja. Sporofala jo ^oUu v 1A &0v. tck. kta, a«i so jo na cast pnlioda Nj. Velifanstva v Ooriei ustanovilo „obcno pevsko dru§tvou za primor-ske Slovence, v kateri namen so je preeej takrat volil osnovalni odbor, ki jo Iq tedaj vladi predlozil pravila. Akopram so ni od takrat o tej zadevi ni6 veo sporoSalo, in nam tudi ni znano, koliko udov se je ze oglasilo, smo vendar prepriCani, da no bode drugtvo Se pred porodom zaspalo; kajti zato so nam dovolj porok gospodje, ki so v osnovalni odbor voljeni. Nihce nam no bode tajil, da ni s tern dru^tvom narejen zopet velik korak v omiki nasega naroda; kajti komu ni znano, kak blazilni upliv da ima Iepo ubrano, umetno petjo na vsakega, tern bolj na priprosto ljud- „In fie je prepono, in no bi jaz znal Ob godu mu priti v rositev, ^aJ pojdeva skupaj v mor'tev. Da krvnik se kleti no bode bahal Prijafelj prijatlu nezvest je postal. Dveh spravi naj v groba trohnobo In zna za ljubezen, zvestobo. In solnco zahaja po vratje dc;pel, 2e vzdignjeno vidi razpel Zijalcev okoli krdelo. Prijatelja konop je dolgi ob;el. Skoz ljudij mnozico se urno je gnjel: „To rabelj! zivenje naj vzame, Tu jez sem, on porok bil zame!" Zafiudi v strmenji okoli se Ijud. V narocji oba si slonita, Se slaja in zali solzita. Solz polna ofiesa so vseh briz zamud, Do kraija prinese prigodba ie 6ud. Cloveski ga ta je genola, Do svoga pusti ju prestola. Jn dolgo ju motri strmenja vsld Izrefie: „vidva pridobila Osrt'je, sta mene vkrotila. Zvestoba res Sola nej puhlih jesed Da, castno dru^estvo je s tacma vred. To ljubav se dajta mi stefii: Da v vaju drugaini bom tre^i.' Lulavefiki. stvo. In 8e je Wo U tega Ige na jSlovenskem potreba, gotovo tohko bolj na Primorskem. Ne bodemo Csme-Lr?infn?°Zn^° si^^stjo, da ni zna bit! nikjer mod Slovene! narodno petje na tako nizki htopinji, kot nS-T/f* ,nTto,P°sebno Po onih krajih, feer pride nafie ijudstvo z Lahi v dotiko. Komu izmed nas tu na laski meji ni znano to petje—a ne petje, ampak upitie in tuljenjo; tako da Slovek, ki pride v kako WVas, in sl,gi ta krik in vrigfi, mora Sehote misliti, da je v sredi divyjh zveri,-a Co mileje sodi,-saj v drulSini kakih to ovajev in razbojnikov ali divjakov. In kaj se tukaj poje? Zastonj nodes' tu posluial in vlekeUa u4- 5«f natt0^ 8e Mrud,Va U vJ'eI kak0 slovensko besfi-do l 0 kratko nikarl Slovenski fanfcje, slovenskiji stari-far smovi, na sloveuskih tleh izrejeni, pojejo-ue po-jojo, ampak tulijo v njim norazumJjivej laSdmi I In tako se zgodi navadno, a upijejo in krige in^ovedo nekaj. Nii h to dovolj zaiostno? Ali ne trga toseroe pravema rodo-m omikoljubu, kateri je tako nesreCen, da mora to poslusati? Seveda so je, kar jo nekaj «asa sem, to na boHa oberniJo, posebno pa v onih krajih, kjer doraoljabui ufii-telji vadijo mladmo v iepem slovenskem petji. A vendar smo go zmeraj dalee in dalefi, preden nm bo mo-gofie to slabostodpraviti. Badi tega pa a toliko vefiim veseljem pozdravljamo dobro doSlo Mob6no pevsko drufitvo, ki bode gotovo k temu veliko pripomoglo. Zatoraj naj zivi mnogaja Jeta na prospeh omike nage I Pri tej prilo^nosti pa si ne moremo kaj, da bi na stavili ta nasvet, ki se nam zdi jako vaien. Kftkor znano so jo ustanovilo v Ljubyam 1, 1878 druitvo, NGIasbona matica," ki ima blagi namen podpirati narodno glasbo in narodno petjo. To podpore vredno driiStvo pa no stoji, kakor smo iz zanesyivega vira po-izvodoli, nio kaj na terdnih nogah. Ima namre$ komaj 418 udov, dofiim bi jih bilo na Slovenskem saj kakih 1800 ?,eloti. Denarja ima „G1. matica" okoli 470 gold, uslanovnino in okoli *m gold, v blagajniei, knteri so m tisok na razpolaganjo. Za ieta 1870 ima fie 180 udov plafiati, kar znaSa 260 gold. Ako vsl plafi«\jo, po torn narasto vse to za tisek za loto 1875 nad 500 gold., kar jo so vse zelo malo. Za 1. 1872-78 se je oglasilo na Primorskem uar ve5 udov, a nar manj jih pla^alo. Ali ni to prezulostno? Po tern se pa ni t-uditi, da ne more druStvo uspeSno delovati; saj tudi ni nikakor mogo^e, ako se jih bodo mnogo naro&lo, in sprojelo drugtvone izdave, a plafia malo, ali nifi. Gospoda moja! ako bodemo taka dru-Stva, kot jo „G1. matica" tako malomarno podpirali, potem ne vemo, kam pridemo. Le poglejmo na sosed-no Nemco in Lahe, in videli bodomo, kako so oni v tej zadevi vsi drugacni, kot mi, kako se oni ne vstrafcyo fie tolikih 2ertev. Od njih se ugimo, ako hofiemo kedaj kaj biti in kaj imeti. Za torej si upamo staviti najnujnejgi nasvet: Naj bi se pri pravilih bodo^ega wobfinega pevskega dru-sfcvu" tudi na to ozir jemaio, da bi vsak ud, de ne pa vsaj toliko udov skupaj bilo zavezanih upisati se v „Gla-sbeno matico". wNarodni kvartet Prosegki". Iz Ljutomera 2. junija. Mi ljutomerski Slovenci smo noutrudljivo bili boj proti nagemu sovraga, proti du^ma.iinu ogromnega Slovanstva, posebno od 1868. Ieta, ko smo bili prvi izmoj Slovencev sklicali v slovenski tabor" nagega vernega kmeta. To pervo zborova-nje na§e je razlilo svoje gorko zarke z velicim uspehom po vsej Sioveniji, kal je pognalo in sad rodilo v rodo-vitnej zeoilji; kajti sinovi majke Slave nejso dolzni ostali narodnega slovanskega odmeva ni ob bistrej Sa-vi, ni ob derofiej Dravi in Soft, /IivajooQJ se v sinje Jadransko morje, ki mije tla slovanska. Sekundarno in tercyarno so ponav^ali podetje slovensko-narodnih Lju-tomercev, ter mnogobrojno Slovencev sklicavali pod naSo krasno, carobno diSedo lipd pnd trobarveni prapor, pod „zastevo Slave.* Biii smo boj mnogoletni in—zmaga je naSa. Na-ia murska tla ob desnem bregu Mure so~naga. Pri volitvi in v okrajni zastop, in dezelni zbor, in v der-zavno lesenjaco ne propademo sedaj nikedar vsled na-Se cmnosti proti Bismarkovim Svabskim „handlaogerjemK. Nasa ipak &e vegitujoda ditalnica i njen gleda-lisfini oder torej posebno o sedanjih prozajWnih dasih slobodno spava spanje pravicnih; do5im pak delujemo iitalnicarji sedaj na gmotnem polji aa svojo narodnost; se stavljenjem bodoce jako razSirjene narodne in uje-dno mes^ianske ufiilnice, z okrajno posojilnico in z obertnostjo na podlagiparnikovej. §e c. k. uradniki nas zacenjajo Stovati, akonreni so odvisni od nemgko duhajoce viade. Evo sinofini vo-(5er. Na§ okrajni c. k. komisar gosp. Koienec namre5 zapusca Ljutomer ter odhaja v Slovensko Bisfcriob. Temu Stovanemu Sloveneu na cast smo se zbrali v gos-tilni k skupnej vefierji ter mu napivali za slovo. In glej, akoprem so bili navzofii skoro vsi nagi c. k. 8j-novniki poleg nas, vendar je imela ta vegerja—slovensk znaiSaj: govorilo in pevalo se je, kakor o Sitalnlskej veselici slovensko. da se je mimo okenca hodefiim Ijuto-merskim gvabsko-zagrizencem zopet kar serce treslo 2eS, „hgub]jeDi smo mej Slovenci!" Politicni pregled. Folitidni dogodki preslega tedna zanimajo m>-sebno Primoree in Dalmatince; cesar je namreS y spomiii svojega zadnjega potovanja odlikoval mno-go osob na Gorigkem, v Trstu, y Istri in Dalma-cijl Poljski minister Zerrialkovsky je postal ce-sarjev tajni svetovalee. Na Duuaji je bila 31. maja velika slovesnost; odprl se je svedano y nazoflnosfci cesarja in ogrom-nega StoYila ljudstva nov kanal Donave, ki je to reko priblilal Dunaji in je stal drzavo mnogo mi-ljono sold. Vesti o ministerski krizi se se zmerora Yzdr-gujejo na pOYrsju dneYnih politiSnih pogovorov. SUsi se oelo, da Nemska zadrzuje to krizo in poffll je glas Y angleSkih easnikib, da NemSka na ni5 manj ne misli, nego na to, kako bi avstrysko-nemSke dezele priklenila k Yeliki nemski federativ-ni zvezi in da je na Dnnaji uze zacela agitacija v tem zmisln. Ce so okolnosti res take, po tem je yendar menda zadnji das, da dinastija sama zaLne misliti na svoj in na interes avstrijskih narodov, ki ne Me zvelifoni biti po Bismarku. — V dalma-tinskem del. zboru, kder je bilo dozdaj vse mirno, je kar naenkrat nastal najveCi prepir mej Italijani in SloYani. — Poslanca Bajamonti-ja je slovansko Jjudstvo y Spletu, kder je ta gospod za 2upana, javno napadlo in mu sovrazno deinonstriralo. — Ker Yladni organi nijso te demonstrate zabranili, so Ysi italyanski poslanci poslali predsednistvu del zbo-ra protest, ob enem naznanilo, da ne pridejo ve«, v dezelni zbor.—Ker slovauska vefiina nij vsled tega mogla vee* sklepati, zakljucil se je v pondelek dez. zbor. — Iz Ysega pa se Yidi, da Italijani, kder nemorejo vladati, vsako priiiko porabijo, da le intri-gujejo in dolajo razdrazbe. Strune mcj obema na-rodnostima so moSno napete, iz tega sme se sodi-ti, da bodo prihodnje volitve za dez. zbor v Dal-maciji strasno burne. V hrvatskem saboru, ki uze nekoliko casa dne-Ynje, stavil je znani dr. Makanee na bana 2 inter-pellaciji: 1. Zakaj se predlogi, ki se ticejo Hrvat-ske se le z doYoljenjem ministerstva predloze* kro-ni in zakaj je tiskovni zakon se le 7 mesecev po-tem, ko je bil sklenen, kraljevsko potrdbo dobil. Yladni zastopnik Livkovi6 je uze odgovoril na to interpellacijo ter ostro grajal Makaneca, Ysled cesar je prislo mej prvem in zadnjem do ostrega besedovanja, in ker je galerija Makanecu moSno aplandirala, je predsednik sabora zavkazal da se galerija siloma sp^azni;—Makanec pa ima simpatije ve6ine naroda, ker hrvatski narod je uze sit popu-stljivosti narodne vecme brvatskega sabora nasproti j ogrski vladi. Okoli Makanca se bo torej najbrze kri-stalizoYala prihodnja odloeno narodna stranka, ka-tera bo gojila odprto in z yso mocjo jugoslovansko ide-jo. Mej Ysemi slovanskimi narodi je za Hrvate menda najboljsi; oni imajo nze dosti in scasoma bodo do-bili vse. Eakor pise nek izvrsten in dobro poduCen dopisnik »Slov. Narodu* iz Zagreba, Hrvatje ne marajo za zvezo z Cizlajtanijo ; ampak pravijo, da bi bilo boljse, ko bi prisli Dalmatinei in Slovenci pod Translajtanijo, ker Ogri z madjarsko knlturo na Hrvatskem nic" ne opravijo, pac" pa bi Nemci sopet zaceli Hrvatsko z boljsim nspebom germani-zirati. Prav imajo, (Se tako mislijo; fie Hrvatje po-stanejo mocni in se na slovanskem jngu zbudi ide-ja solidarnosti, bomo mi Slovenci y vsaM neYarno-sti imeli sigurno pribe2alisce. Sicer pa so tudi ruski listi zafieli pisati ob odtr-ganji Hrvatske od Ogrske in osnovanji trijedinega kraljestYa, kibisfiasoma Jngoslavane vse zedinilo pod nabsbnrsko krono. -Ravno ti listi bocejo vedeti, da se ta ideja prav gotovo goji v avstrijskih dvornih krogih in pristavjjaja, da imajo vtej zadevi zanes-ljiva sporofiila. , Na Ogrskem a^e zdaj zafienja volilna agitacija SedmograSki Runrani so imeli te dni mofino obi-skano konferenco y Hermanstadtu in so skoro enoglasno sklenili, da se bodo rumunski poslanci poprijeli pasivne politike ter pestanskemu parlamen-tn pokazali brbet. Enak sklep nameravajo storiti tudi Srbi, ker eni in drngi spoznavajo, da od mad-jarske vecme ne morejo prifiakovati pravifinosti.— iki vsega sveta pi^ejo, kako smo sreJni, ker je zagotovljen mir. BnsM car se zaznamuje kot pokrovitelj eviopskega mim fies, da on Bis-marka zadrzuje, da ne plane na Francoze. Nemski listi pa pravijo, da car nij Bismarku pridigal mini in da Bismark tudi nikoli nij mislil kaliti ga. Kedo pa sekaj veraje Bismarku in pruski stampi. Svedski faralj je tudi prisel y Berolin, slisise, da tudi on pristop: k zvezi miru, kmalo bo ves svet zvezan; pa za koliko casa? Obiskyvanja vladar-jev so zdaj Y navadi inmalo pomenljiva, morda so celft krinka za tajne gpekulacije enega ali drnzega politikarja. Saj je bilo leta 1867 tudi polno via-darjev y Parizu pri Napoleonu in se je tistikrat tudi govorilo o miru; pa kak mir je bil uze 3 le-to potem ? Na Turskem je nze zopet nastal y okraju Vib-re boj mej Kristjaui in Turki; s^asoi a se bo Yendar ogenj raznetil. Splob se slisi, da evropska di-plomacija zdaj resnejse misli na jutrovo pitanje, ka-kor se nikoli poprej. Na Francoskem se je baje sedajna vlada spo-razumela z republikanci in se torej republika zme-rom boljutrduje. Iz Spanije sopet dobajajo vesti, da so zdaj pa Earlisti bili tepeni dvakrat zaporedoma. Srefina Spanija, kder se zmerom pretepajo, namesto da bi delali in napredovali. Sicer pa so vsa ta nporoci-la zmeSana in nezanesljiva. Vse kaj druzega pa se je sopet pripravljalo na Spanjskem, kar kazo na nestalnost sedajne Alfonzove Ylade.—Vladni organi so prisli namreC na sled novi zaroti; mnogi ge-nerali so nameravali takozvani „ pronuncia-mento* za republiko; kar fiez noo bi se bil Se nov kralj odstavil in proklamirala bi se bila republika; toda za zdaj se ta pronunciamento ni posre&I in vlada ima vso zarotnike v svojih pesteb. C'e pa se bo kralju Alfonzu posrefiilo vrediti Spanijo, to je veliko prasanje. Kazne vesti. fOdiikovanjAj. Vsled zadnjega cesarjevega potovanja so dobili razna odlikovanja sledeci gospodje na Pnmorskem: TrzaSki namestnik Baron Pino jo postal tajni svetovalftc; Goriski dezelni glavar grof Ooronini pa je dobil red zelezne krone 2. reda. Bed fcelezne krone III. reda: dr. Pajer v Goriei, zupan goriski Pe-rinello, nam. svetovalee Einaldini v Trstu. Komturni kriz Franc-Jozefovega reda: trzaski zupan Angeli, grof Janez Atteras v Goriei, Jozef Morpurgo v Trstu, vitez Porenta v Trstu, baron Morpurgo v Trstu, vitez Eit-mayer v Trstu, vitez Scrinzi v Trstur vitez Stalitz v Trstu, in dez. glavar isterski, dr. Virtulieh. Vitezki kriz Franc-Jozefovega reda: Skofijski tajnik, monsignor Glo-bocnik v Goriei, monsignor Pavletic, rarnatelj glu'bo-nemice v Goriei, zupan v Polji dr. Demartini, poshvaee Dot tori v Eonkah. fabrikant Economo v Trstu, dez. poslanec Karol I'oluj v Sozani, zupan v Sovodnjah Gaudencij Tosi. Zlat krir2ec za zasluge s krono : Anton Kumar, vodja zavoda znpuScenih otrok, Daniel G o d i n a, zupan v Ajtlovseini, Franc Malnie, zupan v Kana-lu, Janez Scalottari, zupan v Mirnem, Ant. S e ara m uz z a, zupan v Gradu. Janez S c Ii m i d-inger, inspektor komissije za uravnanje gruntnega davka in Henrik VTindspach, fabrikant vGanei Zlati krizec za zasluge: Peter Podobnik, zupan v Cerknem, Al o j z i j S e p p e n h o f 8 r, trgo-vee v Goriei, Andrej Sorli, povzetnik za zidanje cest v Tominu, Vineencij Spangher, ueitelj v penziji v Goriei in Alojzij Zanuttig, zupa'n v Gradiski. Srebrni krizec la zasluge s krono: J a n e z B r e-z i g a r, zupan v E»cinju, Anton Kofol, zupan v Cepovanu. Andrej Bobic, znpan v Eihi«nbergu in Anton W i n k I e z, zupan na Truovem. Vitez Henrik Utter, fabrikant v Straeicah pri Goriei je postal baron in podpredsednik, kupc. zbornicf Andrej Pavletie pa js dobil plemstvo; v Dalmaciji je se dosti ve& odlikovanih, (Ijabijanski Skof) je postal g. dr. P o g a 6 a r. To je ne samo za Branjsko, ampak sploh za vse Slo-vence jako vesela vest, ker je izvoljenec zares odlieen moz v vsakem oziru; ucen.delaven in poSteno-naroilen. Tako je bila vSeraj |o vsem ljubljanskem mestu govori ca ra/i§irjena. Po tem tacem smo bili mi z zadnjo pro-tivno novieo, rojeno;v klerikalnih krogih, mistificirani,-da si direktno od nfsega vira ne nahisc. («. Woiii) tajjiik in igralec dramatienega dm-Stva je t soboto v Zigrebu pel odlomek iz opere „Trova- tore" in bil jako pohvalno sprejetod hrvatskega obSinstva. To je lepo; blizamo se tudi v umetnosti. (siovenec.) dr. Gr. Krek jo od cesarja imenovan za profesorja slavjanskega jezikoslovja. na GraSkem vseu-eiliSei, (imeiioviinj*). Kranjski namestnik nafiplnika dez. vlade, dvorni svet. Vidraan postal je pravi naSelnik kranjski in dez. glavar kranjski, pi. Kalteneggerje imenovan za dvornega svetovaiea z naslovoni in znaftajem. Lepa nagrada za ustavoverno korektno postopanje. (poforcicem,) ki so bill zavArovani pri italijan-ski banki nUnione" naznanjamo, Kolott in pa sisesko pevsko druztvo BDanica". Na Bledu bo torej letos velieanska slavnost iuieletije, da Slovenci braSa Hrvate sprejmo na najprisr6nej§i na-cin, ker taki sestanki pospe§ujejo dusevno edinstvo mej brati Hrvati in Slovenci. (ditainfca v HviSkem) napravi prihodnjo nedeljo t. j. 13 dne t. in, zabavo s plesom in sicer pri lepem ali grdem vremenu. K omenjeni zabavi vabivse ude i neude Odbor. :»«*:«M*ita»J«*jaui.-«L MJLm^MJM. t i.€» &LM*A*m,TLM. J^^*-lsti so sledece: 1) da je abeceda lepa, zato oeema prhnerna; t) da je prosta, toraj se toctiejo in berzoje piSe; 3) da je jastia in razbbria (karakteristiSna), zato vgodna za fiitanje; in pisanje; 4) da je popolna in radi tega vsim Slavja-nom pripravna; 5) da se lehko nauU, ter tako izobra-8enost pospeSuje; 6) slednjifi, da je imjetnno*slavjan-gha, zaradi fiegar vsak Slavjan knjigo v tej abecedi pi-sano leh&eje razumi.— Vsim tim zahtevam zadostuje jednakomerno le ta abeceda. Cirilska azbuka zadostuje le dvema zah-tevama popolnosti in vzajemnosti, vse druge vlastnosti jej manjkajo. Enako priporoeala bi se latinica, ali ona ni popolna in vzajemna. Ako toeno preiskujemo dosedanje slavjanske abecede, razvidimo, da nobena ni toliko izverstna, da bi jo vsi Sliivjani s mdostjo sprejeli. Tako je dejanstve-rio. Serbi in Hervati, akopram imajo isti knjizevui je-zik, S6e den denes nejso zjedinjeni v abecedi. Izumitelj to abecede, navdu&en za pravo, lepo in dobro, in gorefie Ijubefi Slavjanstvo, moral je kot obra-zoven umetnik storiti drug korak, ker je to sprevidel. Porodila se niu je misei, staviti namesto stare neuspe-fine abecede novo, ktera zadostuje potrobi pisave, ktera se lehko gita in pifio, abecedo, ktera priprosta in kra-sna wisajofiemu zvesto sluzi, tudi ako ni v stanu tocno jmiti, kar roka pi§e, ktera je istinito sredstvo dufievne vzajemnosti Slavjanstva, Pri preiskovanji potrebnih mu temeljev opazoval je temeljito vse tega presmeta fcjfieSe bo stvari ter jib prou&fl. S perva seznanil se je z vsimi slavjanskimi narecji in zvokovi. Tako jo spo-znal, kterih pismen slavjansica abeceda neobhodno potrebuje, ktere so jej odvefi. Temeljito poznavanje raz-H6nih strok, obrazovnih umetnostij in njihovih pomo-emh ved (znanostij), dalo mu je sposobnost izraziti njih npliv na podobo abecede. To se nam kaze v abe-cednej celoti, v raznih zvokovnih skupinah in celo v prijetnih oblikah posame^nih pismen. Vsako novo pi-sme ima znamenje, ktero oznaeuje njen zvok. Zname-nja so priprosta in sicer imajo jezikoslovno sorodni zvokovi slicne podobe, tako da se pismo lehko pozna, tndi ako se brez toenosti zapifie. Ker je izumitelj iz-verstno veie krasopisja in iamnopisja, bilo mu je mo-gofie sestaviti najlepse, najprostejSe in roki nazgodnej-se poteze pojedinih pismen. Vendar vse to ga ni za-dovoljilo. Proueil je temeljito vse gradivo kar se ga je pred njim na polji pisave v obe© in abecedne spojbe posebej nabralo. S takovim znanjern oborofcen po-dal m je na clelo. Po innogobrojnih trudapolnih po-skusih, po mnogoletnem skoro neprestanem delovanji, dosegel je takove izsledke (reznltate) ktere mora vsak sodnik ki brez predsodkov sodi* in ki zamore teXavo takove iznajdbe ceniti obcudovati. Delo njegovo je na-roden spomenik slavjanskega duha in u^e zaradi tega je d&lztfost vsakega v Istini izobrazenega Slavjana, da se upozna s to jugoslovjansko abecedo ter jo s prva t ^rijateljskih, krogifa potem kakor kmalo mogofe v javnosti potrebuje. Zajedno prosimo P. N. gospode jezikoslovce, obra-zovne umetnike, nrednike in pisatelje v ob6e, dablago-volijo prouciti in tofino prevdariti to abecedo, da se pre* prifiajo o izverstnosti te iznajdbe ter jo ? umetniikem in vednostnem ozirn pravieno sodijo. Upati smemo, da bode prosvetljenstvo (inteligfencija) jugoslavjansko stvar in razlolene resnice spoznalo ter fiutilo, daje to, kar je brezpogodbeno koristno, tudi jedino pravo in da jn ge-stno lertvovati tarn, kjer ide za istinito korist potomeov. Kakor pa zaloina tiskarna ne truda ne strogkov SSedila ni, da tako yazno narodno delo v primerni opravi ob-Sinstvu poda, skerbela je tudi, da si zamore vsak to delce oskerbeti. Iz§ia je tedaj ta abeceda s kratkim razjasnilom skupaj tiskana na posameznih listih v v-zajemno-slovenskem ali vzajerano-hervatskim jeziku za nizko ceno 10 soldov komadig. Vsaka knjigarna in knjigpvezalna ilirska prejema naroSbe. (Prosnivna Komec in Jnlifit), y torek 1. juni-ja ob 8 uri zveSer se je v Gorieo pripeyal neki Ciana, zakonski moi in me§etar v Tistu v druibi z drugo go-sp6, svojo posebno ljubo. Oba izstopita vgostilnici „pri jelenu".— Ko dbbita sobo, je on prvo prosil Srnila in popirja, ter napisal ve6 pisem. Naj br2e so bila to pis- ma, namenjena pravi zakonski &eni in sorodnikom y Trstu' od katerih sta slovo jemala. YrnivSi se s poSte proti deseti uri, sta—potem ko sta se dolgo branila kaj jesti—nekoliko malega vefierja-la. Po vefierji je megetar 0. omenil, da jutri nij treba ju buditi zarad -Sistenja Sevljev, ter glede kave bode , u2e priSel ukazati. — Zakleneta se dobro in vleifceta se spati. — Drugi dan bije. poldne\ bije ena, a na§ih za-ljubljencev nij b'lo videti. Hi§na dokla, nemirna-—gre trkati na sobna vrata, 6e§: ali ne bosta vzela kave? Na to odgovori on moderni Romeo: Kave nij treba, le malo vode prinesite mi. Ko dekla prinese vode, bila so vrata §e vedno za-prta; postavi vodo pred vrata, misle, da pride uze sam po-njo. Ob 2. popoldno gre gostilnicarjeva hfii zopetpo-glodati, a ko je videla, da je voda fie pred durmi,—kli-ce fie enkrat. 0. so oglasi, da ne more vstati, da je bo-lan. Dekle odgovori naj bi vsaj gospa prifila! Na to jo zavrne, da gospa je uze mrtva. Potem je poklical gostilnicar policijo, katera je 8iIoma vrata vlomila. In glej strafini pogled! Ljubiua, lepa crnolaska, 31 let stara je mrtva, sTone* na prsih Cianovih. Ta sam je bil v tefikih mukah, kajti ostrupi-la sta se, kakor je dofila komisija konfitatlrala se stri-hinom. Meietarja 0., ker je bil fie Biv, so prenesli v bol-nifinico, dali mu zdravil proti strupu, pa zastonj! Umerl je tudi on, sinodi ob 10 uri, ter tako dognal dvojni samomor. Vsled vedno slabejfiih zaslugkov, velike revfigine, pa skrbi za dve Xoni in kakor pravijo dvojne otroke,— je 0. obupal, ter svoji diagi naznanil sklep, da hoge umreti. Na kar je bila tudi ona Jjubica pripravljena: zadnje veselje, pa zadnjo Uloat z njim deliti1 V fietrtek vefier 3. t. m, prifila je z lokalnem tr-Safikim vlakom samomorilca Oiana prava zakonska 2e-na % lepo mlado hteko. Jokaje sti prosili flakarja naj ji popelje—ne v raesto, ampak na mirodvor; zadnji-krat obiskati svojega rao^a, oziroraa ofieta. Vidilo se je, da blnga gospa mu je bila vse odpustila, Ljubila ga jo zvesto 6ez vse, kakor da bi nikdo ne motil za-konskoga miru. Bada bi fie enkrat fcnjim govorila, fie enkrat ga poljubila,—-pa zastonj bil je uze pod—cmo zemljo. Naj fie omenim, da 0. je bil tudi vojak, da je v vojni nogo zgubil, katero so mu potem z leseno nadomestili. Imel je okoli 50 let. Slifii se, da 0. na posledno uro nij hotel sprejeti nikakega duhovnika; a tudi njo Ano Mognaz so pone-sii k zadnjemu poditku le fitirje moXe, brez vsake cer-kvene ceremonije. Zive dufie nij bilo viditi ni| spred, ni zad. _____ Gospodarslce vest!. CBan-ka siovenija.) ])ne 81. maja t. 1. bil je bankim obSini zbor s tem dnevnim redom: Drufitveno porocilo ; - sporoSilo pregledovaluega odseka; rafiun za leto 1874;-—nasveti o spremembi §§. 60 in 61. drufitvenih pravil, da bi namree zarad fiiste-ga letnega dobiSka le ob$ni zbor sproti odloceval;—o premembi §. 73 drufit. pravil; - volitev predsednika, npravnih svetovalcev. Za predsednika je bil izvoljen gosp. Miha Star6, grajSSak v Mengifiu, in za upravne svetovalce: g. g. Andrej Jeglii,, Peter Kozler, Valentin Krisper, France Potofinik, Karol Budez, dr. Jos. Poklukar, Peter Gra-selli, Hugo Turk in Jos, Zanari; za namestnike: Primoi Bibnlkar, Jozef Matev^e, Pavel Skalec in Dragotin Florian; za pregledovalce: Dragotin Lagar, Luka Bobifi, in Janez Vifiifi; dva pregledovalna namestnika: Jos. Lozar in Ant. Verhunc. Iz vsega posnemamo, da na dobrem obstanku na-fiega domagega zavoda ne moremo vefi dyomiti, ampak gotovi, smo si, da ga ne bodo le delnicarji, ampak vsi pravi rodoljubi moraliSno pcdpirali. Oe premislimo,kako ve-likansk premanjkijoj, nam je obcni zbor v prete-klem letu objavil, nam je nemogofie priSakovati velikega dobi^ka v raSunu leta 1874, ampak zadostuje nam ze trohica prisospodarjene istine, koja nam je v dokaz, da pridemo lemalo do boljfie nade, ako ne zade-nejo le posebne nesrece nafiega zavoda. Priob6ujemo tu le fie drufitveno sporoiiiio pri ob-gnem zboru dne 31. maja t. 1. koje se glasi: BruStvenj sporo6ilo. Y ob^nem zboru 23. maja 1874 novoizvoljeni opravilni svet je delovanje banke s tezkimi in neugodni-mijrazmerami prevzel, tab da je njeni obstanek bil dvomijiv in je njeno delovanje zaviral. — Moralo so je na sredstva misliti, po kierih bi se neugodnosti od-stranile. Pred vsem se je za lotrebno spoznalo, da se mo-rajo razni tergovinski odd^ki popolnoma pregledati (re-vidirati.) Nasledek tega je bil, da so se drage podruS-nice na Dunaji, v Pragi, v Pefiti in v Trstu odstramle, in nezmozni in nezanesljiv. uradniki odslovili. Draga rezija (strofiki) ki se je le po dolgem casu in z velikimi strofiki odstriniti zamogla, po temmnogi pozari, posebno iz prejfinega 6asa, so gotovino banke tako znizali, da je k njenama obstanku in k povzdi- gi oslabelega zaopanja bilo treba, da~je izvanredni oWni zbor delnifiarjev 17. avgusta pr. 1. 15.°10 dopladilo na delnice sklenil. To doplaSilo se je le za 2336 delnie vpla^alo in opravilni svet je moral prvih, 1356 medcasnih listov kot neveljavue proglasiti, ker se na nje vkljub Te6 dovolje-nih vpla5ilnih obrokov ni doplacalo. Odstranjenje podruznic in razvoj obfiirne in zavo-zljane trgovina je zahteval centraliziranje delovanja, ktero je zopet 5asa in strofikov tirjalo. Ta je bil trgovinski stan ssklepom leta 1874, kte* rega leta racun Yarn danes spofitljivo predlagamo. Iz naslednih fitevilk o velikosti zararovane istine, in od nje spadajofiih premij v ognju kakor WvUenju, in v likvidiranih in noplaLanih fikodah se bodo gg, delnicarji o vspehu cele trgovine razlofino preprifiaii. a. O&deUh ognja, neposredna trgovina. Stevilo izdelanih polic znafia 8640 ge zavarovalno istino gold: 10.774.263, za ktero se je prejela premija po odbi-tih stornih v gotovini ...... ? zapadlih mejnicah . . v reserviranih „ . , ^^__________„ Skupaj gold. 187.215:40 b. Oddclek ognja, protitavarovalna trgovina. Protizavarovanje je dalo gotove premijs po odbi-tih stornih gold. 10847. 40 t zapadlih menjicah 5277. 81 Skupaj--------Id, itt.*l'gL Pla«5alo se je raznim rotrocejekim (proti zavaroval-nim) /.avodom po^arnih fikod gold. 27084. 06 v ncposredni trgovini pa smo imoli 248 fikod, ktere so se v posameznih de2elah tako-le pripetile: 53 fikod na Kranjskem gold, 18. 668. 78 13 „ n l)nm,\\ in okolioi „ 8. 849. 05 Get1— *'......'— gold. 52.407:04 , 84.857:70 , 100.871:66 113 19 taskem, Moravikem w Trstu, Gorici, Istrjji i Dalmaciji . . 45 n n na Ogerskem Oeli zneeeF" po odbitem pozavarovanji z ostaja na lastni ra^un. 22. 458. 24 6. 566. 18 18. 003. 58 ""64. 445. ft" 28. 176. 68 leleTir JI "w. www. AS Bazun tega se je v bilanci za zacasne fikode po odbi tih pozavarovalnih zneskih-gold. 18986. 22 vrafiiinilo. c. Oddeleh fivljenja. Konec leta 1873 bilo je za vsem veljavnih polic 1103 z gold. 471. 300 zavarovalnega in podpisauega kapitala. Od 1. januvarija do 31. grodna 1874 se je za*a-rovalnih ponudeb na zivljenje vJo^ilo in sicer razne po-nudbe po tarifah I—XV, 589 z gold. 262.150 zav. istine. asocijacijskih ponudb ______460 z; gold. 135. 840 Skupaj 1049 gold. 397. 990 I I Od teh po tarifah 1—15 se vsled zdravnifikega spoznanja ni sprejelo ... 25 komodov z 29.760 zav. ist Bilo je toraj po tar. 1—15 izdelanih 564 polic z gold. 232.390 zav. istine ajocijacij 460 „ „ 135.840 Skupaj 1024 „ Ktemuizl. 18731103 „ 2127 471.300 893.530 Vsega skupaj Od teh je odpadlo v 1. 1874 po storniranji za-voljo nedopla5ila ali smrti 1105 p. z gl. 459.620 Konec leta 1874 bilo je tedaj veljavnih _______1022 „ „ 379.910 in sicer potar: 1—15 asocijacij 517 , n 218.820 505 „ . 166.090 Omenjeni ra^un za preteSeni trgovinski 5as kaie le mali dobicek.....gold. 206. 63 za ogenj in ..... „ 71. 63 za zivljenje in tezko, da bodo g.g. delnicarji L njim za-dovoljni, ker se julikupon t. 1. ne bo placati mogel; pa ce se prevdaryo okolj§5ine, po kterih se r celom cesarstvu raztegnjeno, vsled nerazumnosti in slabega gospodarstva zavoieno zavarovalno drufitvo ne da tako lehko nn pravi tir spraviti in zgabljeno zaupanje zopet povzdigniti, in da nafiej zavarovalni trgovini napredka odre5i ne moremo, smejo g.g. delnicarji pomirljivo za-gotovilo sprejeti, da na dobrem ob&tanku nafiega do-ma&ega zavoda ne smemo ve5 dvomiii, posebno, ker se nadjamo, da ga bodo g.g. delnicarji tudi za naprej z vso svojo moralicno mocjo podpirali. (BanBta „siovenija««) naznanja, da so posestniki se st6Vilkami spodaj zaznaniovanih med6anih listov za-mudili 15°/o doplafiati. Pri izvanrednem zboru 17.avgusta 1874 je bilo dopla&lo sklenjeho, ker pa lastniki po ve5-kratnem opominjevanji bili doplafiali niso, postali so medcasni listi vsled §. 7 bank, pravil nevejjavni in ti so: St. 11. 17 do 20, 25, 28, 33 do 37. 48, 49, 51 do 99, 101 do 150, 177 do 186, 192. 214 do 223. 236 do 250, 257 do 271, 274, 275, 285 do 290, 302, 305, 306, 307, 319, do 843, 348 do 360, 379, 385,337,391 *»2 893 397, do 400. 410 do 415, 430 *34 do 438, ^lo 46l 494, 505, 505, 516, 518,531 53? o38, «42 544 545, 569, 577, 578, 588 do o94, o99, 010. *L?¦ 625 6*6 BS4 635. 648 do 651, 659, 660, MB, %&Mm^688,609,,703,704 W.716* 7*8 ?50 do 754, 780 do 785, 787 770, J1U8, 2109 2123 "H24, 2125, 2140 do 2160, 2169, 21 «o, p02 2507 22?3 2314 2226 do 2236, 2239, 2248, I25I: 22^3 do 2259, 2262, 2264 do 2263, 22<1, 2276, S?7 2278, 2281, 2288, do 2291, 2293, 2294 232a, 2330 do 2344, 2347, 2349 do 235V 2364,2370, 2374, 2400 2406, 2416, 2419 do 2123, 2427 do 2450, 2453, 2356 do 2461, 2463, 2466, 5i70 do 2476, 2485,2486, 1498 do 2503, 2508, 251)9, 2510, 2512, 2513, 2514, 2516, 2531 do 2514, 2538, 2539, 2540, 2543, 2545 do 2548 2583 do 2575, 2577, 2578, 2579, 2582, 2593, 2594 2596 do 2601, 2604 do 2513, 2626, 2630, 2631, 2632, 2634 do 2645, 2656, :>657, 2638, L681, 26«L. 2688, 2699, 27(H), 2701, 2727 ilo 2730, 2753 do 2760, 2776 do 2635, 2791 do 2809, 2812 do 2867, 2872, 2876, 2877, 2882 do 2894, 2905 do 2010, 2912, 2913, 2915, 2932 do 2935, 2937, Z.m, 1945, 2946, 2<>57 do 2961, 2963. 2965 do 2974, 2976, 3045, 3046, 3049 do 3054, 3072 do 3077, 3084 do 3037, 8089, 3117, 3121, do 3133, 3146, 3147, 3148, 3151 do 3161, 3165, 3l66 3167, 3180, 3201 do 3210, 3214, 3215, 3231 do 3246, 3249, 3250, 3261, 3263, 8266 do 3278, 3301, 3311, 8322 do 3337, 3373, 3374, 3376 da 3392, 3441 do 3677, 3690 do 3693. V Idubljani dne 1, maja 1875. Kavnateljstvo banke wSLOVENlJE." (Kraajslta eakomptna b»nka) se jo Osnovala ˇLjab^aui in bo zadela poslovati 1. janufarja 1876. —-Tedaj imamo en financnizavodvee^aSlovenskem, da bi se le tudi dobro Mai! Govop Riharda Dolenca pri obc. zboru pol. drustva - „Soca" pri Rebku dne 23 maja. Slaves zbor! Danes mi je torej naloga, v obenem zboru slavnega politifinega drustva BSoca", v katerem je gotovo najvee kmetovalcev in sicer vinorejcev navzo-cih, nekoliko 0 napredovanji nase domace vinoreje go-voriti. Imel bi sicer tudi 0 napredovanji nase domafie sadjereje kaj govoriti, pa ker se je zborovanje vsled dozdajinik razprav uze zlo v mrak zategnilo, in ker po-trebttjem, tudi ee hocem prav povrsno govoriti o kaj obsirneoi ¦ predmelu, namree v napredovanji na§e vinoreje, precej dolgo casa, ako hoeem sploh nekaj poveda-ti, ker je dalje tudi v zadnji §tevilki BSoceu le govor 0 'vinoreji naznanjen, oni 0 sadjereji pa izpuScen; ne bom torej danes govoril o sadjereji, saj se bode 0 bo-docnosti uze se prilika naklonila, da bodem tudi 0 tej lahko kaj povedal. Naloge govoriti 0 napredovanji nase domace vino-' reje v slavnem zboru, lotim se r&dostno, in zebra si le, da bi jo kolikor toliko tudi dobro reSil. Zacnimo torej. Glejte eastiti poslusalw, ako pride kak ogerski, ali eeski itd. poljedelee v naia kraje in ako te le povrsno pfegleda in presodi; priti mora koj do spoznanja in prepricanja, da se gosto prebivalstvo nasih krajev, da se mi tukajsni kmetovalci ne morenio v prvi vrsti s poljedeljstvom pecati, ker temu je povrsje nase zemlje, njena sostava, in ne manj tudi nase podnebje deloma le malo, deloma pa eelo cisto neugodno ; ampak da se moramo s kako drugo vejico splosnega kmetijstva vkvar-jati, kateri so vse nase razmere ugodnejse, kakor po-ljedelstvn. No, in v resniei je temu tako, mi se ukvar-jamo z vinorejo, ona je glavni del nasega kmetovanja; ona nas uzdrzuje, od nje zivimo, brez nje bi ne mogli ziveti.; kajti poljedeistvo nam v splosnem se vsakdanje-ga kraha ne more dati, dasiravno vsaki dan zanj mo-limo. Da je temu res tako, mislim da je vsak tukaj navzoci kmetovalec prepriean, saj nam ravno poslednje slabe vinske letne zalibog! to predobro dokazujejo. Prav vsled slabih posiednjih vinskih leten je v prvem obzi-ru iz nasih krajev blagostanje skoro do fiistega izgini-lo, razprsilo se je skoro zelo tako, kakor se na tia padla kapla zivega srebra razprSi. V resniei na dobrih nogah stojeclh kmetovalcev najdemo dandanes v nasih krajih ze presnuto malo, kajti se od dostib, od katerih se mis-li, da so dobri, Telia pregovor: „ni ?se zlato kar se bliSS i.K Da! iti smem 5e eelo dalje in reel da se ima-jo Se eelo tisti naSi kmetovalci, kateri dandanes t resniei dobro stoje, kateri so v resniei bogati; da se iraa-jo za to obrtniji ali pa kupHji zabvaliti, s katero se ravno vkvarjajo. No take so r.ase premozenske ali bla-gostanske razmere po poslednih slabih vinskih ietinah, v katerih se je sicer malo, pa vsaj nekaj bozje kapjja prideialo. Ali, eastiti posluSaiei! kakorSne bi pa Se ie uile, ce bi se ne bilo v posbednih letah cisto nie vina prideialo, kakor je to zalibog bilo skoz toliko let, vsled grozdne bolezni, na Furianskem?— Da, po tern bi se pri nas 0 blagostanju So meaiti ne smeli, ampak na-ravnost le 0 splolnemu berastvu. Z v&em, kar sem dozdaj rokel, je gotovo do do-bregt* dokazano, kako velike vainosti je za nas vinu-rctja, no, to dokazovati pa ^e potrebno bilo ni, saj ve vsak mej castitimi poslusalei kmetijskega stanu Se predobro, da jo temu res tako. Da sem se pa tega doka-zavanja veudar lotil, ima ^vojii dobre uzroke, katero aa-vttdati so mi ne zdi potrebno. Giejtj, eastiti poslusalci, kakor je resnica, da js pri nas, za nas vinor.:ja prva, glavna stvar, tako je pa tudi, bogu bodi potozeno, neo-vrzljiva resnica, da se ravno pri nas za njen napredok za njeno povzdigo le malo, aii pa, kar naravnost rece-no, cisto nic ne stori, da je ?sled tega se na ravno tisti stopinji, na kateri je bila pred sto in sto leti in to v kljub temu, da zivimo v dobi splosnega napredka, v kateri vsak stan, Sevijar, kakor slikar itd. skusa na-predovati; mora napredovati, ce noiie pogimti.Da bi vi-pavski ali kraSki, sploh jugoslovenski vinorejec v na-Vi.Jn: starodavni vinoreji marijiv no bil, da bi jo za-nemarjal, tega no morom jaz in ne more nobedeu drogi trditi, marvec priznati in trditi morom jaz in zmenoj vsak, kdor nase razmere dobro pozna, da je ravno nas vinorejec mordanajmarljivcjsi, najdelavnejii mej vsemi cele-ga sveta, kajti on morapridelok z naj veciiu trudom naravi takorekofiiz rok iztrgafci; ali kar se sine in se morenaSe-mu vinorejeu ocitatijo ravno to, da se pruveu stare 11a-vade drzi, premalo, dosti premalo, da se kar naravnost cisto nifi napredka ne popriaie. JMarsikdo raoj ccstitimi posluSalci me bode utegnil zavrniti z besctlanit: „a kaj je treba naprodka, ako so sedajrii rovi uzrok pred vsem slabe poslodnje vinsko letine, vrnojo naj se nekdanjet dobre, pa bode vsemu pomagano." Da, na videz jo t»-mu res tako, v istini pa ne, kajti, ako se tudi nekda-njo dobre letine vrnejo in ravno lotos se imamo prav dobro nadojati, pomagano bode s tomle malo, za malo casa, kajti dull casa, napredok, kateri je presinil cell svet, zahteva od vsakega stanu trojno, on ima tako re-koe" tr« paragrafe, katerim so more vsak, kdor UoveMxn potrebno stvari prideluje, izdeluje, posebno pa se kme-tovaiee, podvrefii, in ti so sledeei: 1. pridehij ali izde-kj dosti, 2. dobrega 3. po kar lo mogofie nizki eeni. Ako se nekdanje dobro vinske letne vrnejo, prideialo se bode res zopet dosti vina, posebno, 6e se bodu trte tuuf Se bolj, to je, r §e veci meri zasajati prieele, kakor se to dandanes godi; in kar se bo-—da prvem paragrafu nstre^emo—moralo zgoditi. Kaj pa glede do-brote, kako je pa s to, kako je z drugim paragrafom ? No, da bi vipavsko vino Vipavcu ne disalo, sploh da bi nasa vina bodisi vipavska, ali primorska, ali kraska, nam samim, kakor tudi Gorieanoin in Trzacanom ne di§ala, tega se ve, da no moromo reel, nasprotno mi trdimo navadno. da na§e vino prekosi vsa druga vina, in saj bi gotovo tudi zadosti slabo bilo, ako bi lasted pri-delek ne cenili. Ali drugo praSnnje je pa to; ali zado-stuje pa tudi to. da nasa vina nam, Goricanom in Tr~ zafianom di§ijo ? Jaz bi mislil, da ne, kajti pridelek po-slednih let prodal se je res da doma, v Gorico v Tr. knpcijsv z domucim vinom so bolj skrei in konecno popolnomu propadc. Opraviceno bi vtegnil kodo praSati, kako bi so pa imeli napredka lotiti, kje delo pricoti? Po praviei re-ceno: napredovati bi se moralo pri nas toliko v trto-reji, kolikor v kietarstvu, pricoti pa bi so moialo tu in tarn pri crki „aM to je postaviti bi so moral tjisto nov temelj. ¦ " (Konec prih.) lizc ^ julljn bo Nre^knnje lozov dunajskega posojila: Ounajskih Lozov Ti lozi "se vzdigujejo vsako leto 4 krat. Canvne dabltke *o: *J«>Or«lflO if old 30«l«HIO f.t.rt. ,9 ,, „ SOIMHIO „ S04>,tlOOi.t.«l. Orignialni lozi po dnevnem kurzu na 12 mese* \i 1 Gotovo pomoc Wsih se tako teiavnih sluJajih tore* injek-rij in ziveffa srebra »li Joda dodelijo tako zvani iraenitni PREPARES MERALES t zvezi z Gclantine-Matico, in sicor d->;:s I. pri sinlittcnih boleznih, zastara-lern toku. striktarab, izpabnjenab in ranab na nosn v iwtih in vnita <'en» f. 5. a. v. Do/a 1L pri m .ski slabosti (Impotenz) posebno kot iu?le.lek onanije, epilepti«5nih napadih, sttsici brbta;ica i.t.d. Cena f. 10.--a, J. Kon^en^ Aoza 111 pri zenskih boleznib, bclera tjku, zaostajanjem ^iscenja. nerodovitnosti zlatenci, prfmankanju krvi, slabosti telosni in dtt-sevni i.t.d. Cen» f 5.—a. v. Om-njeni leki, katerih raba je prav lehka [ dobe se n»pokrarjeni po Speditions-Comtoir fUr Export -Artikel Berlin, C, Breite Strasse 12. Poiiljatev in dopisovanje natanjeno in tajno. Pri narodbi n*j se blagnvoljno popiie bo lezen Povietja Avstrijo nijso dopuScena. 1 1 M in ** «* 1 !i *" ~ 1 c I •° " 1 |; • M 1 « P j II I I -^tiaisn eSan^uou^a «Jfetnodott 'otpovntS po^ Lastnik VIKTOR DOLEKEC. Mavatey ia za urednistvo odoygoren: ALOJZIJ YALENTINClC. — Tiskar PATEKUOLH t Ckdci.