145
ODPRTA TRIBUNA
Znanstvena in tehnološka politika za devetdeseta leta (I)
Naša družbena in gospodarska kriza je dovolj globoka, da se je vse bolj odgovorno zavedamo, zavedamo pa se tudi, da se sama po sebi, če jo le nevtralno opazujemo, lahko samo še bolj poglablja, zato je izhod iz nje preprosto treba najti, izkrčiti si ga moramo z voljo in silo, ki se v tem primeru imenujeta pamet. Vendar je tudi takšna odrešilna pamet učinkovita le, če se spreminja vsa družba, če so razmere za takšne spremembe ugodne. Hitrejši razvoj družbe ni več mogoč samo v naponu mišic, prav tako pa ostane samo »zakopan talent« tudi človeška pamet, če ne uspe prebuditi in razgibati v misel in razmišljanje celotnega naroda, v katerem ji je usojeno delovati. Moderna družba terja čedalje večjo interdisciplinarnost misli in dela, vsak na svojem področju, pa vendar drug z drugim, drug z drugim prepleteni in drug od drugega odvisni.
Splošno priznano, ne pa tudi uveljavljeno politično geslo o znanosti, ki naj ima v našem iskanju izhoda iz krize prvo besedo, je spodbudilo tudi slovenske in druge jugoslovanske znanstvenike, da so na dvodnevnem simpoziju Znanstvena in tehnološka politika za devetdeseta leta, ki je bil 11. in 12. decembra v Ljubljani, skušali odgovoriti, kje so možnosti za našo družbeno prenovo. Nekaj najzanimivejših prispevkov objavljamo v tej in prihodnji številki Sodobnosti. Tokrat objavljamo razprave akad. prof. dr. Roberta Blinca, podpredsednika SAZU, akad. prof. dr. Borisa Paternuja, akad. dr. Aleksandra Bajta, direktorja Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani, in dr. Emila Milana Pintarja, namestnika predsednika Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo.
Ur.