Posamezna številka I K. Poštnina piačana v gotovini.
Sle v. 11	VLlohitani, v nedeljo, m 4, aprila m
LeioEVBE
»SLOVENEC« velja
po pošti na vse strani Jugo>
slavile ln v LJubljani: za oelo leto naprej. fci 180-— za pol leta „ .. „ 90-— aa četrt leta „ .. „ 45-— ca en mesec „ .. „ 15-—
Zainosemstvc oolole!no K240--
~ Sobotna izdaja: ss
ia oelo leto.....H 30-—
za inozemstvo.... „ 33 —
___ Uredništvo Je v Kopitarjevi nlloi štev. 8/111.
Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. llredn. telef. šiv. 50, npravn. Str. 328.
Inseratfc
Bnofcioipna petitvrata (&9 mM Stroka tn 3 mm vlaoka alinf«
prostor) aa enkrat ... ne K 4*58' •radnl razglasi, poslana Ud. .... po K 0*—^
?*ri večjem naročita popaat
»abnanifti oglas 09/9 mm K10«
Isbajr vsak dan Izvzemšl po« nedeljek in dan po prazniku, ob S. url ajatraj.
Oprava ]ev Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 030 za naročnino ln št 349 za oglase, avstr. ln ieške 24.797, oqr. 28.511, Uosn.-hero, 75B3.
Kristus živi!
Od dneva, ko se je odprl grob in je Njegov duh zavladal nad milijoni src, je svet postal drugačen. Vstajenje je prišlo med narode, duša sužnjeva je postala enaka dušam kraljev: Z vstajenjem božjim je prišlo Vstajenje duha človekovega. Še ni Ugasnil žar, ki je odseval iz globine svetega groba. Ravno viharna borba nasprotujočih si idej, boj krščanskega ljudstva za zmago krščanske misli nam je doka."., da je Kristusov nauk preporodi! n^št®to duš in jih dvignil iz prahu v višave, kjer jih obseva solnce božje milosti in ljubezni
Kot nikdar in nikjer poprej se je dvignil z mladim krščanstvom v zastarelem, tiudnem svetu nov rod, ki je nosil v sebi zmagujočo in radostno zavest, da ga je Bog osvobodil od greha, da se bori za ded-ščimo večnega življenja. Najtežja naloga je stala pred prvimi borilci za krščanstvo: stati so morali sredi polnega toka gnilega življenja, preobraziti so morali z lastnimi rokami in lastnim delom obličje poganskega sveta in morali so ostati čisti. A v njih je bil krepak in vztrajen duh, kot ni še zgrabil človeštva od pradavnosti ne; bilo je zmagovito mišljenje, ki je prodiralo korak za korakom v jedro starega sveta in ga presnavljalo. Sredi blata so ostali čisti in so šli iz tmine v luč, skozi smrt k življenju, skozi preganjanja v kraljestvo božje! Kako je bilo mogoče, da je četica ribičev, delavcev in sužnjev podrla ponosni stari Rim in zgradila krščanski svet? Silni duh velikana sv. Pavla nam odgovarja v imenu vseb: »Ne živim več jaz, Kristus živi v meni!«
Kako so slabotni vsi novi, lepo in spodobno izrezljani svetovni nazori v primeri s preustvarjajočo močjo duha, ki je preveval te može in žene! Tudi danes še živi krščanstvo v srcih milijonov. Svetovna vojna, ta najgloblji odpad od krščanstva, je vrgla ljudske množice v bedo. Glad tare ljudstvo, s temno slutnjo gleda mali mož v bodoče dni, Deca nima obleke. Delavec se strahom vprašuje, kje bo dobil jutri kruha. Kruh! to je klic naših dni. Zdi se, kot da bi bilo pošteno delo izgubilo vso vrednost; tako je, kot bi smeli živeti samo oni, ki so zavrgli poštenost in žive od dela drugih. Tisoči so v svoji notranjosti in s svojim življenjem odpadli od krščanstva. Drugi tisoči skušajo izrabiti nezadovoljstvo ljudskih množic za boj proti krščanstvu. Sredi vse te bede, sredi valujočih množic in delavnega ljudstva pa stoji neomajno križ Kristov. In kolikor bolj se raz-ali bistvo sodobnega življenja, ki je se-ičnost, kolikor strašnejše so zablode člo-
veštva, toliko boj vzvišeno bi zmagufsč« zgrabi živa resnica križa srce nemirnega čoveka. »Šel v predpekeL — tretji dan od mrtvih vstal, — sedi na desnici Bog*, vsemogočnega očeta., — od ondod bo prišsl sodit žive in mrtve.* Resnično, v tej tragediji, ki jo doživlja naše bičano ljudstvo, so spoznali tisoči slovenskih mož in žena še živej?: Kristus živ4!
Tudi danes j?., kakor pred dvema tisočletjema potrebno, da vst?ne ncv rod bojevnikov za krščansko misel, rod delavnih mož in žena, v katerih bo živel duh božji. V svet, ki se pogreza v blato sebič-onst«, naj pride novo vstajenje. Vstajenje krščanskega ljudstva, ki bo priborilo vsem bednim kruha, osvobodilo ljudstvo od sebičnosti in mu dalo poštenja, ljubezni in pravičnosti, ki ga edino more rešiti. Tako moramo presojati vse naše politično, kulturno in gospodarsko delo.
Krščanstva ne bodo rešili zakoni, ne bodo ga ščitili kralji in knezi, živi in bo zrragalo, ker je njegova živa in neusahljiva moč v dušah vernega ljudstva. To ljudstvo poj de v boj za svcjc najsvetejše, za svojo vero, pojde v boj za poštenost v javnem in zasebnem življenju in bo prekvasilo našo domovino.
Kristus živi i Gn jc v dušah tisočerih naših kmetov, delavccv, pripadnikov vseh stanov, bogatih in revnih in danes vstaja k novemu življenju. Ti tisoči hočejo graditi krščansko Jugoslavijo. Njim in vsem milijonom, ki jim je krščanska mise' draga, pojo velikonočni zvonovi:
Kristus je vstal! On živi! Aleluja!
Dne 29. maja letošnjega leta praznuje presvetli knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič svojo sedemdesetletnico.
Kako velikega pomena je slavljenče-vo delovanje v ljubljanski škofiji na verskem in kulturnem polju, ve vsakdo, ki se je udeleževal našega javnega življenja in zasledoval njegov razvoj od leta 1900 dalje. Presvetli je začel svoje delovanje na verskem polju v živem spoznanju, da je prava verska zavest edino trden temelj narodni nravnosti in zdravega napredka; zato je od začetka osredotočil vso pozornost na ustanovitev gostega omrežja Marijinih družb v svoji škofiji. — Ko je bila ta osnovna naloga povoljno izvršena, je šel prccejšen korak naprej v pravilnem spoznanju, da je za uspešno medsebojno tekmovanje kulturnih struj in za utrditev ugleda našega naroda med drugimi potrebna čim širša splošna izobrazba; da
povzdSgne *f>, je dal vzpodbudo za ustanovitev izobraževalnih društev po deželi in pornblJ pri tem kot oporo že obstoječo rsre?o verskih društev. — Ko je tudi tu videl 7oreti sadove svojega neumornega dela ,»», šel še en važen korak naprej v z?.v;st!, da duševna hrana, ki jo nudijo verska in izobraževalna društva, sama na sebi še ne zadostuje, ampak da je treba na našem narodnem telesu uresničiti načelo :>zdrava duša v zdravem telesu«; zato se ]■> z vso vnemo zavzel za to, da se mladina ne ie duševno razvije in izobrazi, ampak tudi telesno ostane čila ter stopil v prve vrste propagatorjev mladinskih telovadnih društev, ki jih predstavlja danes čvrsta in mnogobrojna armada naše kulturne struje — »Orli«.
Sedaj ko se naš kulturni razvoj na-pravlja pod novimi razmerami v novi državi na nova samostojnejša pota, presvetli s ponosom lahko zre na plodove svojega dela in z zadoščenjem uvideva, dn je prav delal.
Naše verske in kulturne organizacije j — vsem v ospredju SKSZ — s ponosom ! gledajo nanj, ki je neumoren v delu, ki je neustrašen bojevnik v najbolj kritičnih časih in ki se jc izkazal veščega krmarja v času največjih prekucij.
SKSZ kot matica -usega Ijudskoizo-braževalnega in v ožjem smislu kulturnega dela poziva vse svoje odseke, da s prireditvami verskega, izobraževalnega in zabavnega značaja dostojno proslave jubilej prevzvišenega vladike in v duhu njegovega dela namenijo ves čisti dobiček za dom SKSZ v Ljubljani.
Prevzvišenemu slavljencu pa kliče SKSZ z vsemi podpisanimi odseki in bratskimi društvi vred:
Na mnoga leta, ki naj jih Bog blagoslovi!
Ljubljana, 3. aprila 1920.
Slov. kršč. socijalna zveaa. Orlovska zveza.	Slovenska straža.
Jugoslovanska strokovna zveza.
Meščansko žensko društvo.
Krekova orosveta,
Ar. llf. iMOTOlta^
S. K. S. Z. vabi katoliške organizacije, naj 29. maja slovesno praznujejo ta dogodek kot poseben praznik. Vsako izobraževalno društvo naj se s svojimi pododseki
spominja lenezoškofa dr. Antona Bomaven-ture Jegliča 8 primerno prireditvijo. Tu velja rek: »Kdor svojih dobrotnikov ne časti, jih tudi prav vreden ni.«
Kjerkoli je le mogoče, naj se napra« vijo pred tem dnevom duhovne vaje za mladeniče,
V	soboto 29, maja bodi sv. maša, ki se je naj udeleže tudi vsi društveniki, pevci pa naj na koru sodelujejo.
V	nedeljo 30. maja naj se priredi društvena slavnost na čast visokemu slavljencu. Spored bodi:
1.	Slavnostni nagovor,
2.	Petje.
3.	Dramatična predstava.
Morebitni čisti dobiček naj se pošlje
S. K. S. Z. za »Društveni dom«, ki se namerava zgraditi v Ljubljani nasproti hotela »Union« in ki bo kulturno središče vseh katoliškonarodnih organizacij.
Več kakor eno leto je minulo, odkar je bilo sklicano narodno predstavništvo, naš začasni parlament. Z velikim idealizmom in navdušenjem, ki je napolnjevalo tedaj vse slovensko ljudstvo, so odšli tedaj narodni predstavniki v Beligrad, da vse potrebno pripravijo za konstituanto za to dobo, prevzamejo nalogo in odgovornost državnega vodstva in nadzorstva. Nihče ne bi mogel in smel opravičeno očitati tem parlamentarcem nesposobnost, pa tudi ne slabe volje. Vsi brez izjeme so hoteli svojemu narodu in državi služiti — vsak po svoje; h; :e bi kdo tarcLil, da je neuspeh začasnega parlamenta pripisovati osebni nesposobnosti in slabi volji sedanjih parlamentarcev, potem bi morali smelo trditi, da noben parlament ne bo delazmožen. In vendar moramo konstatirati, da začasni parlament niti oddaleč ni izpolnil svoje naloge. Zakaj? Je temu morda vzrok strankar-stvo? Strankarstvo je bilo v vseh parlamentih in bode v konstituanti brez dvoma še mnogo bolj vidno in močneje razvito. Neuspešnost narodnega predstavništva je deloma pripisovati dejstvu, da številna moč posameznih parlamentarnih skupin ne odgovarja dejanski moči strank, katerim skupine pripadajo; tako narodno predstavništvo tudi v tem oziru ni pravi izraz ljudske volje in naravna posledica tega je močna politična struja v parlamentu, katera ni v skladu z voljo širokih ljudskih slojev.
So pa še globokejši vzroki. V narodnem predstavništvu so se sestali zastopniki strank, ki so si bile več ali manj tuje; nobene tradicije ni bilo med njimi, zrasle so ločene druga od druge iz povsem različnih
LISTEK.
Knezoškof dr. Anion Bonaventura Jeglič.
Papež Pij IX. je dejal: »Dajte mi dobrih krščanskih mater in prenovil bom obličje zemlje,« orleanski škof Dupan-loup pa: »Dajte mi mož in prenovil bom zemlji obraz!« In res, koliko dobrega lahko stori en sam mož na svojem mestu! Tak mož je ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki bo praznoval 29. maja 1920 svojo sedemdesetletnico.
Tu ne govorimo o njegovem vsestranskem delovanju, ampak želimo le osvetliti eno samo točko njegovih teženj, kako je pospeševal namene »Slovenske krščanske socijalne zveze«.
Ko je prišel slavljenec v maju 1898 v Ljubljano, koliko organizacij je štela ljublj. škofija? tJbogo malo! Nekai Marijinih \iružb, nekoliko političnih, znanstvenih, gospodarskih in delavskih društev, pa smo končali.
Na novo došli knezoškof pa je začel. Pričel je priporočati Marijine družbe; hodil je od župnije do župnije; bodril je, netil in prižigal luč prave gorečnosti. V teku petih let V ljubljanski škofiji že skoro ni bilo več župnije brez Marijine družbe. Te družbe so pa vplivale tudi na sosednje
škofije, da so se tudi tam začele množiti Marijine kongregacije.
Toda ne samo mladino je bilo treba organizirati, marveč tudi može in žene. Nastale so torej Marijine družbe za može in žene. Nekatere župnije štejejo kar po štiri Marijine družbe, za vsak stan po-sebe po eno. Gotovo nima nobena škofija na svetu sorazmerno toliko Marijinih družb ko ljubljanska.
Ko je knezoškof to delo dovršil, je posegel dalje. Spoznal je, da potrebuje mladina boljše, temeljitejše izobrazbe. Vsega šola ne more nuditi. Kje naj dobiva mladina nadaljnji pouk? To vprašanje je želel knezoškof zlasti 1. 1902. temeljito prematriti. Najprej je 5. marca 1902 za duhovniške konference razpisal nalogo, ki je imela za predmet skrb za mladeniče. Zgodovinskovažen dan za vse naše kulturno življenje pa je bil 23. april 1902, Ta dan se je vršil v ljubljanski škofijski palači dekanski shod. Kot tretja točka dnevnega reda je bilo določeno poročilo: »O večji skrbi za mladeniče.« Za poročevalca je že prej knezoškof odmenil »Domoljub«-ovega urednika vikarja L. Smolnikarja. Poročevalec je tvarino proučaval doma in v Slovenskih goricah na Štajerskem, kjer mu je dal mnogo koristnih nasvetov kaplan Gomilšek. Vikar Smolnikar je torej sestavi! načrt, kako bi sc osnovala iz obraževalna društva. Dekanski shod je sklenil, nai se v vsaki župniji ustanovi iz-
obraževalno društvo, v katero naj v celoti prestopijo člani Marijinih družb. Da se delo olajša, se napravijo vzorna pravila. V vsakem društvu bodi knjižnica poleg raznih listov; vrše naj se predavanja, razgovori o važnih predmetih; prirejajo naj se veselice z deklamacijami, predstavami, pevskimi zbori, ob posebnih časih tudi izleti; ustanavljajo se tudi male hranilnice »Čebelice«. Dr. Janez Ev. Krek je pozdravljal te misli in pripomnil, naj se posebna skrb obrača na primerne prostore, diskusije, na vsakoletne duhovne vaje in na pošteno življenje vseh društveni-kov. Knezoškof je odobril načrt in priporočal uredništvu »Domoljubovemu«, naj z vso silo pospešuje mladinsko organizacijo.
Seme je padlo na plodno zemljo. Kolika razlika v dušnem življenju našega naroda od 1. 1902. do 1920! Koliko društev se je ustanovilo, koliko sc je deklamiralo, predavalo, koliko iger uprizorilo!
Knezoškof pa ni samo vzpodbujal, da bi se ustanavljala izobraževalna društva, ampak je tudi prožneje leto za letom duhovnike opominjal, naj ne pozabijo storjenih sklepov. Novega leta 1903. jc pisal svoji duhovščini: >Kdo ne bi znal ceniti izobraževalnih društev? O teh smo sc menili na lanskem shodu gg. dekanov. Ali ste dotična navodila premislili? Čilajtc do-tične razprave v »Domoljubu« in razne dopise o lepih uspehih povsod tam, kjer
se je gorečnosti in spretnosti duhovnikov posrečilo taka društva osnovati. Teh društev pa še ni veliko. Kajne, da jih bomo pomnoževali? Res, truda je veliko! Neki duhovnik je vzdihnil: »Toliko dela so nam že naložili; saj ga ne moremo več prevzemati.« Resnično, skoraj preveč ga je, Kadar pa pogledam križ in pomislim, da je sam sin božji toliko žrtvoval za naše mladeniče in da bi brez našega trudi vse njegovo trpljenje ostalo brez sadu: tedaj mi pogum raste, truda in križa za Jezusa pri našem ljudstvu se ne plašim! Pri dekan-skih shodih, pri zborovanju društva »So-dalitatis«, pri medsebojnem obiskovanju se med seboj o tem pogovarjajte! S tem boste pripomogli k pravi omiki našega ljudstva, pripomogli, da se človeška družba preustroji po stanovski organizaciji v duhu sv. evangelija.«
Tudi poslej ni minulo leto, da knezoškof ne bi bi! opozoril svojih duhovnikov na izobraževalno delo med ljudstvom.
V poslanici 1. 1905. omenja shoda akademskega društva »Danice« 1. 1904.: ->Saj mora ta shod nas duhovnike prav posebno veseliti. Danica nam bo dala zna-čajnih in neomadeževanih katoliških laji-kov, ki jih tako nujno potrebujemo.« Dalje sc spominja naše organizacije: »Tudi I splošna organizacija jc močno napredova-i )n, in sicer strogo cerkvena, pa tudi po-j svetna, zasnovana na katoliških načelih.« L. 1907. zopet piše: i.Prizadevati si mora-
SLOVENEC, i aprila 1929.
Stran 2« _
kulturnih, zgodovinskih, socialnih, gospodarskih in tudi državnih odnošajev. Demokratje so mislili vse te težkoče premostiti z močno enotno politično organizacijo po celi državi. To je bilo že vnaprej neploden poizkus, ker se tako izrazito meščanska stranka kakor je demokratska v sedanji socialni dobi ne more zasidrati v širokih slojih naroda. S tem so pokazali tudi, da ne poznajo ljudske duše. Na mah, na umeten način in s silo se medsebojne razlike ne dajo odpraviti. Sila rodi le odpor in z odporom se ne gradi država!
Parlamentarna zaiednica, ki je sedaj na vladi, je v tem oziru pokazala neprime-roma več smisla za dejanski položaj, pa po številu ni dovolj močna, čeravno močnejša od opozicije, da bi svoje stališče uveljavila. Parlamentarci sami pa občutijo še drugo, izven parlamenta stoječo oviro za uspešno delovanje, nakar naša javnost premalo misli. To je centralna uprava.
Noben parlament in noben minister ne bo mogeJ naroda zadovoljiti, dokler bode njune sklepe in ukrepe izvrševala taka uprava kakršna je sedanja. Tu ne pomaga nobena struia nezadovoljnežev, najsi bodo to jugoslovanski komunisti ali kdorkoli drugi. Ti morejo napraviti le še večjo zmedo in razmere le še poslabšati. Z demago-škimi govori ne bodo iz nevešča kov naredil veščake. Tu more najorej pomrcjati decentralizacija uiprave, da vsaj zdraha pokrajinska uprava ne bo trp-e?a tako centralno upravo, ki samo ovira. Potem bc šele mogoče začeti z urejevanjem in zdravljenjem centralne uprave. To pa bo povzročilo hude borbe, ki jih naš sedanji zunanji politični položaj države ne prenese!
Vrhtega ima država za ieboj svetovno vojno, katere posledice hudo čutijo tudi velike države z urejeno upravo. Na Francoskem, Angleškem, v Ameriki, da ne govorimo o Italiji, se dviga draginja in ž njo vred nezadovoljnost. Število nezadovoljme-žev, opravičenih in neopravičenih, raste povsod. Vsak je sam sebi najbližji in z teva, česar država ne more dati, ako se hoče vzdržati. Vsak vidi samo svojo rano, ki skeli, ne vidi pa globoke in režeče rane, ki obsega celo državo in ves njen ustroj.
Če te rane ne zacelimo, se tudi posameznikom ne bodo zacelile. Vsa Evropa je danes razbolelo telo in nihče nam ne ve pravega zdravila. Nagon sili ljudstvo na nova, neizhojena pota. Vsakdo je uverjen, da po stari izhojeni poti ne bo izhoda iz te zagate. Take nezadovoljnosti ni mogoče lahko ustaviti. Niti pretežni del inteligence .ne pregleda položaja, kako r»a bi bilo potem mogoče dokazati neukim množicam, kje da so pravi vzroki splošne nezadovoljnosti in da se z golim zabavljanjem in s prekucijami ne bo nič zboljšalo, marve? šele poslabšalo. Katerokoli pereče vprašanje vzamemo, kakor n. pr. izvo7: za domačo valuto, ki je navidezno zelo enostavno, vidimo, da je s sto in sto drugimi vprašanji v najtesnejši zvezi in se ne da namah tako enostavno rešiti, kakor se zdi.
Ali bo mogoče naše notranje razmere izčistiti? V bližnji bodočnosti ne lahko, ker manjka mnogo predpogojev. In vendar bo treba vsaj nekega ventila, da se ustavi val nezadovoljnosti, ki vodi v prepad. Ta ventil so volitve Ln nrino je, da se čimprej iz-vrše. Naj pride potem na površje kdorkoli, ljudstvo bo spoznalo, česar sedaj ne more 6poznati in to je treba. Ljudstvo praznogla-vim kričačem rado verjame, todj ko bo izkusilo njihovo nezmožnost, bo ozdravljeno jn prišla bo zdrava reakj-ia.
Prispevajte za sili S. L. S.
mo, da se ljudstvo izobrazi, seznani s položajem, razvidi politična, socialna in cerkvena vprašanja, pa tucli za to se moramo truditi, da bo ljudstvo krščansko, pošteno, trezno in varčno živelo. To bomo dosegli z neumornim delom v cerkvi Ln po raznih društvih, kjer so na razpolago dobri časniki, dobre knjige, kjer se vodijo razgovori o svetovnih in domačih dogodkih, kjer se uče mladeniči govoriti, deklamirati, knjigovodstva, občinske uprave in drugih potrebnih stvari in kjer se mladim nudi poštena zabava, kakor: igre, šah, kegljanje itd.« L. 1908. veselo sporoča: »Tudi organizacija mladenicev napreduje. Srce mi poskakuje veselja, ko čitam, da se snujejo na vseh krajih izobraževalna društva, ln kdo bi mislil, da se bodo našim mladeničem tako prikupila telovadna društva! Zares, primerna so mladeniškj moči in kipeči sili. Duhovnikom in našim lajikom naj p'ača Bog njihov trud!« V rešitvi pastoralnih koferenc 1. 1909. sporoča: »Najbolj zanimive so bile povsod razprave o organizaciji mladeičcv. S kakim veseljem so se nfrši najbolj plemeniti mladenči oopri-,eli te'ovadnih odsekov, kako so ponosni, j.:o se morejo in smejo prištevati Orlom. Pogumni so; ne plašijo se zaničevanja. Po-rto-ri so pa nc samo na svoi iepi orlovski zna ani|_:.k pred vsem na svojo živo versko prepričanje in krepostnj življenje. Ali
Dr. J. D.:	•^■■'S^i^^V;
»Jlfiinsfta interna cionala?
ali	"
DELO EVANOELJSKE IN KATOLIŠKE DUHOVŠČINE,
Pod naslovom »Rimska internacio-nala« je prinesel »Slovenski Narod« dne 25. marca t. L članek znanega —11—ja, ki zahteva, naj si katoliški narodi ustanovijo svojo narodno cerkev, kakor si. jo v zadnjem času ustanavlja Čehoslovaška. Kot važen razlog zoper »politični papizem« in za narodno cerkev navaja pisec »notorično dejstvo, da jo vznikla narodna zavest slovaška v prvi vrsti v evangeličnem delu naroda (podčrtal je člankar) in da se narodno delo katoliške duhovščine slovaške pod madžarskim jarmom niti izdaleka ne more meriti z onim evangelične; pa vzlic temu je sedaj našim papistom v VLS vzor slovanskega rodoljuba ideator katoliške internacionale — pater Hlinka.«
Zanimivo bi bilo, popečati se nekoliko s psovko »politični papizem«, zanimivo namreč z zgodovinskega stališča: zakaj nekako 400 let je ta psovka bila pozabljena, odkar je z luteranci, ki so jo rabili v boju zoper katoličane izginila; med Slovenci jo je v življenje obudil in znova po-grel g. Svetozar Pribičevič na znanem shodu JDS v Unionu; zanimivo bi bilo — pravim — pečati se s to novostaro psovko in veseliti se spoznanja, kako ni na svetu res nič novega, ampak se vse ponavlja, časih dobooedno enako. Ampak namen tehle nnvih vrstic je samo ta, da k tistemu »notoričnemu dejstvu« nekaj pripomnim. Ogromna večina čitateljev »Slov. Naroda« bo pač lojalno priznala, da tega »dejstva« ne more kontrolirati, enostavno, ker kulturne zgodovine Slovakov tako podrobno ne pozna, posebno pa ne kulturne zgodovine obeh delov tega naroda, evangelj-skega in katoliškega. V svojo sramoto moram povedati, da tudi jaz ne poznam delovanja obojne duhovščine med Slbvaki dovolj, da bi mogel —11-jev izrek kontrolirati: Moral si bom poiskati virov. Ampak tej —11—ievi trditvi zoperstavim neko drugo, ki io, podprem s statistiko: Kakor Slovaki so tudi L u ž i č a n i žal razcepljeni v evangeljske in katoličane, in sicer je Dolenja Lužica (72.000) vsa evan-geljska, Gorenja Lužica (približno 80.000) pa pretežno katoliška, s središčem v Budi-ši.nce (Baufzen). In kako tu deluje obojna duhovščina? Naj govori Adolf Černy, urednik mesečnika »Slovanski Pfehled«', torej več kot nepristranski sodnik. In kaj piše ta? »Dogodki zadnjih let govore dovolj glasno, da je evengeljska Dolenja Lužica narodno-mlačna, in da jo bo nemški Živelj, če bo dolenjelužiška inteligenca tako zaspana, kmalu tako izpodjedel, da jo bo odtrgal od probujene Gorenje Lužice ter jo napravil za prav majhen ostrov, ki bo kmalu utonil. Pri katoliških Gorenjih Lu-žičanih je duhovščina trdna opora narodnosti, dolenjelužiški evangeljski župniki so v narodnem oziru mlačni, pa tudi vedno manj je duhovskega naraščaja, ker evangeljski Dolnjelužičan ne daje rad v šolo svojih otrok, zlasti ne v duhovski stan. (»Slov. Pfehled, IV. t. j. 1. 1901, č. 5, str. 5 nsl.) In na nekem drugem mestu piše isti temeljiti poznavavec Lužlčanov: »Izmed vseh lužiških Srbov so katoličani najbolj zavedni (podčrtal sem jaz!), »nejuvčdomčlejši«. (»Slov. Pfehled«, II, 1. 1899, 1. č., str. 43.) — Letos so si Gornje-lužičani — z novim letom — osnovali svoj dnevnik, »Serbslcd Nowiny« pod uredništvom Marka Smolera v Budišiuu. (Prim.
jim tega ne odkazuje njihov izvrstni iist »Mladrst« in ali jim niso v zgled njihovi načelniki?« Kako navdušeno pozdravlja 1. ma;a rokopis »Zlate knjige naših Orlov«: »Knjiga obsega mnogo prelepih trajno veljavnih naukov posebno za naše ljube Orle, ki naj se vzgoje za viteške mladeniče, za značajne može, zavedne katoličane!«
Taki glasovi se čujejo tudi še pozneje vsa leta. L. 1919, piše knezoškof duhovnikom: »V soglasju z našo stranko in po navodilih škofijskih se potrudite za izobrazbo našega ljudstva. Nujno Vam priporočam izobraževalna društva z raznimi odseki, zbirajte Orle, poskrbite za petje in za druga razvedrila.«
Ali se je čuditi, če je drevo ob tako skrbnem vrtnarju lepo uspevalo? Vrtnar drevesa ni le zasadil, ampak je ves čas s paznira očesom gledal njegovo rast, mu priliva! in se veselil njegovega cvetja. Poglejte, ali se ni drevo razrastlo, ali ni razprostrlo svojih košatih vej po vsi Sloveniji?
Zato ob sedemdestletnici svojega skrbnega vrtnarja SKSZ. prosi Boga, naj presvetlega gospoda knezoškofa dr. Antona Bonaventura Jegliča živi, ohrani zdravega in krepkega še mnogo "let in naj blagoslavlja sedaj in vedno vse njegovo delovanje!
českoslužifikir Včstnik, v Praze, 1920, letnik I., str. 20!) Vsaj toliko sledi iz tega »dejstva«, da katoliške duhovščine delo povsod ne zaostaja za delom evangelj-ske. O priliki pojdemo dalje; morda nam kdo pojasni delo evangeljske in katoliške duhovščine med Slovenci v Prekmurju pod istim madžarskim jarmom, ki je tlačil Slovake?
Dr. Ivan Černe:
Prepoved mna*
Naredba ministrskega sveta o prepovedi potratnih in ne neizogibnih za življenje potrebnih predmetov je bila sklenjena v ministrski seji dne 19. marca 1920, je izšla dne 31. marca 1920 v našem Uradnem listu in zadobila svojo moč in veljavnost za celo državo z razglasom v službenih novinah kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca štev, 65 z dne 23. marca 1920. Naredba je za celo naše gospodarstvo velikega pomena ter se mi čudno zdi, da se dosedaj še nihče izmed trgovskega sveta glede njene važnosti ni oglasil javno, razen enega glasa v tukajšnji »Jugoslaviji«. Trgovske korporacije molčijo, kakor bi jih ne zadela ta naredba, dasi je to slučaj, in sicer tako živo, kot dosedaj še ni storila nikaka naredba, kar jih je izšlo v zadnjem času.
Vsak v gospodarstvu delaven človek, ki vidi. kako se prepletajo niti gospodarskega življenja iz dežele v deželo, iz države v državo, iz kontinenta v kontinent, in k? vidi, da v današnjem kompliciranem gospodarstvu ne more obstati država sama zase brez vezi z drugo, mora spoznati hibe naredbe, priznati na mora tudi takoj, da bi bila taka naredba že pred davnim časom za nas tako potrebna, kakor le kateri drugi ukrepi ministrov do danes. Nekaj ie momentov, ki jih hočem predvsem pri govoru o tej naredbi poudariti, in ki se mi zdijo za njeno brezhibno izvedenje potrebni ter za našo celotno gospodarstvo pri njeni daljši uporabi neizogibni.
1.	Glede njene važnosti za blago, ki je zunaj že pred 23. marcem kupljeno in plačano in Iti se še sedaj vsled tehničnih ovir ni moglo spraviti v domovino. Glede tega blaga pravi uvodna klavzula, »da se izjemoma dopušča uvoz samo onega prepovedanega blaga, ki se na dan, ko stopi ta sklep v veljavo, zateče na poti v kraljestvo, o čemer se morajo predložiti dokazila generalni direkciji carin; toda tako blago se mora uvoziti v državo v roku meseca dni. Po preteku tega roka uvoz takega blaga absolutno več ne bo dovoljen. »Rok, da se blago uvozi v teku etnega meseca, se mi zdi odločno prekratek. Poznam tvrdke, ki imajo svoje blago natovorjeno že mesece in mesece, a vsled sedanjih nepremagljivih ovir istega ni bilo mogoče spraviti v domovino, kako naj ga sedaj spravijo v teku enega meseca? Ne gre pri tem za to, ali je to blago potratno in ne neizogibno potrebno za življenje, marveč za to, kakšen namen ima naredba, ali koristi državi in njenim državljanom, da se premoženja, ki so že za to blago izdana in ki se jih ne more več brez občutne škode izpremeniti, oziroma porabiti za življenje takorekoč neizogibno potrebno blago zunaj uničijo. S tem, da se uvoz tega že plačanega blaga zabrani, nastane številnim trgovcem in posredno po njih celemu prebivalstvu velika škoda, dočim na drugi strani v korist valute ni niti najmanje pridobljeno. V tem oziru gre torej naredba preko cilja in je dolžnost trgovskih korpo-racij, da s številnimi zgledi opozore ministrstvo na izpremembo te določbe, kar ni težko ter da je treba samo rok za uvoz že do 23. marca dokazano plačano blago raztegniti. Dokaze glede plačil bi bilo po mojem mnenju vezati na uradna potrdila izvoznih certifikatov trgovskih zbornic v inozemstvu ter je te certifikate glavnim carinarnam pri ocarinjenju predložiti. Iz datuma je razvidno, ali je bilo blago res pred 23. marcem zunaj nabavljeno in. plačano ali ne.
Na ta način se izognemo škodi, ki jo sicer utrpijo naši državljani in ki bi znašala, ako ostane naredba kot je, v veljavi, mnogo milijonov, ter tudi namenu naredbe same ne delamo nasprotno.
2.	Smoter naredbe moramo pozdraviti vsi, ki nam je za ozdravljenje našega gospodarstva. Ves luksus, vse ne neizogibno potrebno blago mora izginiti iz naših trgovin, ker naš gmotni položaj danes ni tak, da bi nam to dovolil. Bogata Anglija se omejuje sama na vseh koncih in krajih, in stalni motiv prvih angleških državnikov je, opozarjati na štedenje, varčljivost v uporabi vseh, tudi potrebnih predmetov, in na največjo omejitev in zabrano razkošja. Ako veljajo te maksime za prvo vele-vlast evropsko, veljajo za našo Jugoslavijo tembolj. Iz tega vidika sem že uvodoma poudarjal, da moramo biti vsi hvaležni ministru, da je sedaj, dasi pozno, vendarle izdal tako naredbo. Vendar pa je treba po preudarku, da bo naredba ostala dalje ča-
i sa v veljavi in da bo tudi gospodarstvo i moglo prenesti jo, posebno kolikor sc tiče I aorovizacije, s kritičnim očesom orcgle-
Slev. 77.
dati posamezne postavke, aH so iste za življenje res izogibno nepotrebne. Cul sem od mož, ki so v aprovizaciji širokih mas delavni, da so gotovo postavke v naredbi, ki ae bodo morale izpremeniti, ako neče-fflo, da pridemo prejalislej v krizo. Te postavke naj bi se izločile ter bi bila tukai dolžnost naših aprovizacijskih faktoriev, vplivati na ministrstvo prehrane za tozadevne izpremembe. Še druge izpremembe bodo morale predlagati industrijske zbornice, kakor tudi trgovske komore ter je potrebno, da se skličejo ankete, ki naj snov prerešetajo, da se predmeti, ki so za življenje neizogibno potrebni, izločijo iz prepovedi, drugi pa, ki eventuelno niti niso v naredbi, še vstavijo.
Bila bi torej to nekaka retrogradna metoda, ki je sicer čudna, ali njen namen je v tem slučaju dober in končen uspeh je vse. Ako dosežemo, da bode naredba brez treslajev v našem gospodarstvu ostala v veljavi leto dni in še več, ako bode potrebno, sem uverjen, da bode naša valuta po tem času, ako zadostimo tudi drugim zahtevam, ki jih moramo staviti v tem pogledu sami na sebe, prej nego v enem leto enaka liri ali pa še boljša.
3. V zvezi z ravnokar navedenim jO ono, kar pogrešam sedaj, ko je izšla naredba, namreč določba glede plačila našega izvoza. Je to zahteva, katero postavljamo sedaj že dolgo časa ter smo prišli najprvo z njo mi Slovenci, za nami Hrvati, in k»-teri pritrjujejo tudi razsodni krogi v Srbiji. Fetiš naših ministrov je bil takozvana »zdrava valuta«. Prodajali smo svoje dobro blago najprvo za »zdrave« marke, potem za lire, potem za franke. Čemu rabimo to? Sedaj, ko je padla vsaka ovira glede ponarejenega novca, ko naših v tem pogledu dobrih kronskodraarskib novčanic ree ni mogoče tako lahko ponarediti, pade r vodo tudi vsak ugovor glede ponarejenegai novca, ki naj bi ga inozemstvo za naše bla* go utihotapljalo in uvažalo.
Naša zahteva, ki naj gre paralelno t f»-premembo trvozne naredbe mora biti, ds izda ministrstvo novo naredbo, da se vsa plačila za naš izvoz vršijo samo v kronsko-dinarskih novčanicah oz. v tej valuti, hunw bug »zdrave vaJute« naj se pa opusti.
Ako bodemo to vpeljali, bodetno fcocS videli, da je mogoče, da naš bolni kronski dinar ozdravi, in da bodo tudi naši sosedje z drugačnim pogledom gledali na naš boj za ozdravljenje naše valute, kakor pa se je to godilo dosedaj, ko posebno tujci naše finančne poizkuse nazivajo z imeni, ki jib raje ne poaavljam.
Razložil sem svoje pomisleke k tej nav redbi, ki more v izpremenjeni obliki postati naša rešitev, in sedanjo finančno mizerijo odpraviti, ter konečno omenim še nekaj, kar se sedaj koflportira kot Komentar k na* redbi.
Razširjene so namreč govorice, da je v Srbiji silna množina finega angleškega blaga, in da se je vsled tega narediba glede prepovedi uvoza izdala tako hitro, in brez anketnih posvetovanj, kakor je to sicer vedno, češ, da je treba najprvo pospraviti to blago, in da je šele kasneje mogoče govoriti o uvozu. Ta govorica se mi zdi prazna ter mislim, da jo je najlažje ovreči s tem, da prihajajo srbski trgovci v čimvečji množini kupovat k nam blago, česar bi gotovo ne storili, ako ga imajo doma v izobilju, in ki jih morebiti enako velja, kakor pri nas na-kupljeno. Nijh stremljenja in težnje so enake z našimi, raditega mislim, da bodo podpirali naše zahteve po izpremembi naredbe in odpravi »zdrave valute«.
Besedo imajo trgovske komore in drage trgovske in industrijske organizacije, kakortudi konsumenti.
VellboiaoCnl oklic in uabiio
Družbe sv. Mohorja:
Ljudje, ki so si dobri, si podarjajo za Veliko noč piruh ali pisanko, v znamenje prijaznosti, prijateljstva, ljuhezni. Tudi Mohorjeva družba pričakuje pisanko za Veliko noč. Saj je bratovščina, ki šteje bratov in sester v oteti in neoteti Jugoslaviji gotovo stotisoč. Ti so »i dobri in zvesti v bratovski ljubezni; zato se Družba upravičeno sme nadejati, da bo prejela od njih zia Veliko noč pisanko, kakor ji gre:
članarino 10 kron.
Prijazno vabimo in prosimo, priglasite se, v kolikor se še niste, vsaj ob velikonočnem času s pristopom in prispevkom. Nujno potrebujemo udnino, da moj-emo kupovati blago ter izplačevati zaslužek delavcem.
Knjige smo začeli že prirejati za tekoče družbeno leto; da nc bomo natiskovali jih premalo ali preveč, moramo prejkoprei znati število družbenikov.
V dobi 60 letnega obstanka šc Družba nikdar ni bila v večji bojazni in skrbi za nadaljni obstanek, nego sedaj ob času pre dragulje.
L zahtevo 10 "kron ietn-ne Ftopa Uruž-ba na plan! A šc ta znesek si šteje preskromen; boji se, da ne bo mogla zmagati
2 njim bremena prevelikih troškov. Saj je ob sedanji raalovrednosti denarja 10 K komaj pol krone predvojne vrednosti.
Le sami računajte, dragi Mohorjarii, koliko stane danes isto, kar ste prodali ali kupili za 2 kroni prej, ko je bila »dnina Se po 2 kroni. Ali ne najmanj 40 in še več kron? Tolika nekaka bi morala biti sedanja letnina Mohorjeve družbe! Tudi srebrna vrednost krone jc tolika: 20 do 25 papirnih za eno srebrno!
Mohorjeva družba pa hoče še poskusiti s pičlo polovico ene prejšnje srebrnicc z 10 kronami. Prosimo le: Ne zapustite svoje vseslovenske bratovščine, ostanite ji zvesti, še ji pristopajte!
Nasproti ponuja Družba sv. Mohoria svojo pisanko: duhovne dobrote- ki jih na-počitavajo postave:
1, a) Popolni odpustek za dan vstopa v bratovščino, ako se skesano spove in vredno prejme sv. Reš-Telo.
b) Popolni odpustek na smrtne uro vsakomur, ako se skesano spove in vredno prejme sv. Rešnie lelo, ali pa če tega s;onti ne more, skesano izpre^ovi :i p.-o-sladko ime »Jezus«, ali pa v srcu pobožno vzdihne. e) Popolni odpustek na dan sv. Mohorja proti običajnim pogojem.
1. Vsak dan se daruje ena sv. maša za družbene ude in sicer za žive in mrtve družabnike.
Razun duhovnih dobrot dobi vsak družbenik še petero knjig — ako nam dopusti draginja:
1.	Dr. Anton Bon. Jeglič: »Na noge v sveti boj!« Druga knjiga: »V boj za krčanske resnice in čednosti!«
2.	Dr. Jan. Ev, Zor6: »Življenje svetnikov«. 2. zvezka drugi del.
3.	Dr. Herm. Vedenik: »Kako si ohranimo ljubo zdravje?« 3. snopič.
4.	»Slovenskih Večernic« 74 zvezek.
5.	»Koledar Družbe sv. Mohorja« za 1. 1921.
1.	Leta 1918. je Družba izdala prevzvi-ifenega pisatelja prvo knjigo: »V boj za temelje krščanske vere!-; Druga knjiga nas bode pozivala v sveti boj za krščanske resnice in čednosti. Kako pa je času primeren in potreben ta bojni poziv, žal, tudi v Jugoslaviji, pač čutimo le preveč. Prevzviše-nemu knezu in škofu ni dovolj, da so se bili postavili nam na čelo v boju za politično Jugoslavijo, njim je še mnogo večjega pomena, da nas vodijo v boju za verno in čednostno, torej srečno in blagoslovljeno Jugoslavijo. Vodijo nas v boju za kraljestvo resnice, ljubezni in pravičnosti v sveti Cerkvi, v l^teri na- živimi; svojemu najvišjemu, večnemu namenu v nebesih. Na noge torej v sveti boj tudi z nabavo goreče pisane lepe knjige!
2.	Le polovico sečna meseca (februar ja) je pisatelj g. dr. Zore pri obilnem svo jem delu utegnil spisati, a tudi Družba bi ne mogla več izdati zavoljo predraginje. Drugo polovico »Življenja svenikov« prej memo zdaj v drugem snopiču drugega zvezka. »Besede mičejo — vzgledi vlečejo«, bodi sad tega bogoljubnega čtiva.
3.	S tem snopičem bode s prejšnji:-dvema g. dr. Vedenik podal prvo vfi' knjigo Slovencem, ki jih uči, kako se paziti, kako si ohraniti ljubo zdravje. Lani smo obečali dobiček stotakov, isočakov, ki jih ponuja leošnji 2. snopič. Pazljiv čitatelj bo de našel in dvignil obečani zaklad. Prihodnji zadnji snopič bode učil, kako se ohraniti nekaterih najbolj navadnih bolezni ter bode razodel neko veliko zdravniško skrivnost. Naposled bode obravnaval one bolezni, katerim se izpostavljajo grešniki in grešnice zoper šesto zapoved. To grozno gorje posameznega človeka, družin, naroda in človešva sploh opominja na edino korenito protipomoč: neomadeževano čistost in čisti zakop.
4.	V »VeČernicah« bode prišel do besede zlasti priljubljeni pisatelj dr. Detela s svojim živim, naravnjm in poučnim pripovedovanjem. Če še kdo in v koliko, bodo odločile razmere.
5.	Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1921. Letošnje leto bode več ali manj gradiva dala zgodovina časa; ogledalo časa bode. Ravnati se bode moral seveda po obsegu, kolikor ga bo dopuščala denarna moč. Želeli bi zanj drobnejših koristnih navodil za gospodarstvo in gospodinjstvo. Zlasti bi ugajale tudi smešnice in uganke. Pa dogodbice (epizode) iz zgodovine ko-roških bojev za osvoboditev Slovcncev.
Darilo takšnih dvojih pisank bodi ^ciepka vez, ki naj utrjuje in vzdržuje bra-ovško in sestrsko razmerje med Družbo er njenimi člani in članicami.
Češka.
Klofdč o narodnostih.
Vojni minister Klofač je imel 28. mar-
v Pragi govor, v katerem je obravnaval .prašanje narodnosti v češki republiki. Antanta nas je podpirala, ker so jo naši ttstoaniki r inozemstvu prepričali, da
smo element demokracijo in reda v Srednji Evropi. Na nas jc, da nc varamo tega zaupanja, da izpolnimo to svoje poslanstvo in da v tem duhu vladamo državo, v kateri jc več narodnosti. Ne smemo rabiti metod, ki smo jih rabili v boju proti Avstriji. Nc želim, da padejo naši politiki, na \Volffovo stopnjo, ker preveč ljubimo svoj narod, da bi ga lahkomiselno pripravili ob to, kar so nam izbojevale modi ost Masarykova in hrabrost legijonarjev. Pa-triotična politika jc izključno v tem, da se izogibljemo vseh napak, ki jih jc delala Avstrija, nočemo končati, kot je končala Avstrija. Mi smo gospodarji, toda pravični gospodarji in ne bomo nikogar izzivali z Gesslerjevim klobukom. Naša naloga je, da smo bolj napredni in demokratični kot sosedne države. To je naloga našega nacionalizma, ki mera pokazati svojo drža-voustvarjajočo moč in zmožnost.«
Paderews!d o notranjih razmerah v Poljski.
Dopisniku »New York Heralda« je izjavil v Parizu bivši ministrski predsednik Paderewski: Prepričan sem, da nisem delal zastonj in da prihaja za Poljsko doba blagostanja in miru. Na svojem mestu sem sc mnogokrat čutil pritisnjenega k tlom od napadov ljudi, za katere sem delal po svoji najboljši moči. Zavezniki, v katere sem zaupal, so se dali zapeljati in prijatelji, ki sem jih skušal zediniti, so se obračali od mene.« Paderevvski je izjavil, da ne misli kandidirali za predsednika republike in da se bo zopet posvetil glasbi.
Poljska armada na ruski ironti.
»Temps« prinaša izjavo generala Ilen. rysa, načelnika francoske misije v Poljski: Tekom dveh mesecev sem prepotoval vso boljševiško fronto v Galiciji, Podoliji in Voliniji in se vračam zadovoljen v vsakem pogledu. Disciplina je v vojski izvrstna, vojaštvo je dobro preskrbljeno z živežem in obleko, ker antantini transporti redno prihajajo. Poljske čete, ki so vedno pokazale veliko hrabrost, se nahajajo v dobrih postojankah, da morejo odbijati boljeviške napade. Boljševiki so poskušali napad na celi fronti, toda ne samo, da se je ofenziva popolnoma ponesrečila, ampak so Poljaki pri protinapadu zaplenili mnogo vojnega materijala. Boljševiki so zapravili mnogo sile in kljub temu, da žilavo pre-snavljajo vojsko, ne bodo mogli večkrat ponavljati podobnih podvzetij. Poljska vojska ima kljub težkočam, ki jih je mo rala premagati, velik uspeh in bo dobro izpolnila svojo nalogo na vzhodu, ako bo nadaljevala to pot.
Wilson bo kandidiral?
»Politiken« javlja iz Newyorka: V kongresu jc prebral demokrat Humphrey WiIaonovo pismo, v katerem izjavlja, da je pripravljen kandidirati pri prihodnjih volitvah za predsednika Združenih drž?.v.
Za tiemDb3Hzsci|o
Komunistični požigalci,
Dunaj, 3, aprila. »Miinchener Neueste Nachrichtcn« poročajo: Znani voditelj naj-radikalnejših komunistov, Holz, je v svojem glasilu »Der Falkensteiner Anzeiger« izdal sledeči oklic: »Potem ko smo izvedeli, da se je od posameznih strani poudarjalo, naj se pošlje v Vogtland reakcionarne čete, da se zlomi vlada delavskega razreda in akcijskih svetov, razglašamo sledeče: Proklamacija splošne stavke, ustav-ljenje vseh obratov razen najpotrebnejših kot prvo odredbo. Ce to ne bi zadostovalo, se morajo uničiti vsi stroji v obratih, in v najskrajnejšem in zadnjem slučaju se zažgo ali poženejo v zrak tudi vse vile in vse hiše posedujočih razredov, poslopja uradov in državna poslopja. Kot protiukrep proti morebitnemu ukorakanju čet se je stvoril odbor za požiganje, Iti bo takoj začel svoje delovanje, ko se bodo čete bližale. Če se proti kakemu zastopniku delavstva ali proti delavcem sploh ali proti sodrugu Holzu zgodi kak napad, začne delovati odbor požigalcev in bo obračunal s posedujočim razredom.« — Holz je dal v Plauenu nabiti razglas, v katerem poživlja meščanski svet, naj plača nekemu ka-varnarju 100.000 mark, ki mu jih je Holz zaplenil. Razentcga zahteva, da plača meščanski svet 100.000 mark za snujočo se rdečo gardo, sicer naj si posedujoči razredi sami pripišejo vse posledice.
Ustavni boji.
Kodanj, 31. marca. Socialnodemokrat-ska stranka je izdala oklic, v katerem pravi: »V bližnji bodočnosti moremo do-biti volitve. Volilno geslo je deinokratiza-, cija ustave, uvedba republike in ene same
i zbornice in uvedba splošne volilne pravice z 21. letom. V ustavo je treba upeljati enotnost, da ne bo nobena kraljeva samovoljnost motila mirnega dela parlamenta.« Konservativna stranka je enoglasno sklenila, izdati poslanico na narod, v kateri pravi: »Kralj je temeljem svoje ustavne pravice in v soglasju z parlamentarnim državnim običajem apeliral na ljudstvo. Konservativna stranka poziva vse trezne in patriotične državljane, da sc združijo v varstvo proti državo ogrožujoiMm in raz-kraiajočim stremljenjem v debeli.«
M
bil

Bel grajska »Renublika« objavlja predavanje Ljubomira Stojanoviča o »Centralizaciji in decentralizaciji državne uprave«. Iz predavanja posnemamo: Centralizem jc brez škode mogoč in upravičen le v prav majhnih, narodno .kulturno in socialno enotnih državah, kakor je bila predvojna Srbija. Pa še v njej je državna uprava trpela vsled prestroge centralizacije. Poslej pa so se razmere temeljito iz-premenile. Obseg države se }e početvoril in ako bi obdržali dosedanji upravni način, bi nastala velika zmeda in v kratkem času bi zastali vsi državni posli. Že sedaj se ta zmeda poleg vseh pokrajinskih vlad jako čuti, a kaj bi šele bilo, ako bi se vse osredotočilo v Bclgrndu. Nato našteva Stojanovič podrobno škodljive posledice centralizma, ki se več ali manj osredoto-čujejo v okorelem, brezdušnem birokratiz-mu, ki kakor mora leži na državi ter duši vsak razvoj, vsak napredek. Nasprotno so Pa male uprave, ki jih ustvarja decentralizacija, gibke, urne, lahko dostopne nadzorstvu, prilagodljive razmeram in času; v njih more vsak posamezni uslužbenec pokazati in udejstvovati svoje sposobnosti, svojo delavnost in znanje. Centralizirana birokratjčna uprava ubija v državljanih zanimanje za splošne stvari, ker jim ne daje prilike, da bi sami kaj delali,' da bi sodelovali v pobudi in kontroli nad javnimi posli. Pušča jim le svobodo protesta a stvari same ostajajo vedno več ali manj pri starem. Vse govori za decentralizacijo. Ta naj bi se pri nas izvedla ako: Cela država naj se razdeli na več samoupravnih pokrajinskih oblasti z guvernerji in lastnimi skupščinami; guvernerja naj si volijo pokrajine same. Skupščina naj bi odločevala o proračunu za pokrajinske oblasti in ustanove; njena zakonodaja bi se morala gibati v duhu in soglasju z državno ustavo in ne bi smela biti na škodo drugim pokrajinam. Nadzorstvo nad pokrajinskimi zbori in reševanje sporov naj bi imelo državno sodišče. Skupne naj bi bile te-Ie stvari: Državna ustava, državni poglavar, državna skupščina, državna vojska na kopnem in na morju, zunanja politika, trgovinske pogodbe in carina, promet na suhem, rekah in morju, skupne finance za vzdrževanje teh panog državne uprave; dalje enoten denarni sestav, enoten trgovinski in obrtni zakon in morebiti še kak dru«? podoben zakon. Vse drugo naj bi spadalo v področje samoupravnih oblasti.
Politiine novice.
4- Spor zaradi Reke, Zagrebški listi objavljajo domnevo, da je med pariškima delegatoma Pašičem in dr. Trumbičem prišlo do nesoglasja radi tega, ker da je Pašič menda za popuščanje v vprašanju Reke, za katero naj bi Jugoslavija dobila v zameno Skader. Sedanja vlada zastopa v reškem vprašanju stališče nepopustlji-vosti in zato vesti o nesog'as;u med Pašičem in dr. Trumbičem niso verietne, izključene pa tudi niso- Da je za državo Reka neprimerno večje važnosti kakor Skader, živ človek ne bo oporekal in je zato jasno, da v slučaju da bi bilo treba tu kaj žrtvovati, nihče ne sme odstopati od zahteve po Reki. V zunanjih vprašanjih je ves narod edin; naše zahteve glede mej so ravnotako zastopali socialisti in komunisti kakor vse druge stranke, zato ker so naše zahteve pravične! V parlamentu glede jadranskega vprašanja in naših mej sploh ni bilo nikdar niti najmanjšega nesoglasja, niti najmanjšega pomisleka. Ako bi bila delegacija v Parizu razdvojena, sme pričakovati, da bi jo tudi ves narod obsodil, kakor bi že danes obsodil dr. Trumbiča, ako bi vedel, da dr. Tnimbič v Parizu igra dvojno vlogo, oficielno kot delegat in privatno kot dr. Trumbič. Njegovo privatno mnenje, ki je v nasprotju s celim narodom, je bilo — vsaj enkrat — da je bilo ujedinjenje Slovencev v kraljestvu SHS velika napaka; da že sedaj ima država zavoljo Goriške in Istre največje težave in da bo to tudi vbodoče največja zapreka za sporazum z Italijo, sicer pa da se Slovenci tudi Po kulturnem in jezikovnem naziranju ter po čustvovanju razlikujejo od Hrvatov in Srbov. Se moremo li potem čuditi, da taktika naše pariške delegacije ni bila dobra? Ves narod misli in govori drugače! Morejo in smejo mirovni delegati drugače misliti?
-f Knpčevanje z dušam!. Socialistični poslanec Kneževič, ki sta ga voditelja Buk-Seg in Korač izključila iz stranke, ker ni hotel pomagati, razbiti D&rlamenta. oriob-i
čuje sledeče zanimive podatke: »Ker seni bil energično nasproten pajdašenju z mei ščanskimi strankami za ministrske stolce, je Divac (Bugšekov zaupnik) gledal, kako bi se me oprostil in kako bi mo v stranki onemogočil. Ko nič drugega ni pomagalo, sc jc lotil Divac tako nepoštenega sred-« stva, da se take sleparije nisem nikdar mo-> gel nadejati od človeka, ki sem ga takoi spoštoval, cenil, tako ljubil, — skušal jo, korumpirati ne! Najprej so mi ponujali razna uradniška mesta, ko sem jaz to ved-« no odbijal, so mislili, da nisem zadovoljen z majhno službo in so mi lepega dne naznanili, da sem postavljen za nadzornika v ministrstvu prehrane. Mislili so, da bo siromašen pekovski delavec onemel od radosti, ko bo to čul in da jim bo padel pred noge. Ko sem ugovarjal, da nimam za to mesto potrebne šolske kvalifikacije, so odgovorili, da mi ne bo treba ničesar delati, dobival bom plačo iz državne blagajne in bom hodil na agitacijo za stranko. Jaz tega nisem mogel verjeti, preveč sem cenil g. Div-ca; toda on mi reče, naj samo grem h načelniku ministrstva in naj sprejmem posle. Da bi izbegnil zadregi, sem obljubil, da bom to storil za dva, tri dni, ko premislim in sem odšel iz urada, v katerega se nisem več vrnil. Tudi h Divcu nisem več šel, ker sem se sramoval njegovega postopanja, ampak po nekem uradniku iz ministrstva sem mu sporočil, da ne sprejmem ponujenega mesta.« K temu dokumentu, kako so skušali socialnodemokratski ministri kupovati duše, ni treba pač nobene opombe. —
-f Položaj v Belegradu. Belgrajska
»Politika« piše o notranjem položaju med drugim nastopno: Predsednik ministrskega sveta Stojan Protič je prejel od g. Mi-lorada Draškoviča v imenu demokratske stranke pismo, v katerem ta naznanja, da se ne more spuščati več v nobena pogajanja s parlamentarno zajednico, dokler vlada Stojana Protiča ne poda ostavke. O tem najnovejšem koraku demokratske za-jednice je danes sklepal ministrski svet. Regent prestolonaslednik Aleksander ni pozval včeraj niti enega politika na posvetovanje. Dr. Josip Smodlaka, predsednik udruženja poslancev izven strank, je odpotoval za nekoliko dni v Zagreb, kjet se ravno sedaj dovršava njegova knjiga o načrtu ustave za kraljevino SHS. Od slovenskih in hrvatskih ministrov ostane v Belgradu za velikonočnih praznikov samo dr. Ivan Krnic ter ne bo do bodoče srede nobenih posvetovanj o rešitvi sedanje politične krize. (LDU)
-f Denunciacije. Ko je oktobra 1. 312 po Kr. zmagalo s Konstantinom krščanstvo nad Maksencijem in poganstvom, se ie okoli mladega Konstantina v Rimu začela gnesti tolpa ljudi, ki so črnili vse, kar je prej služilo Maksenciju. In kaj je storil mladi Konstantin? »Prvi zakon, ki je prišel iz Konstantinove pisarne, je zagotovil razburjenim prebivalcem Rima, da se jim ni treba bati nobenih novih smrtnih ob-sodeb in konfiskacij. Konstantin je bil trdno sklenil, da ne bo uradnikov, ki so bili zvesti prejšnjemu gospodarju, čeprav v zločinski pregorečnosti, zato kaznoval. Le nekaj najhujših je zadela zaslužena kazen; pač pa je postavil v prejšnje službe mnogo uradnikov, ki jih je bil še Maksencij imenoval, a so bili izgubili svoje službe, ko so se vsi odloki prejšnjega vladarja proglasili za neveljavne. Nekteri so bili sicer nevredni vzpostavitve v prejšnjo čast in službo; a Konstantin jih je branil vsaj pred ovaduhi in tožniki s tem, da je s svojim prvim ediktom za vse kriminalne denunciacije določil smrtno kazen.« (Prim, Otto Seeck, Gesch. des Untergangs der antiken Welt, Berlin, 1910, 1. str. 139.) S tem je za prvi trenutek pomiril duhove...
-)- Bc-doči jugoslovanski ženski kon. gres v Zagrebu in Slovenke. Zagrebško »Narodno Djelo« priobčuje pogovor z gospo Tavčarjevo, ki se tačas mudi v Zagrebu v stvari bodočega jugoslovanskega ženskega kongresa v Zagrebu. Ga. dr. Tavčarjeva je predvsem naglasila veliko delo slovenskega ženstva za jugoslovansko misel. Slovensko ženstvo zastopa sicer v gotovih vprašanjih različno mnenje, a na splošno nosi naše narodno in človekoljubno delo pečat vzajemnosti. Zagrizenosti ali medsebojnega sovraštva ne poznamo. V tem pravcu žele Slovenke slu-žiti tudi interesom jugoslovanskega ženstva. Lanski belgrajski ženski kongres se je razbil vsled nezadostne priprave in nestrpnosti v samih malenkostih in je ugledu ženstva več škodil nego koristil. Za tak kongres je treba temeljite priprave, treba zaslišati vsa mnenja in na tej podlagi določati skupne cilje in sklepe. Slovenke smo želele, da bi se tako ravnalo vsaj pri prirejanju letošnjega zagrebškega ženskega kongresa, a kakor vse kaže bo tudi ta kongres samo drugo izdanje belgrajskega Zagrebško Demokratsko udruženje juge-slovanskih žena nam je dan kongresa kratkomalo naznanilo: 5. maja; predkon-ferenca je bila napovedana na 21. t. m. Slovenke smo bile tedaj zadržane radi »Matice« in smo prosile, da bi se konfe-. 1 reneft za dva dni preložila. Ka smq nato*
dospele v Zagreb, smo zvedele, da se jc konferenca že vršila in da se kongres vrši nepreklicno 5. maja. Program pa še ni določen. Bojim se, da bo kongres zopet zgrešil svoj cilj. Za svolo osebo se ne morem udeležiti zbora, ako ne vem, o čem bo razpravljal. Slovenske ženske organizacije bodo sklepale o vdeležbi na svoji
Evi seji; kakšen bo sklep, ne vem, — ikor se vidi, igra Demokratsko udruže-nje jugoslovanskih žena med ženstvom isto vlogo nestrpnega in oholega samo-zvanca kakor Demokratska zajednica na političnem poprišču.
-j- Angleški kredit za izvozno trgovino. Angleška vlada je odobrila predloženi ji kredit v znesku 26 milijonov funtov šter-lingov za podporo svoje izvozne trgovine z Jugoslavijo, Finsko, Poljsko, Čehoslova-ško, Rusijo in z baltiškimi državami.
4- Lloyd George proti socializma. Na Velikem shodu parlamentarnih liberalcev je Imel Lloyd George velik programatičen govor. Bavil so je z izidom volitev in poudaril, da jc vlada ene same. stranke nemogoča in je zato koalicija nujno potrebna. Zgoditi bi se moglo, da bo imela delavska stranka pretežno večino, če bodo nedelavske stranke oslabljene, koalični liberalci in narodni demokratje so pri zadnjih volitvah dobili 43.000 glasov, unionisti 124.000, torej koalicija 167.000 glasov. Delavska stranka je pa združila 146.000 gla-jov. »Nevarnost je,« pravi Lloyd George, »da bi v trenutku, ko je treba silne in trdne vlade, dobili slabo socialistično vlado, ki bi bila izročena na milost skrajnih elementov.«
-f Razmerje strank v novem nem-gfeem kabineta. Pri sestavi novega kabineta v Nemčiji se razmerje med zastopstvom strank ni izpremenilo, izpremembe 6o nastale samo glede zasedbe posameznih resortov. Večinski socialisti imajo 4 ministre, centrum 4 in meščanski demokratje 3. V novem pruskem ministrstvu sede 4 socialni demokratje, 2 demokrata in 2 zastopnika centra. Neodvisni socialisti se niso udeležili ne sestave državnega in nc pruskega kabineta.
ShBd zaupnikov MS.
Tajništvo stranke je razposlalo vsem naznanjenim zaupnikom vabila na shod zaupnikov 8. aprila t. 1. v Ljubljani. Če kak zaupnik vabila ni prejel, naj kljub temu pride in se pred shodom zglasi v »Uni-onovi« dvorani pri predsledstvu.
Tajništvo VLS.
Dncnme novica.
—	Blagoslovljene velikonočne praznike vsem sotrudnikom, naročnikom, bralcem in prijateljem želi uredništvo in upravništvo.
—	Konferenca gg. dekanov se bo vr-r lila v četrtek dne 8. aprila, ne pa v sredo dne 7. aprila. — Ordinarijat
—	Osebne vesti. Minister narodnega idravja je imenoval: a) pri knjigovodstvu zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istre. rač. svetnika Freliha Ivana za višjega rač. svetnika in predstojnika knjigovodstva zdravstvenega odseka v VII. či-novnem razredu; rač. svetnika Kalina Tomaža Ivana za višjega rač. svetnika v VIL činovnem razredu; rač. oficijala Adamiča Alojzija in Hartmana Franceta v isti lastnosti v X. činovnem razredu; nadz, upravitelja Stegnarja Josipa v isti lastnosti v VIII. činovnem razredu; b) pri upravitelj-stvu občne javne bolnišnice v Ljubljani: rač. svetnika Logarja Hinkota za upravitelja v VII, činovnem razredu; rač. nad-oficijala Dolžana Jankota za rač. reviden-ta v IX. činovnem razredu; rač. oficijala Habijana Jankota v isti lastnosti v X. činovnem razredu; pis, nadoficijala Gamor-ca Franceta v isti lastnosti v IX, činovnem razredu; pis. oficijala Kržana Pavla (v isti lastnosti v X. činovnem razredu,
—	Slomškova zveza. Sestanek članov Slomškove zveze je bil kaj prijeten. Zbralo se nas je vkljub slabemu vremenu 16. Živahno se je debatiralo o ujedinjenju in se obsojali oni, ki ujedinjenje ovirajo. Rešitev se pričakuje od podeželskega učiteljstva, ker ljubljansko je odpovedalo. Poleg drugih zadev se je razpravljalo tudi o razmerju med duhovščino in učiteljstvom ter Stavilo nekaj umestnih nasvetov. Sestavil se je tudi program v glavnih obrisih za zborovanje v Mariboru. Tudi se je sklenilo urgirati višji šolski svet radi zvišanja dravinjskih doklad. Tozadevno vlogo je Slom-Skova zveza že meseca februarja odposlala, odgovora pa še ni dobila. 8. t. m. bode zborovala ribniška podružnica, 15. t. m. pa radovljiška. Kakor lansko let«, tako se nam obeta tudi letos živahno društveno življenje.
— Župna cerkve na Ježicl pri Ljubljani je dobila za praznike dva nova bronasta zvonova v teži 860 kg in 277 kg. Vlila ju je ljubljanska livarna. S to nabavo, ker je srednji zvon ostal še iz vojske, se je la žuoniia kot orva na Kranjskem povzoo-
la do svojega predvojnega zvonenja bronastih zvonov, Visoke stroške so pokrili požrtvovalni domači župljani, pred vsemi sc pa odlikuje g. Anton Vilfan p. d. Aleš, občeznani gostilničar na Ježici,
—	Veliko nevarnost, ki preti našemu narodu po lažnjivih prerokih, opisuje izvrstno pisan uvodni članek v zadnji številki »Bogoljuba«, Beseda pisateljeva je odkrita in jasna, prožeta od ognja resnice in poštenja, Vsled izredne zanimivosti poljudno obdelane snovi bi bilo potrebno, da berejo ta članek vsi, predvsem pa tisti, katerim je treba odpreti oči. Zato se je ponatisnil v posebni brošurici, ki obsega 30 strani. Cena brošurici je 1 K {10 izvodov skupaj 8 K). Na debelo jo razpošilja »Katoliška liga«, Ljubljana, Mestni trg 8/1,; na drobno jo razprodaja Ničma-nova prodajalna. .— Segajte pridno po knjižici in skrbite, da pride v roke tudi tistim, ki so jc najbolj potrebni! Komur je za spoznanje in resnico, bo prav razumel p-isatelja, nasprotovali bodo le oni, ki se čutijo prizadete in se vedoma ustavljajo resnici!
—	Družba sv, Cirila in Metoda za Istro je imela 30, marca t, 1, v Hrpeljah svoj občni zbor. Poročila naglašajo, da ie italijanska vojska mnogo družbinih šolskih zgradb porabila za vojašnice, magacine in podobne svrhe. Vse zgradbe so v zelo slabem stanju, oprava uničena, Dosedaj se ni še otvorila nobena družbina šola. Skupščina je sklenila, da se sedež družbe prenese iz Voloske-Opatije v Trst, Za predsednika je bil izvoljen dr. Slavik, za podpredsednika dr, Nrevič. Sklenili so napraviti pri okupacijskih oblastih vse korake, da sc družbine šole čim prej ovorro.
—	»Uvod v krščansko sociologijo«, spisal dr. Aleš Ušeničnik, je izšel kot 2. zvezek knjižice »Naša pota«. Založila Slov. kršč, soc. zveza. Naj ne bo našega somišljenika, ki si ne bi omislil te za se danje čase tako prepotrebne knjižice. Cena je z ozirom na današnje razmere zelo nizka, izvod stane le 8 K, s poštnino 8 K 50 vin .Naroča se pri »Slov, kršč. soc, zvezi, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. Naročila se izvršujejo le, če se pošlje denar naprj,
—	Iz uradnega lista. Sprejemanje novincev v finančno stražo za območje delegacije min. financ za Slovenijo je začasno ustavljeno. — Stokronskih bankovcev državne blagajne po 10, aprilu ne smejo več sprejemati v plačilo, lahko se pa še zamenjajo pri vseh davčnih uradih, finančni deželni blagajni in pri podružnicah Avstro-ogrske banke v Ljubljan in v Mariboru do vštetega dne 15. aprila 1920, Po 15, aprilu se 100-kronski bankovci tudi izjemoma ne bodo več zamenjavali,
—	Iz Velikega BeSksreka poročajo, da je umrl srbski narodni borilec v Vojvodini Mihajlo Polit-Dcsančič v 87. letu starosti. Na željo njegove hčere so truplo prepeljali v Temišvar, kjer je bilo pokopano 1. t. m. na srbskem pokopališču. Pokojnik je skoro vse svoje življenje prebil v težkih političnih* bojih proti Madžarom in Nemcem.
—	Višnja gora. Izobraževalno društvo priredi na Velikonočni pondeljek pop. ob 3. uri igro: »Divji lovec«. (K)
—	Iz Višnje gore. Iz različnih razlogov napadajo našega novega župana. Naj-poglavitnejše je pa to, ker hoče za vse enako pravico, aa ne bodo plačevali le ljudje bledih lic in praznih trebuhov, temveč tudi ljudje rdečih lic in polnih trebuhov, Zato hoče iztirjati od največjega bogatina v mestu še tisto vsoto, katero je dolžan za šolo. In prav ima, če mora ubog čevljar dati svoj prihranek, zakaj bi ga ne dal tudi ta, ld pri eni kupčiji zasluži tisoče,
—	Katoliška liga. Na splošno željo javljamo, da se je odbor »Katoliške Lige« sledeče konstituiral: predsednik: Josip Debeljak, podpredsednik: dr. Matija Lavrenčič, tajnik: iur. Zvonko Dokler, blagajnik: ravn. Anton Dokler, odborniki: dr. Marko Natlačen, dr, Josip Mantuani, Franc Lavtižar, phil. Josip Hacin, Anton Komlanec, svet, Janez Kalan, p. Florijan Ramšak. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. dr. Anton Brecelj, dr. Franc Perne in p. Viktor Kopatin. (KI
—	Koprlvnik v Bohinja, Dne 26, pr, m, je peljal Janez Torkar iz Gorjuš p. d, Voglar narejen voz v Gorje. Nazaj grede se je nekoliko pomudil na Bohinjski Beli in je prišel s Sušnikovim Jožem okoli 9, ure na Gorjuše in oddal konja svojemu bratu nazaj. Na vrh Jame je nekoliko padel in se poškodoval, vendar je šel še ž njim proti svojemu domu. Medtem se je Sušnikov ločil od njega, sam pa je hotel še k bratu, češ, da je pozabil še nekoliko moke na vozu. Na potu se ga je lotila bolezen, ki jo je že parkrat občutil prej — zaostal je komai pet minut od doma od Obada navzgor. Tam ga je najbrže zadela kap, zakaj drugo opoldne šele so ga dobili brez zavesti vsega omrzlega. Prinesli so ga domov, polagoma se je zavedel in ravno ko so hoteli po gospoda za previde-nje, jim je umrl. Bil je ravno v petek zju-
j traj z drugimi vr^d pri sv, zakramentih — ' to nai tolaži ostale domače. Dolgo časa je | bil cerkveni pevcc. Naj počiva v miru!
—	J'o'cr,arčki »Slov, kršč, fiarij-ijne i Zveze« različnih letnikov, Ponudbi z na-
vedbo cene in številko letnika naj se pošljejo na tajništvo »Slov, kršč. soc. Zveze«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna, III. nadstr.
— O umora na Jezerskem smo izvedeli še sledeče: Orožnika Rudolf Puhar in Jakob Ilroščok, orožniške postaje pliberške, sta patrulirala na povelje komandanta pri gostilni pri »Hrustu«, kjer sta izvedela, da jc pil tam neznan mož. Sledila sta mu na cesti proti Provaljam, dohitela neznanega mbža, ga ustavila in aretirala. Ko je orožnik hotel preiskati neznanega moža, je potegnil ta vojaško armadno brzometno pištolo, katero je nosil za pasom in je ustrelil na orožnika Hroščaka, katerega pa ni zadel. S pištolo je udaril podstražmojstra Puharja po glavi in ga lahko ranil. Žan-darja sta sunila moža z bodalom v levo nogo, nato je izpustil pištolo. Mož se piše Mercina. Priznal je, da je oropal in umoril jezerskega postiljona. Našli so pri njem 305 K, beležnico, žepno uro, nož in pištolo s 4 naboji. Hvala vrlima orožnikoma, da sta ukrotila in aretirala nevarnega roparja in morilca!
OtBbilanstee
lj Umrli so v Ljubljani: Ljuba Fik, učiteljica, 47 let, — Pavla Keržič, posestniko-va hči, 1 leto. — Marjana Rozman, hiral-ka, 30 let. — Marija Gorjanc, rejenka, 8 mesecev. — Avgust Weber, pivovarniški uradnik, 68 let. — Marija Čemažar, bivša šivilja, 54 let, — Ana Kobe, delavčeva žena, 38 let, — Damjan Frankovič, sirota, 10 let. — Lconora Alter, vdova ministrskega uradnika, 67 let
lj Narodna Galerija v Kresiji. šolski drevored št. 2, bo odprta na velikonočno nedeljo od 10,—12. ure občinstvu. Vstopnina 2 K za osebo,
lj Velikodušen dar. Gospod Fr. Stu-pica, trgovec z železnino in poljedelskimi stro!i v Ljubljani in soproga, sta povodom 25 letnega obstanka svojega podjetja naklonila »Jugoslovanski Matr.i« večji znesek, tako da sta postala v smislu društvenih pravil društvena dobrotnika. Ta rodoljubni čjn čislane trgovske obitelji, najtop-leje priporočamo v posnemanje,
lj Triperesna deteljica v noči na 1. april. Prijatelja leposlovca in publicista P. in D. sta se v noči na L april t, 1. prav dobro zabavala v dragi D. sobici nekega ljubljanskega hotela. Ko je odbila ura duhov se jima je stožtfo po svo:em prijatelju G., ker tvorijo P,, D. in G. neločljivo tro-peresno deteliico. In obiskala sta ga. G., kateri je sladko spal, ni bil čisto nič prijetno iznenaden. ko sta prijatelja prihrumela k njemu, in je ves prestrašen vprašal: »Ali gori?« — »O ne! 1, april e!« — G. si prijatelja natančneje ogleda in mirno pravi: »Pa sem le imel prav, kajti v vajinih glavah ie strašen 6ožar,« — in je zappl svojo priljubljeno: »V Be1emgradu.«
lj Sovražnika v Ljubljanici. Na veliko soboto ob pol 11. uri dopoldne se je okoli Zmajevega mostu zbrala gromadna tolpa naroda in sc je vedno bolj in bolj večala, tako da je zastavila oba nasipa Ljubljanice nižje mosta. »Nekdo je v vodo pal!« so kričali otroci in bežali na mesto nesreče. Lepo oblečen gospod je pridirjal od nekje z lestvico, se spustil po nasipu k vodi, položil lestvico črez protok in zlezel po nji na mal otok sredi Ljubljanice. Gledalci so nepotrpežljivo čakali, kaj bo, ker ni bilo ničesar videti. Naenkrat je gosp, pokleknil v travo in se upOgnil, segel pod 6kalo in izvlekel lepega, črnega, dolgodlakega — psička. Potem je segel drugič, no, hitro je umaknil roko; isti hip je pa skočil izpod skale v deročo Ljubljanico velik lisičje-rujav maček in splaval na drugo stran, kjer se je med bodičevjem ustavi in gledal od tam začudeno množico,
lj Z Vodnikovega trga. Pogon detektivov I. oddelka za žepne tatovo je dosegel uspeh, da se ni zadnje dni velikega tedna nobena žepna tatvina več izvedla. Banda žepnih tatov, katera je pohajala Ljubljano, se je vozila k nam približno pol leta. Štela je tri moške in tri ženske, V zaporih čakajo zdaj sodbe, ki bodi ostra, ker so bili okradeni večinoma — reveži.
lj Tatvine. Ukraden je bil na veliko soboto Jeri Sever iz Savelj na Marijinem trgu mlekarski voziček, vreden 2000 kron. — V časih, ko tako primanjkuje petroleja, so ukradli dozdaj še neznani zločinci z dvorišča na Tržaški cesti 13 zaboj amerikanske-ga petroleja. — Francetu Šmidtu je bil ukraden mesarski voz, vreden 1800 K.
lj Hazardiranje; delavec zaigral 15.000 kron. Na policijo so privedli 1. 1866 rojenega delavca Franca Urha, ker jc hazar-diral. Na policiji se je razvil med Urhom in poslujočim kriminalnim komisarjem sledeči razgovor: »Vi ste zaigrali v gostilni pri Živcu 15.000 kron?« — »Da, gospod!«
—	»Kaj ste po poklicu?« — »Delavec.«
—	»In toliko denarja ste imeli?« — »Da, delal sem v šumah v Slavoniji; pred vojsko sem se izselil v Ameriko, kjer sem delal v rudokopih, V domovino sem se vrnil z 2000 dolarji. K
igri sta mc spravila 18-letni Anton Zajcc in 21-letni Ferdo Kerin.
Ne znam dobro marjašati, pregovorili so me pa, da smo igrali ,ajns'«. — »In s takimi f.in talini greste igrat prepovedane
hazr^rdne igre, dasi niti kart dobro ne poznate!« je upravičeno ogorčeno vzkliknil poslujoči kriminalist.
lj Premog je kradel na glavnem ko'o. dvoru Peter Žižmond. Detektivi kolodvor ske ekspoziture so Žižmonda aretirali in izročili sodišču, ker je kradel premog iz vagonov in ga ni pobiral po tleh, ker se pobiranje premoga od tal ne smatra za tatvino,
lj Med Iiterati. Literat B. literatu P: »Napiši mi hitro humoresko.« — B.: »Je ne znam.« — »Ali nisi še nobene humoreske napisal?« — »Že, toda bile so brea humorja.«
najnovejša poročila.
Proglas regenta Aleksandra.
LDU Beligrad, 2. aprila. Presbiro pot roča uradno: Ministrstvo za vojno in mornarico objavlja nastopno naredbo vrhovnega komandanta z dne 31. marca t. 1.:
»Junaki) Odredil sem, da se vrne v redno stanje tudi oni del vojske, ki še ni demobiliziran. Skoro bo 6 let, kar sem proglasil splošno mobilizacijo, predno ste se odpočili od vojn l 1921 in 1913, ki so prinesle svobodo samo enemu delu našega naroda. Odzivajoč se enodušno mojemu pozivu in zbirajoč se pod tedaj že proslavljenimi zastavami, ste se zavedali težke naloge, ki nas je čakala, ko je bilo treba braniti ogroženo svobodo in čast našega naroda. Zavedali 6te se, da sem vas pozval v usodno borbo z velikim premočnim sovražnikom, ki naj bi uničila pridobitve naših dedov, očetov in tudi naše ali pa prinesla svobodo tudi ostalim našim zasužnjenim bratom preko Drine, Save in Donave ter izpolnila sveto misel osvoboditve in zedinjenja vsega našega naroda. To borbo na življenje in smrt ste vi junaki častno sprejeli z nečuveno hrabrostjo in nadčloveškim samozatajevanjem ter napisali s svojo krvjo najsvetlejše liste naše zgodovine, Slavne bitke na Ceru, pri Rudniku, krvavi boji 1. 1915, znamenite borbe na solunski fronti, pri katerih ste prelivali dragoceno kri in osvojevali stopnjema skale in stene, junaško zavzetje Kajmakčala-na, prehod preko Črne reke in osvoboditev Bitolja, najslavnejši in nečuveni prelom solunske fronte 1. 1918 z iskrenim preganjanjem sovražnika do njegovega popolnega zloma, so vojna dela, ki se jim danes divi naš prijatelj in neprijatelj, dela, ki bodo v svetovni zgodovini vedno živela in ld bodo služila daljnim pokoljenjem kol primer junaštva, rodoljubja in ljubavi napram domovini.
Vaše nadčloveško trpljenje in muke povodom prehoda preko albanskih gora in prepadov, ko v vas hiti trenutek ni omahovala ali se zmanjšala ljubav napram svobodi, se bodo v bodočnosti dogodkov v svetovni zgodovini vedno beležile kot značilen nauk, da je ljubav malih za svobodo jačja sila nego nasilje velikih in močnih. Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je nastalo iz teh vaših težkih naporov in iz te vaše divne požrtvovalnosti s krepkim sodelovanjem čet naših zaveznikov in naših jugoslovenskih čel iz vseh krajev, je danes naše ujedinjeno kraljestvo. Ponosni se vracato domov, ker ste vestno izpolnili našo misli, ker ste ustvarili veliko zgodovinsko delo, jaz pa hočem deliti z vami ta ponos, izjavljajoč vam kot vrhovni komandant svoje priznanje, ki pripada vojski, kateri poveljujem, ki služi in bo vedno služila za primer hrabrosti, požrtvovalnosti in rodoljubja. Junaki! Vrnite se domov ic pripovedujte svojcem o trpljenjih in mukah, ki ste jih pretrpeli, da bodo pozna pokoljenja znala ceniti svobodo, ki ste jo tako drago plačali. Vrnite se domov in pravite svojim o veliki borbi in žrtvah, ki ste jih doprinesli, da bi t;d pozna pokoljenja ponažala z vami in vašimi deli. Ne vračate se vsi domov. V težkih in dolgotrajnih bojih je mnogo vaših tovarišev, mojih vrlih častnikov, podčastnikov, kaplarov in redo-vov padlo, ki jim gre slava. Na njihove grobe kažejo danes in bodo kazali stoletja kot najslavnejša, kajti našo svobodo so odkupili s svojo smrtjo. Kadar se vrnete domov, sporočite roditeljem in sirotam svojih dru-gov moj pozdrav, recite jim, da je tudi moja solza kanila na grob njihovih drugov ter jih prepričajte, da je njihova žalost —■ žalost vsega našega naroda, njihova slava slava vsega našega naroda. Spominjajte se, junaki, teh svojih tovarišev in povejte njihovim mladim, kako so umirali, da hi se pozna pokoljenja spominjala, kako so slavno služili domovini. Po naših krvavih.poljih in gorah so tudi grobovi mnogih vaših vojnih tovarišev in sinov naših blagih in plemenitih zaveznikov, ki ao nam v najtežjem trenutku priskočili na pomoč. Čuvajte jih, junaki! Čuvajte spomine nanje in obiščite grobe onih, ki so daleč od domovine, daleč od svojih domov, položili življenje za nas in našo narodno stvar. Hvala in slava
jim i
Junaki! Vrnile se domov k svojim, ki vas že davno pričakujejo v skrbeh, vrnite se k domačim ooslonu ki čnU»io ž« d*vno
rnše vredne roke. Vrnite sc k državljanskim poslom kakor ste vzvišeno služili voj-iemu pozivu. S svojo hrabrostjo ste izvo-evali svobodo. To dragoceno pridobitev Suvajte s svojimi vrlinami. Osvobojeni smo m zedinjeni z istorodnimi brati Hrvati in Slovenci, toda pred nami je še velika in |ežka naloga, da to veliko delo dogradimo (n dovršimo. Od naših bratov, s katerimi boste sedaj bivali pod istim krovom, nas fliso razdvajale samo državne meje, globoke reke in visoke planine, razdvajali, od-tujevali in razmetavali so nas še bolj oni, ki so svojo moč gradili na naši neslogL Meje smo pogazili, zmagali smo in daleč prodrli s svojo močjo in hrabrostjo. Sedaj pa je treba po modrosti zbrati raztresene dele, prisvojiti odtujene, da nas v svobodi ae bo kak nesporazum o-iral pri napredku tivljenja, ki smo ga zaslužili kot nagrado ta naše velike napore Neprijatelj je zapustil za seboj svoje sledove. Treba nam je razdrto dvigniti, poškodovano vzdržati, pogrešeno odpraviti, opuščeno obnoviti, toda vse to moremo storiti le s slogo in edinstvom, samo z modrostjo in delom, sa-jno z iskrenostjo napram domovini, namreč ljubavjo, ki so jo pokazali na Ceru, Kajmiakčalanu in na vseh drugih bojiših, kjer ste se proslavili v hrabrosti. Tako pojmujoč svoje državljanske dolžnosti, boste dogradili skupni dom in dovršili veliko osvobojenje in zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev ter zgradili za življenje zgradbo svojih velikih in nadčloveških naporov, Živeli moji divni zmagoslavni junaki!
Aleksander, 1. r.
JADRANSKO VPRAŠANJE.
I.DU Beligrad, 2. aprila. »Tribuna« pi-fie v uvodniku o jadranskem vprašanju: Glede tega važnega vprašanja stojimo še pred odločitvijo. Ne more se že zagotovo znati, v kaki smeri in kdaj bo padla odločitev. Upamo, da se bo v tej stvari sklenila odločitev v sporazumu z vsemi činitelji, ker to ni strankarska, temveč narodna stvar. Rešitev mora biti taka, da se zavarujejo naši narodni interesi.
LDU Zagreb, 3. aprila. Zagrebška akademska omiadina je poslala včeraj prestolonasledniku Aleksandru nastopno brzojavko: »Vaše Visočanstvol V poslednjem trenotku rešitve jadranskega vprašanja je nastala vest, ki ji ne moremo verovati, da je namreč kraljevska vlada pristala na to, da žrtvuje Reko in ozemlje Istre pri Reki in Voloski za albanske kraje okoli Skadra. Akademska omiadina vseučilišča v Zagrebu, opirajoč se na Vašo kraljevsko obeta-nje, ki nam je bilo dano, upa, da boste zastavili ves svoj ugled v tujem svetu za pravično rešitev jadranskega vprašanja. Prosimo Vas, da nikakor ne dopustite, da bi b kakršnimkoli korakom naše vlade padlo v robstvo še 100.000 našega naroda, ki živi vzhodno od Reke. Brez Reke nam je vse gospodarsko življenje za desetletja onemogočeno. Ne pristajamo na to, da se z najza-vednejšim delom našega naroda trguje. — Akademska omiadina vseučilišča v Zagrebu.«
NALOGE PARLAMENTA.
LDU Beligrad, 2. aprila. »Tribuna« poroča: Ko se parlament po velikonočnih praznikih sestane, bi imel rešiti tri važna vprašanja, in sicer: 1. proračunske dva-najstine; 2. volilni zakon in 3. zakon na vojne dobičke. Ta vprašanja se morajo v svrho pomirjenja vseh patriotskih elementov v državi rešiti brez odlašanja.
STAVKA BELGRAJSKIH MESARJEV.
Beligrad, 3. aprila. Vprašanje o stavki mesarjev še ni rešeno, ker so predlogi občine Ln predlogi mesarjev ne strin ajo. Občinski odbor je sklenil, da mecarji ne smejo prodajati mesa drugače, kakor po cenah, ki jih je določila občina.
LDU Beligrad, 3. aprila. Potrjen je sklep mestnega odbora, s katerim se re-kvirirajo mesarjem njihove mesnice, na katerih bo občina prodajala v lastni režiji meso.
POSLANISKA KONFERENCA.
LDU Pariz, 2. aprila. (Brezžično.) Po-slaniška konferenca se je sestala v Bredo zjutraj pod predsedstvom g. Julija Cambo-na. Pri tej seji je podal svoje poročilo general Nollet, predsednik medzavezniške kontrolne komisije,
ADMIRAL TROUBRIDGE V JUGOSLAVIJI.
LDU Beligrad, 3. aprila, V Novi Sad je dospel s posebnim parnikom angleški admiral Troubridge, poveljnik zavezniških pomorskih sil na vzhodu, Z njim so tudi drugi člani mednarodne podonavske komisije.
Prosveta.
pr Babilon. Na velikonočni ponedeljek «n vrši v Ljudskem domu predstava burke »Babilon«, ki so jo igrali že parkrat z velikim uspehom. Predstava se začne ob pol 8. uri zvečer. Vstopnico se dobe v ponedeljek cel dan v Liudskem domu«
pr Ivan Cankar: MoJo življenje. Novn Cankarjeva knjiga jc izšla. Namenil so je bil pisati svoje življenje, spisal je 14 poglavij in jenjal. Prva poglavja so pisana preprbsto, iskreno in zanimivo; od poglavja do poglavja pa se poglablja in v njih vidimo Cankarja poznejših let, kot smo ga navajeni gledati v »Podobah iz sanj«, ko skuša z bolestnim nemirom zgrabiti v dno življenja in njegove skrivnosti, ko biča sebe in druge in se obtožuje do golega. Kaj pravi v zadnjem poglavju? »Bilo bi treba nadčloveške moči, nadčloveškega samospoznanja, bilo bi treba ne-usmiljenja do sebe, da bi Človek docela razgalil svojo dušo pred svetom, da bi jo pokazal v nežni rasti, razkril najtanjše korenine svojega bitja, otipal brez sramu in brez strahu vse zgodnje kali poznejših zmot in grehov. Toliko moči jaz nimam, niso Je imeli možje, ki jim do kolen ne se-žem.« Daljo: »Če se je takim možem roka tresla, ko so risali svoj obraz, kako bi se ne tresla meni. — Novelist ne more pisati o svojem življenju. Če je kaj prida, jo vsaka novela za njega samega kaplja njegove krvi, poteza na njegovi podobi.« Se to: »Nekdo mi je rekel, da si pišem nekro-log, nekdo drugi pa mi je kar očital, da si pojem slavo ob živem telesu ...« Iv*>n Cankar ni nadaljeval svojih spominov, ki bi bili radi načina, kot jih je pisal za nas silno dragoceni. Ni zaznamoval da+umov, nt pisal dogodkov po kronologičnem redu. on nam je pisal svoj roman, mzodeval je tajnosti svoje duše. V teh štirinajstih poglavjih srečamo ministranta Jokca, Kurenta, Mateja; ta ali ona poteza njegovih junakov se nam zdi jasnejša. Zdi se mi, da po tem, kako je on znal gledati človeško dušo in razvozljati njene čudežne uganke, jo zelo sličen Dostojevskemu. Morda mi bo kdo ugovarjal, a če ga vprašam, naj mi pokaže človeka, ki je bolj globoko videl v gubice človeškega srca, mi bo težko našel katerega. Tudi glede opazovanja otroške duše je bil neprekosljiv in toliko kot on me je zadovoljil edino še Rabindranat Ta-gore. Berimo ona mesta, ki govore o mesarjevih hlodih, o pogovarjanju na topli peči, o enajsti šoli pod mostom, o tatvini suhih hrušk. Bil je odkrit sam o sebi do neusmiljenja. Ta vrlina, ki uposablja človeka za umetnika, je pri nas že od davna slabo zapisana. Najlepše pa so one črtice, v katerih opisuje Ivan Cankar svojo mater, poleg »Podob iz sanj« najlepše, kar ie Cankar sploh napisal. Nekaj silno mehkega, z globoko otroško ljubeznijo prežetega jc v njih; kot ljubezen ljudi, ki jih ni združevala samo kri, ampak tudi trpljenje in še stoteio nam neznanih ln zagonetnih vezi. Nelepo bi bilo, čc bi zapisal še katero besedo o tem, ker se dš. opisati ne lepota teh črtic in ne lepota te ljubezni. Spomnim se samo na zadnje literarne prepire o Cankarju in mislim: te črtice bom radi njih lepote bral desetkrat, ko tega ali onega opisa ne bom bral niti enkrat, ker ne čutim potrebe za to. Če ne drugje, pri Cankarju bi se bilo treba učiti srčne kulture. Z bolestno simpatijo so prevzema za vse teptane in zatirane; z ljudmi in z naravo govori in brani žrtve pred krivo človeško pravico, ki sega po tujem življenju kar tako, za šalo. V tem pogledu so nekaj čudovitega njegove črtice: Lisjak, Kaka-duj, Firbec in druge. Glasen, v nebo vpijoč protest je v njih. Kako čudovit je finale »Tuje življenje«, ki človeka s svojim krepkim občutjem pretrese v dno duše. Mislim, da- ni Ivan Cankar v nobenem svojih flel tako jasno razgrnil svoje duše, kot tu in v »Podobah v sanj«. Zato je ta knjiga lepa, še vedno dragocena in vredna Cankarja, dasi bi »Istrskega vola« nc želeli poleg drugih. Knjiga je izšla v lepi obliki; vezani izvodi imajo njegovo sliko.
pr Bob za mladi zob. Pesmi Za mladino. Zbral Cvetko Golar. Založila Jugoslovanska knjigarna. V Liubliani 1920. Naslovno risbo risal Maksim Gaspari. Knjižica obsega 84 strani in je lepo vezana ter stane 12 kron z draginjsko doklado vred. Pesmi so zbrane od najrazličnejših pesnikov, Po teh permih ne moremo soditi, po kakem pravcu je Cvetko Golar zbiral te pesmi, zdi se mi, da nam ni hotel podati niti najboljših, zakaj vsaj pri Zupančiču se ni držal tega, tudi nam ni podal antologije, ker je izpustil tega ali onega, ki bi vendar le spadal v njo. Pa naj je nameraval že karkoli, on in založništvo so nam podali knjigo, ki bo gotovo poleg Zupančičevih zbirk ena najlepših mladinskih zbirk in jo moremo samo toplo priporočati z željo, da se razširi med našo mladino kar najbolj. Na prvem mestu v zbirki je pesem Ivana Cankarja »Pes, maček in miši«, ki je pripovednega značaja ip se odlikuje po svojem živem slogu. Izmed Župančičevih pesmi srečamo v ti zbirki po večini one, ki so bile svoječasno v »Pisanicah«, razen »Žabe«, ki nam je znana iz »Cicibana«, Ker so »Pisanice« že davno pošle in nam so te pesmi znane le še iz šolskih čitank, je prav, da jih zopet srečamo v ti zbirki, le da pogrešamo še to in ono lepo med njimi. Pesmi kot so »Divji mož«, »O Indiji Koromandiji«, »Kum Jarnejko«, bo naša mladina vedno rada prebiral*. Odveč bi
bilo, da bi govoril o Fr, Levstiku in o njegovih mladinskih pesmih. Mislim, da je v nekem oziru še danes nedosegljiv. Mnogo talenta za mladinske pesmi je imel tudi Liagotin Kette, ki se je podpisoval Siluš-kn Lahna nagajivost in humor vejeta iz n<ih, njegov slog je gladek, ltp in tekoč — Zdi se mi tudi, da ima Vida Jerneva v nekaterih pesnuh, ki so namenjene mladini, več sreče kot v pesmih, ki niio namenjeni mladini. Le poglejmo »Pevca«, »Kralja Matjaža« in »Uspavanko«, Ž^-i^a po ti edini pesmi, ki je v zbirki, ne moremo soditi. On je pisal že mnogo, pisal tudi pre^nstrbesedno, a vendar mislim, da ta pesem ne bo ena njegovih najboljših, Go-larjeve irladinske pesmi uis-0 med naifcolj-šimi v ti knjigi, dasi popolnoma odgovarjajo njegovi pesniški individualnosti. Kako čudovito se ravno v teh pesmih kaže pesniška posebnost vsakega posameznikov: Levstika, Župančiča, Ketteja, Jeraje-ve, Golarja, Sižeji, ki jih obdelava Golar, segajo preveč v liriko narave in do te otroška duša nima tolikega dostopa, dasi so pesmi same na sebi dobre. V misli imam »Poljsko pesem«. Boljša bo »Svatba na poljani«. Ne ugaja mi »Komar«, ki bo za otroka prav malo zanimiv. »Ptičja svatba« mi je zopet bolj pri srcu. Prav lepa pa je »Konja jezdi«; za to pesem sem mu hvaležen. Tudi »Boj dveh palčkov« je dobra, le da se mi zdi iztrgana iz celote; ne vem, če imam prav, a zdi se mi tako. Murnovi »Vlahi« so dobri, lepa a težja je »Zimski večer«; »Miši« od Simona Jenka je dobra Isto velja v glavnem tudi za Pugljevo pesem. Zelo smo veseli narodnih mladinskih pesmi, ki so v zbirki. Mnogo smo jih znali že na pamet, par nam je čisto novih. Mislim, da je narodna mladinska pesem in pripovedka najbolj čisto in najbolj pravo merilo, kakšno naj bo naše mladinsko sflov-merilo, kakno naj bo naše mladinsko slovstvo. Ta knjižica je vsekakor lep donesek k našemu mladinskemu slovstvu, ki ga je obogatila za lep dar. Naj mladina seže po
njem! Omenim naj samo še nerodnost, ki se je zgodila v tiskarskem oziru na 65. strani. Naslovna slika se je M. Gaspariju posrečila Izborno.
pr Razstava planinskih slik v Jakopl cevem paviljonu. Ta razstava, o kateri bomo poročali še obširneje, je zanimiva in vredna, da si jo vsakdo ogleda. Razstavljene so slike, umetniške fotografije in pi-rotski izdelki (preproge) v treh prostorih. Med slikarji je zastopan zelo bogato g. Koželj s svojimi, po večini malimi slikami, ki so polne planinske vedrosti in solnca. Zanimive so slike od V. Hodnika, ki se odlikujejo po svojem občutju in tehniki. Presenetljivo lepe so nekatere umetniške fotografije, posebno one z visokih planin in zimske pokrajine. Veliko slik in sličic (tudi fotografij) je že razprodanih. Za danes priporočamo razstavo slavnemu občinstvu v obisk; podrobno ji bomo posvetili pozornost pozneje.
ferKvani vsstnlK.
c Trlič. Tukajšnja župna cerkev je dobila ava nova jeklena zvonova, večji iehta 3000 kg, manjši 1200 kg. Prvi z glasom B drugi D. V soboto so jih prepeljali Dolinci z osmimi konji iz Jesenic. Belo oblečene deklice, orlovski naraščaj. Orli v krojih, Orlice so šle dobre pol ure naproti m so oba zvonova kar najlepše ovenčale. Nepregledna množica je pričakovala v trgu dolgi in lepi sprevod. Med pokanjem opičev in pritrkovanjem drugih zvonov je dospel sprevod do župne cerkve, kjer eo bili zbrani g, patron Gassner, župan Fr. Ahačič. cerkvena ključarja, zastopniki vseh katoliških družb in organizacij. Po kratkem nagovoru g. duh. svetnika Poto-karja se je izvršil ob svitu lučic blagoslov zvonov, ki sta se na cvetno nedeljo obe-rila v stolpu. Veliki zvon je dosedaj največji. kar se jih je vlilo na Jesenicah in ima po mnenju strokovnjakov jako fin in I močen g-as.
Dšlaški vestitfš*.
d »Zora«, god. XXII., broj 4. in 5. več
je izašla. Naši listovi trpe doista od ne-sredenih socijalnih prilika. Sreča je bar to, što je za štrajka u Ljubljani izlazila »Luč«, a za štrajka u Zagrebu »Zora«. »Zora« je krasno uredena i upravo šare-na od lepih članaka i umetničkih sastava-ka. Trebalo bi samo više suradnje svih jug. kršč. studenata. Zato treba da se i svak organizovan drug predplati na »Zoru«. »Zora« izlazi jedamput mesečno, za dake stoji godišnje 10 K, za ostale 20 K. Pred-plata se šalje upravi »Zore«, Ljubljana, Jugoslavenska tiskara, rukopise prima uredništvo, Ljubljana, Jugoslavenska ti-sk&r&
d »Luč« — god. XV., broj 8. I 9. —
Nakon tiskarskog štrajka izlazi i ovo or-ganizatorno glasilo J. K. D, L„ no, nipošto piekasno. Gradivo je pomno probrano t veoma aktuelno. Uvodnik je posvečen našem nezaboravnom pok. dru Rogulji, a u drugom se članku kritikuje t. zv. »ob-novni pokret«. Osim toga su pune vrlo poučna gradiva i rubrike; Akademski.
Bogoslovski, Srednjoškolski i Ženski veS-nik, te rubrike Dački Svet — u kojoj je prikazano stanje kršč. pokreta medu daštvom drugih naroda —, Književnost i umetnost i Vesti. »Luč« izlazi dvaput mesečno, za dake stoji godišnje 8 K, za ostale 12 K. Uprava »Luči«, Zagreb, Kaptol 27.
Orlovski vestnfk.
Telovadni odsek »Orlice« Moste po* novi na veliki ponedeljek ob pol 8. uri zvečer igro »Tonica«, dramo v šestih slikah. Režijo vodi France Zorin. Vstopnice se dobe v predprodaji v Društvenem Domu v Mostah. Vabimo vse prijatelje našega odseka, da si ogledajo našo prireditev.	(k)
Turlsfiika in šport.
Slovenski dirkalni klub v Liubljani, se
je ustanovil dne 19. marca t. 1. Namen kluba je pospeševati konjerejo, posebno v Sloveniji, z prirejanjem dirk, tekem, razstav itd. Ustanovnina se je določila na 1000 K, članarina pa na 150 K letno. Vodstvo kluba je v 6trokovnjaških rokah in že spodaj navedeni program letošnjega leta nam jamči uspeh tega za narodno gospodarstvo potrebnega športa. Ni nam potreba posebej omenjati, kako visoko so drugi narodi, kakor n. pr. Angleži povzdignili svoj svetovni ugled ravno s sličnimi prireditvami. Zato moramo z veseljem pozdravljati ustanovitev tega kluba, ki si je nadel nalogo, da zorje na tem polju ledino. Program za prirejanje letošnjih dirk je zelo obširen, to pa zato, da se lahko vsakdo udeleži dirk in se s tem že v začetku zbudi zanimanje za konjerejo, ker le to je glavna podlaga za nadaljni razvoj te športne panoge. Pri vseh teh dirkah se bo posebno oziralo na domače konje. Program dirk je v obče sledeči: 23, maja vozna dirka, 24. maja: galop dirka, 13. junija: vozr.a dir« ka, 20. ]unija vozna dirka, 29. junija: galop dirka, 18. julija: jugoslovanska vozna dirka (glavna dirka), 1, avgusta: jahalni konkurs hippique (razstava jahalnih konj pod jezdecem, skakanje, Championat che-val d' arme, obstoječ: a) šolsko jahanie, b) ježa povprek 25 km, skakanje čez 4 zapreke). 15. avgusta: vozni konkurs hippi-que (razstava vpreženih konj, vožnja z zaprekami). 8. septembra končna vozna dirka. Spored posameznih dirk in dan se bo razglasil najmanj 4 tedne poprej. Omenjamo, da so priprave za dirke v najboljšem teku in se je z delom na vojaškem vežba-lišču za napravo udobnega dirkališča že pričelo, za kar gre v prvi vrsti zahvala g. generalu Smiljaniču, komandantu Dravske divizije, ki klub toplo podpira v vsakem oziru.
SospcdarstDD.
g Zadruga zidarskih mojstrov. Mestni magistrat kot obrtna oblast sklicuje v Ljubljani na podstavi določila § 119. a) obrtnega reda ustanovno zborovanje zadruge zidarskih mojstrov za Slovenijo dne 25, aprila 1920 ob 10, uri dopoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. — Dnevni red zborovanja je: 1, Naznanilo obrtne oblasti glede konstituiranja zadruge, 2. Volitev načelstva. 3. Slučajnosti. —-K temu zborovanju se vabijo zidarski mojstri iz cele Slovenije.
g Južna železnica. V Beligrad ]e dospei glavni ravnatelj južne železnice, Fall, ki se bo pogajal z našo vlado radi vplačila 3 milijone 100.000 frankov v skupni fond za juž. železnico, katera potrebuje za ozdravljenje svojega položaja 12 milijonov frankov. Južna železnica zviša svoje tarife, in sicer pri osebnem prometu za 50 odstotkov, pri blagovnem pa za 100 odstotkov.
g Trgovski odnošajl z Rumunijo. Pogajanja naše vlade glede trgovskih odno-šajev z Rumunijo so dovršena, trgovske zveze med Jugoslavijo in Rumunijo so torej vzpostavljene. Rumunija nam bo dobavljala predvsem mineralna olja.
g Poljski denar. Poljska vlada je odredila, da je odslej poljska marka zakonito plačilno sredstvo v področju cele poljske republike. V krajih, kjer se je doslej plačevalo z avstrijsko krono, se ta denar zamenja, more pa se plačati tudi v dosedanjih kronah. Relacija med poljsko marko in krono Je 100 mark za 70 kron.
Javna zahvala.
Podpisani si usojam izreči javno zalivate
fosn. dr Fran Minar-u, asistentu deželne olnice, kateri je s teiko in nevarno operacijo rešil iivljenje moji soprogi, in za njegovo na-daljno požrtvovalnost in trud med boleznijo. Priporočam gospoda doktorja vsakemu najtoplejše.
Ljubljana, dne 3. aprila 1920.
Oskar Schiller.
Wfi siovte poreeo ju™,ri
se želi kupiti. — Ponudlie sprejema uprava .Slovcnca« z ozuaCbo kraja 'n cene za kvadratni meter nod žL 1297.
Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Felleriev Elza-fluidl Bodete se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 36 K.
Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagaio prave Fellerjeve El-»a-krogljice! 6 škatljic 18 K. Prava želodec okrepčuioča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Entfen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 134. Hrvatska._A
PodKovski kovač io kolar Hrana in'
stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Vpraša se: Cesta na Kodeljevo štev. 8.
od 15. 4. do 31. 5
Rezar za rezanje žreucev
se priporoča. Obreže letno do 2C0 žrebcev brez nesreče. Jakob Moti orle Podreče št. 18, p. btiaž šče pri tiranju.
Ifjla v bližini Kamnika se zamenja IliU hišo v mestu Ljubljani, ki bi bila pripravna tudi za trgovino. Ivan Zargi trgovec v Kamniku.
Išče se vešča l/nhrlPiP<l vajena tudi in zanesljiva ftUHulllO, domačih opravil. — Sprejme se tudi izurjena
Clnfkiniil zm0^na vsega domačega in dllUfRIllJu poljskega dela. Mesto jako ugodno. Plača po dogovoru. Zglasiti se je pri Stavbeni tvrdki Ivan Ogrfn. Ljubljana, Grubarjevo nabrežje štev. 8.
PRIPOROČILO.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjeni, da sem
prevzel hotel .Tivoli' v Ljubljani.
Voditi ga hočem v popolno zadovoljnost slavnega občinstva. Točil bom najboljša pristna vina in postrezal z mrzlimi in toplimi jedili po najzmernej-Sih cenah. Za veselice in društvene prireditve je na razpolago prijazna dvo rana in velik vrt P. t. tujcem so na razpolago elegantne opremi,ene sobe. Priporočam se slavnemu občinstvu in ga prosim prijazne naklonjenosti.
Z odličnim spoštovanjem
Vekoslav Dolnlčar.
Konlekcijsko ivornica, družila z o. z.
sprejme tako]
ki so bili že zaposleni, ali bili celo preddelavci (mojstri) v kaki konfekcijski tovarni z mehaničnim obratom. Pismene ali ustmene ponudbe na
K. Pučnik, Ljubljana, Sodna nllca štev. 3
ali
Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova cesta.
Semena za vrl
cvetljice v najlepši izbiri na debeio in drobno priporoča SEVER & Komp-Ljubl.ana, Wolfova ul'ca 12.
HI
Stev. 6740. ref. X.
Razglas.
V zmislu § 53. občinskega reda razglaša podpisani mestni magistrat, da so računski sklepi mestne obč ne za čas od 1. julija 191» do 30. junija 1910 in sicer mestnega zaklada, ubožnega zaklada, zaklada meščanske imovine, mestne pehotne vojašnice, mestne klavnice, mestnega vodovoda, amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila, mestne elektrarne, mestne plinarne, mestnega pogrebnega zavoda, mestne zastavljalnice, mestne priprege in zaklada splošnih ustanov dogotovljeni ter bodo občanom 14 dni, t. j. od 1. do 15. aprila 1920 v prostorih mestnega knjigovodstva na vpogled. O morebitnih ugovorih razsojal bo občinski svet.
Illestnl magistrat Eiublfanskl,
dne 31. marca 1920,
Hočete obdržati svo o le ioio < idocete 'meti gakor Par, no meh no kozo? Nočeta sotncn'h pefi mozonev ln ogrcev?
Uporabljajte Fellerievo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidam! 1 lonček 9 K, No. III močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijnomlečno milo 16 K.
/Elsa
Hoče'e imet> lepe, zdrave lase? Fellei jeva prava F.lza Tannochina po-macia za rast las doseže bujne lase! Zapreči pr-baj, prerano osivenje. Zabrani plešo 1 1 lonček 9 K. No. III12 K. K tetnu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Sam pon 1 K. Mazilo za brke 2-50 K in 3-- K.
Mučijo Vas kurja očesa ? Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje
brez bolečin hitro in zanesljivo. — Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škstljica 4-— K, velika škatlja 6-- K. _ zalit« Se kaj? Fellerjeve Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda) 1 škatlja 7 K. — Fellerjev usipalni prašek proti „ , „	potenju, 1 škatlja 6 K. — Fellerjev mentolnl
črtnik zoper glavo- in zobobol 1 škatljica 4-— K — Fellerjev Elza fiuid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici špeetjalni 33 K. — Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 K. — Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 22 K. — Omot in poštnina posebej a najceneje. — Eugen V. FELLER, lekarnar. Stubica Donja, Elza trg 134.
Hrvataka. J
ar
IŠČE se za takojšnji nastop
lesni strokovnjak
eventuelno čvrst upokojen gozdni uradnik za nakup lesa. Ponudbe se prosi pod Trboveljska premogoliopna družba odd. za les, Ljubljana, Kaaieljeva nilea stev. 13.	1302
Prelo Havre in KMam v Merilo
traja vožnja po morju samo 6 dni. Natančneja pojasnila daje konces. potovalna pisarna
Ivan Mer v Llobllaoi
Gosposvetska cesta štev. 13 (Kolizej). '
fe otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, Wolfova ulica 5. I. nad.
lobto ar. «1. mi ftl raiio iti. hm.
Zajamčeno pristno spodnje štajersko
VlNO^g
belo in rdeče, letnik 1919 nudi na vagone po ceni od 1< \ naprej M. Missta, trgovina, GABERNIK — POLM.ČANE.
Kloni teCali za slouensko stenografijo, nemSko stenografijo, strojepisje, slooensfto korespondenco, nemSko korespondenco, račnnstoo, slouensko knji-Booodstoo, nemSko knglgooodsioo, slovenščino za začetnike, broaSCIno, nemSCino za zaCetnike, le 10-pisie in oriLco začnejo dne 3. majnika 1920
Zasebni učni zavod Legat i> marlboru,
VETBINJSKA ULICA 17/L Obširni prospekti brezplačno, telefon št. 43/VIII.
KUPUJEMO in PRODAJAMO na debelo: koruzo, pšenico, žito in deželne pridelke, banatsko moko, mast, slanino, suho meso.
ZASTOPAMO
tvrdke mnogovrstnih strok tu-in inozemstva, na primer:
tvorni c o strojev in orodja, papirja, tkanine, tvornico testenin,
(makaron, fidelin, rezane itd.) tvrdko „Robert Metzger i dr. Wien", ki razposoja vagone, cisterne za prevoz vina, petroleja.
Naprodaj imam
T®
bohinjske pasme. 1 stara 6 let, breja, fuksa, 1 stara 1 leto, rujava. Obe kobili sta prvovrstni. Cena po dogovoru. Poizve se pri Antonu Kržišniku, posestniku v Žirovnlc. (Gorenjsko).
PodruZnlca v Logatcu.
Innocente Manglll
spedicijska tvrdka.
Anonimna družba 5,000.000 lir kapitala
Sedež v Milanu. Sprejme vse spedicijske posle za uvoz ia izvoz, kakor tudi na '.igu.
s takojšnjim vstopom. Mo-a biti popolnoma Izvežban samostojen korespon-dent v slovenskem in nemškem jeziku. Prošnje z navedbo starosti in dose. danjega poslovanja je vposlati upravništvu časopisa z označbo: »Računovodja za premogovnik«.
Koroška Gospodarska družba sprejme takoj proti dobri plaži
samosfalnega knjigovodjo in samostalno korespondentinjo
starejše, zmožne moči. — Zglasiti se je v pisarni družbe. Ljubljana, skladišče Balkan.
kupim t vsaki množini.
Prflltaiam vse vrste ž&an.ia> pristno staro vino, vse špe-tiviinjaui cerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah,
Trgovina M. Rant v Kranju.
Ponudbe in vprašanja glede vsakega blaga brez razlike izvolite nasloviti na: „U £ O R Jsl I K" komisionari:
BRAČA QURSKY. ZAGREB Borislavičevaul. 2.
Brzojavi: »Uzornik, Zagreb".	Telefon: 12—28.
Novost!
Ofuoriteo
Novost!
Prikrojevalni tečaji bodo trajali od 3—12 tednov in sicer od 1. in 15. vsakega meseca. Poučevalo se bode teoretično in praktično po najnovejši moderni metodi splošne garderobe za dame in gospode.
Po končni skušnji se bodo udeležencem izdajali po zmožnosti spričevala. Začasno se vršijo samo večerni tečaji. Istotam se nahaja
Malfll krojaški modni aielie za damein gospode.
Izvršuje se samo prvovrstno delo.
Se vljudno priporočava in beleživa y
Verdnik & Žnidar
Ljubljana, Poljanska oesta 12.
Rille TOPLICE
Najmočnejši zdravilni akra-thovrelec slovenske Štajerske, 36-2 do 37-5 stopinj C. deluje kakor Gasteinske Toplice itd. proti protlnu, revmatizmu, Ionskim In Ilvinlm bole«, nlm slabostim, ranam, In. fluenci in njenim posle, dlcam. Blago sub-alpinsko podnebje, izvrstna oskrba, cene ugodne. Železniška zveza od Zagreba 3. ure. od Ljubilane 2. uri. Pojasnila daje na vprašanja brezplačno
Ravnateljstvo kopaliSča postaja RIMSKE TOPiiCE.
C3Č3caic._i___
aaonaa ciaaDCia C3C3C3 C3C3
aannnr
nanrao C3
HHara
nr ic arae__
tpacjsac— aauua
C=3
C3
C3
LZJ C3 C3
C3 g
CD
C.3 C3
ca
C3 C3
C3
letos zopet odprto!
Sezona od 1. jun. do 15. sept
Zdravijo se: mehurne in ledvične bolezni, protin (Gicht) in posebno kamenček (Sand u. Gries), katarne in želodčne bolezni in diabetes (Zuckerharnruhr).
Zdravilna sredstva: železne, alkalično-mineralne in naravne ogljično-kisele kopelji, masaža, htjdropa-tične procedure, parne kopelji. Pitna zdravitev z alkaličnimi slatinami, med temi je Radenski zdravilni vrelec najmočnejši vseh poznatih natron-lition vrelcev, ki se odlikuje posebno radi svojega sluz raztvarjajočega in kislino zatirajočega učinka.
(Radenski zdravilni vrelec nadmašuje svetovnoznane vrelce v Vichtj, kakor tudi Bilinsko slatino).
Bolniki z nalezljivimi bolezni in izrecno jetiko se ne sprejemajo I
Vprašanja in naročbe stanovanj se ravnajo na
Zdravilišče Slatina Radenci
(poprej Bad Radein) okraj Ljutomer.
■ f >pr^
lanr.ju
ca

se povsod!
Brsojsvn! nas!«: CEMUJ-Iasrsb.
Telefon: 5-46.
iSLAVlA* tovarna kemičkih proizvoda d. d.. ZAGREB. Ilica 213.
Stev. 77.
SLOVENEC, iSna "4. aprfla 1930.
Zn ak>a no ob avo v tednu se
računa 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA
»Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4.
GRAMOF. IN GODBENI AVTOM. Rasberger A., Sodna ulica 5.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, 1. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.)
KAVARNE »Zvezda«, Ivančič J., Kongres, trg
KLEPARJI Kom T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
irečelic »Slovenca"!
Priporočalo se sledeie domače tvrdke s
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3.
KROJAČI Gestrln Ferd., Poljanski nasip 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. e. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
MIZARJI Bizjak Peter, Spod. Šiška 136.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska uL 8 in 7.
MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta*
OPTIKI
Jnrman Karol, Šelenburgova ulica.
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg U.
POPRAVILA GRAMOFONOV IN
GODBENIH AVTOMATOV Rasberger A., Sodna ulica 5,
RESTAVRACIJE •Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO 2uran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA
Ceroe Andrej, Sv. Petra cesta 23 Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠFEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F< & An Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., WoUova ulica 3.
.'.a dvakratno ob<avo i tednu s računa 8 kron.)
TRGOVINE S KLOBUKI Čadež Gvido, Mestni trg 14.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus «, Mestni trg 11,
TRGOV. Z DE2N. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI
Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 1Q. (Mar. Ter. cesta.)
ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17.
Širite »Slovenca!
Novodoilo m ara
KADILO
ee dobi v vsaki množini po nizki ceni pri avečarju J. &OPA6U v Ljubi »n GOSPOSVETSKA CESTA, številna 90.
Nemško govorečo gospodično lz dobre rodbine, zdravo, zmožno jezikov (francosko ali angleško), se išče k 4 otrokom boljše krščanske rodbine na Hrvatskem. Absolvirana vzgojiteljica otroškega vrtca ima prednost, Dobra brana in stanovanje. Nastop lakoj Ponudbe e f liko, zdravn. spričevalom ln navedbo željene plače se prosi pod Vsgojtteliica na Anončno ekspedicijo Al.Matelič, Ljubljana, Kongresni trg3/1.
Slamnike in klobuke
vseh vrst sprejema v popravila FRA-NJO OCR AR, tovarna slamnikov v Stob poŠta Domžale pri Liubljani. — V Ljubljani ee »prejemalo isti pri tvrdki Kovačevič i Tersanv Prešernovi ulici ■t 5, kjer so tudi najnovejši vzorci na razpolago.
Tsrdlia
□□□□uuaanc luuan
»»
Vardar
f?
C3C3 C=aC3C=aC3C3C=aC3C3C3
L Jugoslovanska tovarna sladne kave Jovo Gigovič, Nova Gra-diška, Slavonija dobavlja v vsaki množini
sladno Mm
znamka „Vatdar"
v zavitkih po 200 in 500 g, v originalnih znbojih po 50 kg ne-tto, po najnižji ceni. franko vsa-' ka železniška postaja.
J Sk ad'*če sa Sloventio;
0
Jnao iipsid
rj Maribor II, GL trg 20.
QC2C3C3C3C3C3CaC3C3CIlE3a
□ IImmvS««" D
D

D
D "	D
DC2C3CaC3C3C3C3C3C3C3C3C3Q
I
, Koroška cesla L
Priporoča
vedno bogato izbiro manufak-turnega in modnega blaga.
Zmerne cenel Solidna postrežba! Prepričajte se!
Modfta irgowm&
BLED.
Prodajalna pripravna za modno trgovino v sredUču tujskega prometa se odda. — Naslov pri upravništvu tega lista pod št. 1301.
X
& g ^
v
Anton Orne
v	GRAVEUR W "v /
In
\ "/5/. ''t,,,
Odda se ponim»e iogS!0?"
novoustanovljenem oficirskem domu v Mariboru
j 0
v najem.
Pismene ponudbe do 10. aprila poslati adju.autur 45. pešpolua v Mariboru, kjer se dobe potrebna pojasnila.
G □
U
Vrtnarja
dobrega, solidnega za gojitev cvetic na debelo, tsfis delniško društvo v Splitu Sprejem, odnosno nastop službe takoj. Ponudbe in spričevala naj se pošljejo na prof. Bradanovič, aplit, rimodlaklna ul ca 32.
}3, Dvo^1*
Vsakovrstne
Mineralno in blatno « , kopališče.
(Slavonija.) —--
Postaja južno železnice.
Radioaktivni topli vrelci. —. Najuspešneje lečenie: revmatizma, ischiasa, posledic raznin bolezni, ženskih bolezni, slabokrvnosti in obče slabosti.
Ugodno letovišče,-Dobra oskrba.
Celo leto otvorjeno. — Glavna sezona od maja do septembra.
.	UIIIIIIHI..... 1
J .------1
J
različne iorblce. predpasnike, slamnato Solne in druge pietarske Izdelke
priporoča po primerni ceni gospodom trgovcem FR^NJO C^RAR, tovarna slamnikov, Stoba pošta Oomžaie pri l^ubljanl.
Več dobrih
g gozdnih tesašeV
sprejme takoj za celoletno dobo proti dobri plači Franc fust tesarski mojster Ljubljana.
SI vovko - tropinovcc - rum brinjevec - cognak medicinal ol|e namizno - kavo ~ rižov -== škrob - kis i. t. d.-
priporoča tvrdka
GREGORC & VERLIČ
veletrgovina kolonijalnega blaga — Ljubljana, gfljr Pri vagonskem odjemu Zganja trgovcem znaten popust '4M
proti srbečici, garjam, I iišajn, kožn. izpuščajem
• /.ablevajie Vasi najbližji lokat m priznano .n zdra mško priporočeno
Dr. FLittCH-svo izvirno SKABOFORM - MAZILO.
mn e ne mrva, biez duha. Dobiva se v vseh lekarnah.
Ginvua zaloga za Ljubljano ln akohco i
"tfliari Sušnik »pr; zlatem jelenu« IV., Marijin tr«.
Eterično ielkino olje rekt. In
genjam, zdravi liščam itd.
Malinov sokErsnKE
debelo onim, ki razpolagajo z sladkorjem.
Sadne esence in Kompo-
za izdelavo pokalic so vedno razpoložl:ive za sodavlčarje.	600
Potnik Srečko,
Ljubljana, Slomškova uUca 27.

'□oanaanacinannnaaaoaDa
a
pusspiiiio
o MubHanl,
D D
d
D D
o testnem domu miklošičena cssf-:
obrestuje hranilne vloge po čistit %
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog m nad 1 roi'ijou eosiotisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke y	in v tekočem računu.
q Ljudska posojilnica stoj1 pod neposrednim državnim nadzorstvom.
se laka! proti dobri plači:
Korespondentinja,
zmožna slovenske in nemSko korespondence, stenografije in strojepisja ter
samosfejM pisarniška ženska moč,
ki le lzvežbana špecerijska prodajalka in bi bila vešča v občevanju s strankami pri engros prudajL
Ponudbe le prvovrstnih moči naj se vpošljejo na naslove Ljubljana, poštni predal št. 131.
mBBBBHg—WH
suha, mehka in trda, žagana ln cepljena, dobavi in pripelje na dom Srebot-njaK Kolodvorska ul, 31.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portreta na platno Izvršuje umet-
aiSfo°toMf1 Davorin Rovšek
prvi fotografski in povečevalni zavod Ljubljana, tioiodvorska uUca St. 34 a
^^oSSuflSo1
■ >v -
/ Na|eeie|ia dobiva n dttiia
.FRUCTUS'
d. d. za promet sem. proizvodov, kolonijalnim in drugim blagom preje
(ustanovljeno 1883) Zagreb, Vlaška ul. 12.
Telafon 106. Brzo|avl: Fructns,
SFECERjJSKO

U
o
N
O
%
ia!
i liku!
Radi pomanikania lokalnega prostora, razprodaja se vsakovrstno umetno cvetje, kakor veliko množino mirtnih veacev in šopkov, vsakovrstno perje, aražmarji, palme, šopki za cerkve i a svilnate cvetlice vsake vrste. Krasni nevestni pajiolanl, nevestni Šopki. ®esr lzdelova!nlca umetnih vencev. "9U
£f>e£3ičarna MI^TOR BflJT, Ljnbilana,
Šelinburgova ul'ca st. 6.
»d o
N O •f
Večja zavarovalna družba sprejme
potovalnega uradnika.
V tej stroki izvežbani imajo prednost. Ponudba z opisom dosedanjega službovanja ter z navedbo zahtevkov je nasloviti na poštni predal Ljubljana.

Snšafe-Eteka, ZoonSsniro^a ulica i02
Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev:
Hotel Pension „SPERANZA"
„1MPERIAI."
Opatija.
Sanatonj in veliko morsko kopališče „THERAPIA" Crlkvsnca.
Palace-Hotal „MIRAMARE"
CrlKvanlca Talafon intarurb. 11.
Hotel-' antion In nors-o kopallS' e »JADRAN" Sušak RaKa Telefon intarur. 2-14
Hotal-Pension n morska kopališče »JADRAN" Uanar.
Vsi hoteli io saaatoriii ao najmoder-n.ie ia z vsem komfortom urejanj. — Oskrba izvrstna. - Otvorjeni skozi celo leto. - Vse oaročbe prejema in daje pojasnila za Crikvenica oprava hotela „M1RAMARE" v CrikTenici: za No»i: uprava hotela .SAN-MAR1NO' v Novom; za Su£ak: SREDiSNJl L!RED DRUŠTVA, SUSAK- RbKA.
Naslov z« brzojav«
Jadranca itral;. Sušak-Raka,
Interurban telefon Stev. 9-8.9.
Hotel Panslon „SAN MARtNO" Nov Vinudolskl Telefon Interur, 5.
Hotel-Panslon .n velika morsko kopališče „LISAHJ" Novi Vinodalski.
"fmm
"'••"T'
Prof I s
Sladkorni bolezni, bolezni jeter ln ledvic, oteklini želodca in čreves, kroničnemu katarju želode- ' čievos, žolčnemu knmenu, hemoroidom in bolezni mehurja, putlki ln debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda »Rogaška Slatina«.
Rogaška
največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. — TIydrotticrapiln. elektrotherapija. inhalatorij, gimnastika za zdravijo ko je\'i zo li-kovo kislino, solne, smrečoo, parne, zračne, scln	eli 111 kopeli
z vročim zrakom. — Vojaška godba (42 mož nv i .i!u alisolvirnni koservatoristi). — Za vsakovrstno nabavo Je ski Ijeno, kakor v naj večjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški ko .ccrti, tombolo, plesni venčki, gledališko predstave, kino, izleti i. t. d.
SPIST- Sezvjš od 1. maja do is. oktobra.
TO

Ravnateljstvo.

Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod naj ugodne) širni pogoji.

Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Krasni, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatijo, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.
tehnična pisarna in stavbeno pdfetfe Ljubljana, Vojaška n!. 16a (na Fri&ovcu)
Brzojav: Brenerstavba.	Telefon klic 417.
izršuje vse nad in podtalne stavbe, kakor hiše vseh vrst, Inda-strljske stavbe, železnice, ceste, železobetonike mostove, elektrarne
ter izdeluje vse v to stroko spadajoče načrte
Klavirje, pianine, harmonije, violine, citre, harmonike, strune itd. - iraj
v velikanski zalogi
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLJHNft, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816
o a
>o
o
»—»
o,
N U b, A
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod.
nR7np | Špecljalne stavbe po njegovem patentu iz votlega zidovja lUiiUr! 6ii»/o prihranka danes najdražjega stavbenega materijala, to je opeke. Gradba je v dveh mesecih po pričetku popolnoma suha in torej porabila.
Jugoslovansko inženirsko podjetje
družba Z e. in2cnjrska pisarna in stavbno podjetje drožba z * *
£jubljana	jMaribor
Sodna ulica štev. 2 Viktringhofova ul. 34
Oddelek 1. Projekti, proračuni. Jfasvetovanje in zastop. presoja in stavbno nadzorstvo.
Oddelek !L Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedelska melioracija.
Oddelek UL Beton, zelezobeton. 2elezn: konstrukcije.
Oddelek IV. Železnic«, ceste, predori, mostovi.
Oddelek V. industrijska in gospodarska poslopja.
Oddelek VI, K°mer<:Malno razpečavanje gradiva, orodja in industrijskih tvarin.
Jrzojavni naslovi: 3-^P — Ljubljana--jJP — Maribor.
Cisto svinjsko mast
samo na debelo po najnižjih dnevnih cenah dobavlja I. Slavonska tvornica suhonv>.3nate robe i masti
J. Gigovič, ii EralU Slavoslfa.
v LJubljani, Dunajska cesta 37,
je ustanovila oddelek r;
Sprejema: V življenskem oddelka: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroSko doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.
V požarnem oddelka: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.
Podružnica: CELJE, Breg 33.
NA DEBELO!
Brala Kasti
Ssgreb, Gunduliieva ulica 14. Telefon 21—28.
Tovarna
Barva
vsakovrstno blago.
Podružnica: Seienhurgova ui. 3.
■ PODRUŽNICE
Maribor	Novo mesto
Gosposka nI, 38	Glava, trg
Kemično cisti		obleke.
Stfetlofskš	ovratnike, zapest-1 niče in srajce. —	
Kočevfe
Stev. 39.
Pipana rmoderno urejene VIS^EV** TEHNIČNO podjetje za tovarne V. MA.RSANO :: R H	:: UVOZ in iZVOZ ::
Zastopn. prvovrstnih tovarn. •— Ekspozitura: Dunaj IV., Viktorgasse 4.
Središča: Zagreb, Nikotičsva ul:ea ilev- 3.	Zastopstvo v Beogradu, Bukareštu in Soliji.
STROJI proti takojšnji dostavi: : Popolne TOVAR <ilš»E naprave: 1. Zage polnojarmen in krožne žage, l Tovarne za Špirit in rafinerijo, pre-
ohlični stroji za re-sanje nastavkov =	sanje olja, škrob in drože, konserve, (Dickenhobel), oblični stroji za za- : testenine in pohištvo, reze (Abricht-Fuge) in oblični stroji : MOTORJI ln L040M0BILI:
za votlo izrezovanje (Kehlhobel), =	Elektromotorjii agregatorjl, stroji, valji za okrožne žage brusilni stro 1. 5 torj,	inb b(foci J okomJo:
I Stružni stroji stroji za okroglo	biu 1 j b	• ,
Železniške
TRAČNICE
za gozdne železnice
po jednostavnem tekočem metru pet in pol ali sedem kilogr. težke event. tudi na železne pragove montirane, želimo proti takojšni dobavi kopiti in to v množini od enega do p et vagonov.
Brača Janekovič, trgovina drv,, Zagreb, KukovSčeva nI. štev. i.
„mira" v zavojih po 1 kg., kavo, modro galico, užigalice, žveplo, koruzo, oves, moko
ter ostale deželne pridelke in sadeže prodajajo samo na debelo po zVnernih cenah
D« ff s ■ ■ e
umec,
Zagreb, ZrSnievac 15.
Podružnica: Zemun.	in«, te!. 22 --69.
jivič & Pitarevič,
struženje (Frass) skobeln.ki za ko- j	» drtUn''nTanjšežefe£
b r z o v rt an^eD1 kari eo Rnj i š č a z ak o^	1 "ice> vozovi » prevažanje blaga,
v ače* s troj i za o M e! ov anj e p^ oče vin.	I	f^ZT^ !?
snovi, pile, stroji za rezanje vijakov.	5	GRADBENI ma erijal:
3. Posamezne pile v vseh velikostih,	š Nosači, tračnice, ogibalnice, strešna različno orodje prvovrstnih tovarn, i	lepenka itd.
Bukovino-gabrovino
t nnirnmn V vcaki mnn^ini Debla morajo Imeti v premeru najmanj BUjJU^UlU V V3HEVI lllllUuilll. 25 cm, dolga poljubno, vendar ne krajša od 1 m 20 cm. Ponudbe z naznačeno ceno za en kub čni meter (franko
"šz^V^zt' Tovarna kopil bralav Wink e, Sevnica, 'ifir
K
v Ljubljani, Marijin trg 8, Woifova uEica 1.
Poštni čekovni račun St. 11.323. P n rini <711 i Pa w MnvelrS Cnhnii Brzojavni naslov:
Telefon štev. 54. t UUl UZlJiCa ¥ MllFSKi BtiMUU. Jugoslovanski kredit LJubljana
sprejema
hranilne vloge "n vloge na tekoči račnn ter jih obrestuje po
čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice.
Inkaso faktur in trgovske informacije.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — B-aje pasofila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno
pod državnim nadzorstvom.
aista kredita!
Stritarjeva ulica štev. 2
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru.

DeiniSka glavnica z rezervnimi zakladi
okrog
28.000.000 kron.
Sprejema vfioge na kniežke
in tekoči račun proti u9od.
nemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev, vaUuS m tiovoS.fia.-e
ta: -mictzrsF®
jnmmammmatmmBmmmamsimmmmmKmmmm^^^ v^mmmmmmnmummmmmsgaaBSBMmmMmmimEBM
IPrilopa ^Slovencu
dre.e 4. aprila E ,
-------- _. i—j

Silvin Sardenko:
Pirhovaniska.
♦
Ob holrnu vre srebrni pas. Velika noč gre skozi vas.
0 solnčni trenutki, ko v prvi pomladi, odkrivajo čuda skrivnostni prepadi, medico razlivajo vrtni nasadi.
Pojdimo pirovat! Pojdimo pirhovat!
Glej pisanic lepih v svilenih peharcih, pgeničnih kolačev ob polnih kozarcih! No, to bo veselja pri mladih in starcih!
—	In zame. nimaš jih darov, .velikonočni blagoslov?
—Kaj hočeš — in ne morem dati? —Srce,ki bi z resničnimi
in s čuvstvi nesebičnimi ljubilo me kot ljubi — mat:
—	Počakaj — tiste ure vekovite,
ko vsem velim: Vstanite !

F. S- Fimžgar:
Služkinja.
Oprijemaj e se ob vlažno steno ie pri-tipala iz podstrešja v vežo. Izsušena, da so se pod zmrdano kožo na rokah videli členki, kot bi ne bila živega bitja roka amipak kos od starosti porujavelega skeleta, Kot senca se je plazila, in vendar so stopnice, vse polne črvojedine, škripale pod njenimi nogami. Ko je stopila iz veže v gosto meglo, se je vsa stresla. Kalne, omagane oči so postale vlažne, ljudje, ki so hiteli po poti, so se ji zdeli kot črne lise begajoče po megli. Zavila se je tesneje ■ v črno ogoljemo ruto, da je skrila komolce, ki so šilasti gledali iz prevoženih rokavov in se napotila po ulici
Kani? Da bi se zemlja odprla in bi izginila vanjo, bi se ji zdela čudovita sreča. <Vsa se je zalila v to misel. Včasih p je vsled lačne omotice vzvalovil tlak pod nogami in gorko jo je objelo čustvo: Morda rae pa resnično pogrezam. In vselej so se ift uneli mravljinci po hrbtu, ko je tlak zamirava! pod nogo in je spet drsala po njem.
Kam? Pogledala je ob stenah visoke hiše. Z roko se je marala opreti za zid. ; Sicer bi se ji bilo ob pogledu kvišku zvr-telo. »Je že prava hiša. Deset let sem bila tukajle za hišno in deseit let za kuharico. Gospodična Finda, ki sem jo pestovaia, je bila dobra — in Rudi. saj je on gospodar sedaj — koliko sem morala prikriti njegovih mladih norostij gospe mami. — Bog ye, če bi se me sedajle usmilil?«
Pred hišo se je ustavil avto. Rejen gospod se je izkopal iz dragocenih odej in ves potopljen v kožuh govoril s šoferjem.
»Rudi je,« ga je spoznala starica. Kri, kar jo je še bilo v izstradanem telesu, ji je šinila v lica. Oprijemajoč se zidu je šla do njega.
»Gospod Rudi!« ga je ogovorila in vsa se je tresla.
Gospod se je okrenil in jo srepo pogledal.
»Gospod Rudi,« je ponovila in dvignila roke izpod rute proti njemu.
»To je že vendar od sile; toUko, da me ne tiče ta ženska,« je zamrmral skotzi zobe in hitro odšel v vežo,
»Nič me ne pozna več,« je pomislila, »Je pa še vedno vihrav in prevzeten.«
Šofer je stopil k ženski in ji dal krono. Nato je prijel gubernal in se odpeljal.
Kam? Da bi se odprla zemlja in me objela •— se ji je spet vzbudila želja. Pa saj se noče. Tudi zemlja ne mara starega človeka. Mladi mrjo, kar na lepem, žene, možje in za njimi jokajo. Stara ženska — sama — o, nobena suha veja ni tako odveč kot smo me. Zato, ko smo jim toliko stregle, jih toliko prepestovale — oj, še vse druge reči so zahtevali od nas. ko smo bile mlade — in sedaj smo suhe veje. Pa še slabše. Suhe veje se usmili sneg in jo odlomi, Nas ne mara ne zima — ne zemlja — nihče.
Tesno ob zideh se je plazila po ulicah. Ljudje so hiteli mimo nje. Živa reka življenja je drevela po mestu. Nihče je ni pogledal. In če se je kdo ozrl mimogrede nanjo, mu je brala v očeh: -Kaj hodiš na ulico, da si nam v napotje. Doma bi bila ostala.«
Doma! Kdor ima dom, naj ostane do-
ma. Moj dom! Saj ne vedo ljudje, kako se prebiva v podstrešni izbi, mrzli in vlažni, kjer so gole, sive stene, kjer niti postelj-njaka ni, ko sem ga prodala, svoje zadnje bogastvo.«
Kam? Po stezah beračice — prvič v življenju. Ne morem, — Pa moiram ,ko ne morem umreti — umreti.
Tramvaj je prizvonil. Za telefonski drog sc je morala prijeti, tako jo jc vleklo pod kolesa. Nato je tipala dalje, kakor stara 'ver, ki se guga ob obrežju na vodi in valovje plove sredi reke brezbrižno dalje.
Zinka — je bil njen cilj in nada. Daleč je bilo do lepe hiše, kjer je prebivala ona, žena bogatinova. Prav na stopnice je že slišala glas gospe.
»Ona je, Tako zveni njen glas kot na poročni dan. Vsa mlada ie še.«
Sredi stopnic jo je zaslišala in glas jo je vlekel s čudežno močjo kvišku. Gospa je stala vrhu stopnic, napravljena za pre raenado,
»Gospa Zinka!« je vzdihnila starica in je vsa srečna gledala v tiste oči, ki so sijale še danes kot nekdai iz otročjega vo-žiča in izpod poročne mirte,
»Kaj pa hočete?«
»Gospa, ali me več ne poznate? Vašo Špelco?«
»Špelca?«, se je začudila gospa. »Strašno ste se postarali.«
»Gospa, vsega hudega me mora biti konec. Ničesar nimam. Vsi prihranki, vse, kar sem imela — vse je šlo — in danes nimam ne peščice moke, ne enega krompirčka — in ne vinarja. Zato sem prišla, če bi mi pomagali.«
»Ah, ti moj Bog in ti berači! To je strašno,« se je nejevoljno odzvala gospa in nato zaklicala kuharici: »Mici! Dajte tej ženi krompirja!« Z Bogom. Špelca, meni se mudi.«
Zašumela so krila mimo Špelce, vonj po dragocenem parfumu je zavel od rutice, ki si jo je pritisnila dama k ustom, ko ji je ob Špelci zadišalo po plesnobi in zatehlosti.
Mici, oholo dekle, ji je prinesla tri krompirčke. »Nate, pa nikar ne nadlegujte naše gospe. Kaj mislite, da bom jaz zato vlačila krompir s trga, da ga potem pojedo takele postopačne ženske. Delali bi.«
Špeli se ni ganila roka, da bi segla po tri drobne krompirčke. Za kljuko se je držala, da m omahnila. »Tak, vzemite no! Jaz nimam časa,« je silila Mici vanjo.
Špela je začutila v sebi hipoma grozen stud. Roka se ji je sama od sebe iztegnila za darom, pa njena misel je bila, da ga prime in ga vrže Mici v glavo. Ko ga je pa prijela, ni bilo več sile v njej. Solze so ji zamračile oči, jecljala je za Mici, ki jo je odrivala od vrat in ji svetovala, naj hitro odide: Tudi jaz sem bila mlada, tudi jaz sem bila lepa — lepša od tebe — in vendar nisem bila taka — Mici — če boš učakala moja leta — »Sitnica,« je zagodr-njala Mici in zaprla za Špelo. Starici so se razklenili proti, krompirčki so se strk-ljali po stopnicah: Tok-tok-toL V veži se je pojavil hišnik,
»Kaj pa je to?«
Pogledal je krompirčke, ozrl se po stopnicah in za vpil nad Špelo:
»Aha! Takile ste, beračil Darove me-čete, Poberi se.«
Špela se je priplazila po stopnicah. Kolena so se ji šibiila, da se ni upala pri-pogniti in pobrati krompirčke.
»Ušli so mi,« je skušala pomiriti hišnika«
»Ven!« ji je odprl vrata in pokazal s prstom na ulico, Špela je šla, hišnik je pobral krompirčke in jih vrgel na smetišče. Starica ni šla več ob zidu. Po udih ji je gomazelo, nekaj je začelo v njej vreti in se dvigati, grenko kot zeleni žolč. Kaj jo je brigala gneča, S šilastimi komolci sc jc prerivala skozi množico, dokler ni kot prikovana obstala pred oknom. Gnjati so visele v njem in zvrhane sklede klobasic so dišale prav skozi steklo. Naslonila je čelo na šiiipo, roke so ji s suhimi prsti grabile po jedeh in praskale po steklu. Ko bi imela sedaj le moči, da bi prebila steklo s sflhim čelom, da bi ga prepraskala s prsti! Če me vidijo — vseeno — če me nc vidijo — vseeno — tatica — vseeno. Zeleni žolč vre v meni. —
Špela je udarila s čelom. Okno jc za-žvenketalo — po čelu se ji je ulila kri, ljudje so zakričali, iz trgovine so pritekli uslužbenci.
Špela se je ozrla po ljudeh, curek krvi ji je prečrtal prsteno lice. Z izbuljenimi očmi jih je gledala, nato sc jc rezlegal cvi-
leč smeh med množico in starica se je se-sedla ob zidu in umolknila.
K njej sta stopila dva stražnika.
Ko je pridrdral rešilni voz po njo, je kričal za vozom poba, prodajalec časnikov: Socijalna reforma! — Vlom pri belem dnevu! — Tatica prijeta.
Silvin Sardenko:
Stolni zvon.
Velikosobotna slika.
Vrnil se ie bronasti rimski romar. Kakor ogromna ptica je obvisel v stolnem zvoniku. Pod sivozelenim plaščem mu je spala čudovita in čudotvorna velikonočna pesem.
Kdor izmed živih jo zasliši, vstane iz skrivnostnega groba, ali se vsaj predrami v njem, zakaj vsakdo nosi v svojem srcu molčeč grob, kjer počiva njegov zaklad.
Zazibal se je zvon v stalnem stolpu in zapel je himno vstajenja.
Ob zvoniku so že čakale pomladne sape, kakor nestrpna deca na velikonočni ogenj, da razneso in razlijejo glas vstajenja po vsem mestu, od Rožnika do Golovca, od Krakovega do sv. Križa na zelenem polju,
Klitje na polju je hipoma vzklilo močneje, kostanji v drevoredih bujneje zabr-steli, kosi so iz predmestnih logov prihiteli do prvih vil. Vse je zakipelo in zahre-penelo v prijetnem nepokoju.
Zvon jc pel.
Mimo stolnice pa so hodili ljudje, posamezni in paroma, pa tudi po trije in po več skupaj. Veliko je bilo meti njimi gluhih in oglušelih ušes, ki niso slišala velikonočnega pozdrava.
Prišel je mimo modrijan z resnim pogledom. Ves je bil zamaknjen v globokost svojega znanja. Takoj po praznikih bo zopet nastopil pri važni seji. Tovariši bodo strmeli nad silnimi dokazovanji.., Ali naposled ga bo bistrosl njih naravnega razuma zavrnila, zakaj dokazovanja še niso dokazi. On sam pa tega ne more spoznati, zakopan je v grobu svoje učenosti.
Šel je mimo stolnice. Niti krenil ni z očmi.
Kmalu za njim je ponosno prikorakal svojega naroda buditelj in boritelj z neizprosnim peresom. Včeraj so ustanovili novo prosvetno društvo. Njemu so poverili nalogo, da sestavi odborniško listo. — Je križ s temi imeni — je resno pomišljal pr-voboritelj. — Eno ime me podcenjuje, drugo me nadkriljuje, tretje me ovira, četrto mi ne zaupa, petemu sam ne zaupam!...
In še globlje sc je pokopal v grob svojega samoljubja in častihlepja.
Ob stolnici se je okrenil. Zazdelo se mu je, da je nekaj domačega zazvenelo na njegovo uho. Odkril se je in pozdravil mi-moidočo gospo.
Zvon je neumorno pel.
Ob Jugoslovanski knjigarni sc je ustavil trgovski par. Zagledala sta v izložbi marsikatero knjigo po svojem okusu. Pristno trgovčevo oko ima povsod srečo, celo v izložbenem oknu najde štiriperesno deteljico. Umetnik jo pa išče in išče, pa se mu skoro nikjer ne pokaže,
Trgovec je segel po denarnici: »Kupiva?«
»Ah, pustiva! Škoda denarja, če ga razdrobiš, se kmalu razprši,«
Zvon ju je vabil zastonj. Nista ga
cula.
Po Vodnikovem trgu je prikipelo dekle ličnih in gibčnih kretenj.
Neugnanka iz plesnih dvoran.
ln spet je obnavljala v spominu inte-resantno povest, ki jo je nedavno čitala v leposlovni knjigi: »Mladi Rus«.
Živela sta ženin in nevesta, ki sta imela vsak svojo veliko napako, s katero sta pogostokrat eden drugemu bila v napotje. Ženin je z izredno ljubeznijo ljubil nevesto, kateri se jc zdela ljubezen nerazumljiva, ker je segala včasih do norosti. Nevesta pa je bila sladkesinedna s tako slastjo, da je ženin večkrat boječe mislil: Ali ji nc bo ženitnina ljubša nego ženin sam. — Tedaj jc postavil jekleno iglo in krožnik medu pred svojo izvoljen-ko. — Glej, iglo! Glej, med I Vsega smeš posrebati do zadnje kaplje, ali zabodi me prej z iglo v roko, da bo zakrvavela. — Tvojo dobro roko naj bi ranila? — Kar zabodi! Majhna rana se zaceli čez majhen čas. -- Vseeno ne morem! — Čudna bo-iazljivka! Ranili roko. se bojiš, a srce mi
raniš vselej, kadar sežeš po slaščicah. — Tedaj...
In dekle je zaslišalo velikonočno zvo* nenjc in razumejo le pomen čudne povesti.
Stopilo je v stolnico.
Odzvalo se jih ie šc mnogo velikonočnemu vabilu. Nekaterim pa se je videlo, da sc nalašč delajo, kakor da ga ne slišijo.
Ob božjem grobu so šumele verne molitve, kakor čebc.Io ob sladkem panju.
Sveto Rešuje Telo izza belih tančic — solnce izza snežnih planin — je sijalo svetlobo in toploto v pokoma srca.
Duše so začutile, da jih obdaja nekaj živega, nekaj duhovnega in sc pogovarja' z vsako posebej z ljubimi pozdravi in pra-1 sanji: — Kako ste prečule z menoj pre-; tel:'e hude dni? —
—	Ti s prosečimi očmi? , ..
—	Bila sem osamljena in zapuščena. Zaželela sem si prijazne in dobrohotne besede. Šla sem ponjo, kamor sem šla že to-likrat. Namesto tolažbe so mi ponudili tvoj ožolčen napoj.
—■ Kai je s teboj?
—	Oblekli ro me v sramotilni plašč«, Javno so me vlačili po mestnih ulicah škodoželjni listi.
—	Ti tudi, Dolorosa!
—	Zapustili in zatajili so me lastni-otrcci. Petero še živi od njih, ki sem jim dala življenje. Niso brez kruha, so pa brez srca. In jaz ob suhi skorji. . . Nt končala besede, pregrenek je bil spomin.
—	In ti?	' \
—	Bil sem v poštnen. uradu ob pultu. Bil sem ob stebru privezan s teboi in bičali so me z ostrimi je~.iki od vseh strani, ker so izvedeli, da sem tvoj.
—	In ti s prežnljcnim srcem.
—	S poljubom sebičnosti in prevara sem bila izdana v jarem in trpljenje.
Duše so dobile zažel-eno tolažbo > božje golobice so pile iz studenca žive vode.
Velikončni zvon je pel /. močnejšim glasom.
Pred božji grob je pristopil svečenik v škofovskem ornatu.
Trikrat jc dvignil glar, in trikrat so na karu odpeli povzdigujem glasovi.
Po vsej cerkvi in v vseh dušah je odmeval vstajenja spev ne le trikrat, tridesetkrat trikrat in še večkrat.
Izza cvetja in zelenja nad božjim grobom sc je utrnila mogočna matica in na krilih svilenega plašča je odplavala iz cerkve.
Čebele so se trumoma '-n vrstama vsule za njo.
Prvi, največji in najlepši pomladni roj!
Zvon je veselo pel in po vseh ulicah je zadehtelo po Veliki noči,
V oknih so zažarele luči: Svet! Svet! Svet!
Sprevod se je vrnil.
Zvon je utihnil.
Tedaj se je približa! sle!niči f ozen
gost.
Ozrl se je okrog sebe in vstopil.
»Dolgo sem te čakal! Nikodcm!«
»Pozna mc, poznam ga. To je njegov glas.«
»Prihajaš? . ,.«
»Gospod, oprC's!i! Prihajam v imenu tistih, ki so zadnji in niso zadnji. Po njih vestnem delu in umetniškem ustvarjanju, po njih potrpežljivem molku in previdnem govoru, po njih ljudomilem vedenju in vendar odločnem nastopu spoznan., da iščejo Tebe .., Niso zadnji tisi i pevci v pomladnih logeh, ki se šele na večer prehude in zapojo v tiho gozdno noč. Gospod, ne pre-sliši njih klicev!«
Stolni zvon jc zapel večerno velikonočno pesem.
Glas vstajenja je segel daleč naokrog do marsikatere sicer nedostopne sobe, v marsikatero nikodemeko srce, za katero nihče drug ne ve, kakor le božje usmiljenje.
Stolni zvon, ti nisi nocoj glas vpijočega v puščavi, marveč si spev, ki tolaž'' v "očega v puščavi.

Alojzij Remec:
Klementa.
Spomin z juga.
>Kako, da nisem doslej nikoli na to mislila?«
Sredi tega vprašanja je obstala v široki trgovski ulici —- via San La-zaro se je zvala nekoč — v poldanskem solncu zgodnje p mladnega dne in za trenutek za-
prla o?I. Kakor nenadna sTaSo^f So' fo" 'prevzeli spomini med sprehodom v tem delu Trsta, v značilni ulici pristaniškega okraja, kjer visi nad tlakom tisti nedoločni vonj skritih trgovskih bogastev, kolonialnega blaga od kave do muškata, od grških rozin do Skandinavskih polenovk, sredi dveh vrst visokih tihih hiš, v katerih ne najdeš niti ene žive prodajalne, marveč samo skladišče za skladiščem, ki so ob tem času krog poldneva zaprta in dremajo v solncu kakor okna stanovanj, ki so nad njimi.
V tem delu Trsta je preživel njen oče pol živl)enja. Odkar se ga te spominjala, ko še v šolo ni hodila, do časa, ko so se že gospodje ozirali po lepoti njenih mladih šestnajstih let in ko je nekoč ob nenavadnem času prišel domov, legel in drugo jutro umrl, ve« ta čas je bil njen oče enak. Še sedaj ga vidi stati pred skladišči, ko govori s trgovci, včasih odkrije svoj ruja-vi trdi klobuk in se spet pokrije, piše naglo, naglo v svoj zapisnik in hiti dalje. Včasih se ustavi ob mački, ki' se pretega v solncu, potegne iz žepa skorjico sira ali košček klobase, ostanek predpoldnice. ga vrže živali, hiti dalje in se smeje ozira, da vidi svoje dobro delo.
Zvečer dela račun z materjo. Iz vseh žepov zbira papirnati in srebrni denar, računa in govori nemirno: »Malo zaslužimo mi, ubogi sensali. Ves dan tekam okrog — ti bori krajcarji so moj uspeh. Klemen-ta ne bo imela dote.«
»Klementa je lepa, ne bo je potrebovala. Samo da živimo!« govori mati in zbira denar. Oče pa hiti, da še kaj ugrabi z mize in spravi v žep,
»Moram v kavario, v gostilno, na borzo. Za vse to je treba denarja. Ne oropaj me popolnoma, ljuba moja!«
Tak je bil njen oče, vsdno se mu je mudilo, vedno je bcgsi kupčijami, dokler ni legel in umrl.
Po njegovi smrti sta z materjo začutili, kaj jima je bil. Morali sla prodati nad polovico pohištva in iti iz Trsta, kjer nista mogli brez očeta živeti, na deželo, v rojstno vas njegovo, kjer sta imeli daljnega sorodnika, ki jima je obljubil, da jima da svojo hišo, v kateri že leta in leta ni nihče bival, brezplačno za stanovanje.
Tako sta se preselili y Vipavsko do-ltnp že mesec dni po očetovi smrti.
Klementa je jokala vso noč po prihodu v to starinsko hišo, kjer sta bili nad zapuščeno kletjo dve sobici in temna kuhinja. Jokala je od domotožja po morju, po živih, šumečih ulicah, po drevoredu na Acquedottu„ kjer je vzbujala njena lepota že zanimanje med moškimi in zavist med ženskami.
Od vsega tega je ostal Klementi le grenak spomin in leto samotnih dni, ko je sedela za šivalnim strojem in šivala kmetom srajce iz surovega domačega platna in ženskam krila in jopice iz blaga, ki so ga kupovale v Gorici.
Tam je živela tiho življenje, drhteča od nemira, ki ga je podedovala po očetu, toneča v melanholiji, ki je bil njen delež po materi.
Mati jo je tolažila, prosila, naj jc ne zapusti, jokala po preteklih letih, hodila v cerkev in molila, molila, kakor bi bila slutila, da ne bo več dolgo.
Leto dni zatem, odkar sta se preselili na deželo, je mati umrla.
Klementa je jokala ob njenem odru, a srce ji je že vztrepetavalo od misli, da je prosta.
Od mrtve matere je gledala s solznimi očmi v svet. Tisto okno s štirimi železnimi palicami na križ, pred njim na levi strani široko zeleneča murba, ob njej pot iz vasi in kapelica na razpotju, ta pogled, ki je bil tovariš njenemu delu ves ta čas in njeni žalosti, ji je edini ostal v duši kakor %a vedno vdolben spomin na čas, ko io je za očetom zapustila še mati,
Klementa se je vzdramila, odprla oči in odšla počasi proti svojemu stanovanju na Rivi. Spomini, ki so jo tako nenadoma prevzeli, so šli z njo.
Od svežega materinega groba je odšla v Trst in vstopila v kontor trgovca z dalmatinskim oljem in vinom, gospoda Miche-lija, ki se je v resnici zval Mihelič in io je iz usmiljenja vzel v službo, ker je poznal njenega očeta. Tam se je razcvela in razvila v najlepše dekle.
Celo njen šef, ki je imel veliko plešo in na vratu impozantno gubo blagostanja in že težko sopel v debelosti svojih štirideset let. se je začel zanimati zanjo, ker je bil še samec in mu trgovski posli niso dali časa dovolj, da bi se bil mogel do te-laj zanimati za ženske.
Ko je nekoč hotel Klemento v kon-torju poljubiti in ji v zadregi ponudil roko, da jo vzame za ženo, mu je zbežala iz ilužbe.
Od tedaj je šla njena pot navzdol, navzgor, kakor so bili njeni častilci.
Prvi s katerim je zapravila leto naj-•epših dni, je bil gizdavi Mario Protodo-kis ,kakor Apol lep Grk, ki je dobil od Klemente vse, za kar ji je bil njen šef zaman ponudil roko in vse svoje bogastvo.
K"ni in Ki! Marin ni doiJnali -nikoli Al; in *• i i" - - — - * - •• --------- - i—
bil študent, ali trgovec, ali poet, ali kipar,
"aiS talSSoŠVŽTfei taSnffvec. TOo*^'
morda nič, A bil je bogat, najel ji je stanovanje, oblekel jo v svilo in baržun, jo obdaroval z nakitom, prstani in brošami in jo v času svoje ljubezni izobrazil popolnoma v vsej lahki umetnosti demimondk in kurtizan.
Če je zapela včasih domačo pesem m zasanjala o sivi slovenski vasi, kjer je bil grob njene matere, ji je Mario dejal, da je barbarka. Vedno ii je obljubljal, da pojde z njo obiskat tiste kraje njenih sanj, a obljube ni izpolnil, ker se je prej z njo raz-stal. Prišlo je nenadoma. Za njo je začel gledati vitek poročnik, aristokrait z Ogrskega. Ko jo je prvič obiskal, je Protodo-kis izginil iz njene bližine in iz Trsta kakor lutka, ki je odigrala svojo vlogo. Ostalo je pa Klementino srce, nekako marijo-netno pozorišče, na katerem je nastopil zdaj temperamentni ALadar Kelemen.
Ko so ga po par mesecih prestavili v drugo garniziio, je prišel za njim drugi, tretji, četr+i. Vsi same lutke, lesene, brezčutne figure za Klemento, odete v pisano obleko trenotnih razpoloženi, sentimentalnih laži. hipnih izbruhov strasti, dolgih presledkov dolgočasja in gnusa, Z vsemi se je K!?mer.ta igrala in živela od njih, v njej sa.Ti pa je bila puščoba in hladnost eitj?, ki živi, ker živeti mora.
Prišla je vojna. V Trstu je ponehalo trgovsko življenje in vrvnlovelo drugo: življenje velikega mesta tik ob fronti,
Klementa ni bežala. Ostala ;e v svojem razkošnem stanovanju ob Rivi in živela s častniško družbo življenje bitja, ki se igračka z mislijo na. smrt in jo pozablja tarat najbolj, ko je najbližja.
Aladarja, ki ic bil dodeljen letalcem, je vrči a vojna zopet v Trst. Spomini so jo veznH nanj bolj nego na druge, zato ga je im~!a rana. Bil je tudi edini, ki se ie bil ločil od nje vsled zunanjih vplivov, ne vsled	ker bi se bile potrgale njune
srčns vezi.
Iz tistih dni je ostal Klementi samo en spomin: večer, ko se Aladar ni vrnil s poleta v Benečijo, in jutro, ko je izvedela, da se je ponesrečil.
Šla je na njegov pogreb in jokala prve solze, ki so izvirale iz globoke žalosti, za njegovo krsto, kjer so ležali ubogi ogo-reli ostanki njegovega mladega telesa.
To je bil prvi klic večnosti, A izzvenel je v par dneh in Klementa je pričela staro življenje iznova.
Vendar nekaj je ostalo: včasih se je nenadoma vprašala, čemu živi, in si želela smrti.
Vojna je končala, Trst je pozdravil Italijane v svojih ulicah. Klementini častilci so se razpršili v vse dežele, ostal je samo njen nekdanji šef, ki jo je bil pred leti zaprosil za roko. Nedavno jo je bil nagovoril in obnovil svoje znanje z njo. Bogatejši in debelejši je bil, njegova pleša je bila večja kakor pred desetimi leti. Postaral se je in to mu je dalo pravico, da je spremljal včasih Klemento na njenih iz-prehodih in ji poklanjal mala, dragocena darila. V vsem tem je bilo nekaj očetovskega, pokroviteljskega, o ljubezni ni bilo mogoče v vsem tem niti sledu.
»Ker sem poznal Vašega očeta, se brigam za Vas, Vara želim sreče, Klementa, Tisto v kontorju pred leti je bila neumnost, moja draga, radi katere Vam ni bilo treba zbežati od mene in začeti tega življenja ,..« ji je zatrjeval včasih.
Klementa je na take njegove besede molčala, ker se ji je zdela njegova skrb zanjo kakor misel na varni, daljni pristan sredi širnega morja,
»Hvaležna sem Vam.. .« mu je včasih dejala, ker mu ni vedela kaj drugega povedati.
Tako jo je tudi danes čakal na vogalu ob Rivi, ko je zavila vsa zatopljena v svoje misli proti svojemu stanovanju.
Podal ji je svojo težko, kakor toplo testo mehko roko, da je čutila vse prstane na njegovih prsitih,
»Kako se Vam godi. Klementa?« jo je vprašal in se ji pridružil,
»Tako, tako.,,« je odgovorila ona, kakor bi jo splašil iz lepih misili.
Molče sta stopala par minut v solncu po trotoarju, šetalcev je bilo ob tem času malo, od morja je vel topel zrak, na čo-žotskem trabaklju ob molu so vlekli mornarji jadro kvišku, da so vzvodi škripali in vrvi pokale.
»Nič ni več z življenjem...« je prekinil Micheli molk,
»Da nič ni,,.« je povzela Klementa za njim besedo. »Sedaj sem premišljevala in preživela v spominih še enkrat svojo preteklost. Odločila sem se, da za praznike zbežim h Trsta in se odpeljem na deželo.«
»Zakaj?« se je začudil gospod Micheli.
»Mamo pojdem obiskat. Že devet let
nisem bila na njenem grobu. Obsodite me, gospod Micheli, a nisem mogla do danes, ker me srce ni vleklo tja. Živela sem od danes na jutri. Moji dnevi so bili brez svetih dni, brez nedelj, dan enak dnevu. Moje življenje v Trstu je bilo tako, da nimam
ti r\ n vi r>(1o ':nr>m!n«» n<t fnl/a	j_« 1.-1. — —
uirU »ia	o* vte UFli i\aKOT
ie Velika noč. Petindvajset let sem tu in
tfw M,ul ffif ^ ^ M Iffl ■ ' - • ■ , ,	■ ■ M* .'
to moje življenje j® dcrtse ptraunctkjsu, orez
veselja, to je resnica- V onem selu, kjer je moja mama. pokopana, sem bila samo leto dni, a so mi vsi prazniki tako živo v spominu, kakor bi jih bila včeraj doživela. Kako je tam Veliki teden poln resnobe, ko še zvonovi utihnejo od Velikega četrtka do nedelje in ropota v turobnih jutrih, molčečih poldnevih in rdečih večerih le raglja v zvojniku, da si človek zaželi zopet slišati zvonjenje. Zato je velikonočna nedelja res praznik vstajenja, ko gre procesija po svečano okrašeni vasi na vse zgodaj v jutro, ko zvezde ugašajo v jutranji zarji in še slavci pojo v grmovju ob potokih, iz katerih se dviga modrikasta megla. Vsa dolina je polna zvonjenja, petja, luči, pravičnosti. Vse to bi rada š.e enkrat doživela ,..«
»Klementa, tej?a. ne bo nikoli več. Pozabili ste, da j^ bila vojna. Zvonov ni več po cerkvah. Ljudje mislijo na vse drugo kakor na petje in prazničnost. Tudi jaz imam take spomine, tudi jaz sem doživel taka velikonočna jutra. A dolgo je že od tedaj, dolgo. Štirinajst let sem imel, ko sem jih moral pozabiti. Prišel sem v Trst in nosil na svojih mladih plečih žaklje v skladišče, zvečer sem se ves truden še učil trgovske korespondence, računstva, jezika. Pozneje em postal komij, poslovodja, prokurist in slednjič sam svoj gospod. Nikdar nisem mislil na svojo mladost, Vi ste mi vzbudili zdaj spomine nanjo. Vidite, to je tisto: slovenska kri je v Vas in v meni. Prej zdi slej se vzbudi ta kri v nas. Glejte, jaz sem pravzaprav Mihelič, a že čez trideset let se pišem Micheli. A čutim: ime mi je Trst vzel, nature mi ni mogel. Tudi tisto v kontorju pred desetimi leti in ta moja skrb za Vas je sama čustvenost, posledica slovenske krvi. Vsak drugi bd Vas ne pogledal več po tistih, ki te jih že Vi ljubili. Klementa, jaz pa vsa ta leta pišem Vaše ime v svoje skrite papirje in še pri mojih računih ne morem pozabiti na Vas...«
Obstala sta pred visoko, patriot;:.'-.-! hišo na Rivi, solidno staro stavbo, kjer je bivala Klementa v prvem nadstropju.
»V sredo se torej odpeljem, gespod Micheli. Če se ne vidiva vač, srečne praznike!« je dejala Klementa, kakor bi se hotela posloviti.
Gospod Mihelič si je brisal potr.o čelo in plešo. V zadregi in skoraj jecljaje jc zaprosil: »Klementa, ali Vas smem spremiti na to Vašo pot? Tudi jaz bi rad po tridesetih letih zopet videl svojo rojstno vas, ki je komaj poldrugo uro oddaljena od kraja, kjer je bil Vaš pokojni oče doma.*
Klementa je odgovorila resno: »Lahko me spremite. Zjutraj se odpeljeva, popoldne sva tam.«
Gospod Mihelič je zažarel v obraz, da ni niti videl, kdaj je Klementa izginila po stopnpicah.
Ko se je ozrl po Rivi, se mu je zdelo, da je nebo modre jše nego pred hipom in da solnce ni sijalo nikdar svetlejše kakor ta trenutek nad gladkim morjem.
Ob molu je zavila iz pristanišča v morje jadernica z napetimi jadri, ob njej so letali v elegantnih lokih kričeči galebi.
V sredo Veliki teden sta se gospod Mihelič in Klementa odpeljala v Vipavsko dolino, da doživita tam novo Velikonoč mladostnih spominov.
Klementa je bila zamišljena, kakor da gre na božjo pot, V črni obleki, s temnim pajčolanom pred bledim licem je bila podobna žalujoči mladi vdovi.
Mihelič je bil ves očetovski. Počakal je bil svojo spremljevalko na kolodvoru, kupil listek zanjo. Ko jo je dočakal, ji je poiskal udoben kupe in izkušal vstreči vsaki njeni želji, ki bi jo le zaslutil v njenih očeh.
Klementa je bila danes brez želja.
Slonela je z zaprtimi očmi nasproti gospodu Miheliču, kolesa so tolkla enakomerno pod vagoni, zunaj so brzele mimo oken gole, puste skale, pretrgane od širokih panoram v trpki kraški svet.
Gospod Mihelič Klemente še ni razumel. Ali hoče igrati za izpremembo Magdaleno? To mu je šepetajl njegov trgovski duh v uho, a on ga ni poslušal, zdel se mu je izkušnjavec, ki ga moti na poti k lepi čisti Velikinoči iz mladih dni. Tudi je izgledala Klementa tako brez vsake koketnosti, vsa resna in stroga, da se mu je smilila. Sitno se mu je zdelo, da tako molči in da ji nima kaj povedati. Iskal je snovi, o kateri bi se mogel z njo razgovarjati. Dolgo se ni mogel ničesar domisliti, dokler se ni vlak ustavil na postajici, kjer so poprave za silo zbrisale sdedove pre: teklih vojnih let in od katere je bil odprt pogled na širno vojno grobišče.
»Povsod se poznajo sledovi vojne, Klementa ...« je začel,
»Res je, tudi v meni sami. Saj sem Vam že pravila o Aladarju, edinem človeku, ki me je imel morda res nekoliko rad .,.« je odgovorila Klementa.
»Da, pravili ste mi. Tudi on je bil eden izmed milijonov, ki so umrli, ne da bi vedeli, zakaj.«
»Aladar je umrl za domovino.«
s»Da, to 00 nazori, k! so Jih vtepall ljudem v glavo. Častniki in aristokrau so morali imeti te nazore. Jaz kot trgovec mislim enostavno tako, da vsakdo rad živi in nerad umrje. Organizirano ubijanje ljudi je največja bedastoča in krivica pod božjim solncem. Zdaj čutimo posledice. Jaz bom še letos zaprl svoje skladišče in pustil trgovanje. Začel bom živeti od svojih rent. S Trstom ne bo nič več. Odrezan je od Dalmacije, od severnih dežel, od vseh žil, ki so mu dajale življenje. Propasti gremo nasproti, Trst postane gnezdo banditov.«
»Jaz tega ne razumem, gospod Micheli. Mene spominjajo vsa ta grobišča in vsi ti križi samo na eno? na smrt. In vprašam se, zakaj sem živela. Na to vprašanje nimam odgovora. Zato sem žalostna, da nikdar tako.«
»Vi ne veste, zakaj ste živeli!« se je začudil Klementin spremljevalec. »Tega ne verujem. Živeli ste in živite kakor metuljček, ki ne ve, na kateri cvet bi sedel. A jaz sem siromak. Jaz vem, zakaj sem živel: za denar. Od svojega štirinajstega leta do danes sem delal in se mučil za sam suhi, goli denar. Zdaj ga Imam dovolj, a v pehanju in boju zanj sem se utrudil in si želim miru, da bi mogel misliti tudi na kaj drugega. Pred desetimi leti sem hotel to, Klementa, ko sem Vam ponudil roko...«
»Vi ste delali, st.e čisti, pošteni... A1 kaj sem jaz? Jaz nisem delala, moje življenje je grdo. Kakor oblak pod solncem sem...«
Skoraj jok je trepetal v teh Klementi-nih besedah.
»Klementa, jaz Vas ne obsojam... Brez matere, brez očeta ste, lepa kakor Diana neznanega grškega kiparja v Revol-telli, kam bi bil5 drugače prišli? Tudi jaz sem kriv, dasi nisem imel zlega namena, da sem Vas s tisto neumnostjo pred leti »plašil. Danes Vas poznam, zato ne zahtevam ničesar od Vas, kakor da mi dovolite očetovsko prijateljstvo do sebe. Nekoga moram imeti, da se bom zanj brigal, drugače mi ni živeti v tej samoti, ki mi ostane, ko zaprem svoje skladišče. Samo to bi rad dosegel od Vas, za vse drugo sem prestar, če hočem biti odkritosrčen. Tega mi ne smete odreči, zato sem Vas spremil na to pot. Čutim, da sem sokriv Vašega gorja in to hočem popraviti.«
»Novo življenje bi rada začela...« J« po premolku dejala Klementa, kakor bf bila preslišala zadnje besede.
»Jaz bom najsrečnejši človek, če to storite, Klementa. Pred desetimi leti me je bolelo, da ste zbežali od mene in se oklenili Protodokisa, tega grškega lopova. Zdaj me ne boli več. Le čudno se mi zdi, da niste srečnejši od mene. Vi ste vsaj živeli uživali, jaz pa sem samo delal, delal, de-Ial. Jaz sem živel denarju, Vi ljubezni, zato bi morali biti srečni...«
»Nisem živela ljubezni. Sama ne vem, kaj je bilo tisto, čemur sem živela. Ko so pred dvemi leti krožili aeroplani nizko nad mestom, iz katerih je sovražnik sipal smrt in ogenj, sem plesala jaz s tamburino v roki po vseh svojih sobah. Bombe so grmele med mojim smehom. Aladar je mislil, da sem zblaznela. A nisem. Bila je to tista nepoznana sila, ki me je silila, da živim in se smejim smrti. Zdaj se mi studi vse. Čutim, da so mi polomili perutnice za vzlet kvišku. Odkar sem zbežala od Vas do tistega dne, ko ste me srečali na Rivi, je bilo moje življenje en sam greh brez kesa-nja, brez užitka, brez poželjenja. A nekje mora biti solnce, mora biti mir, drugo višje življenje. Zato grem na mamim grob, da oživim ob edinem čistem spominu svojih dni, ko sem z delom svojih rok skrbela zanjo in zase. Čutila bo mojo bol, vem, in bo molila zame, zakaj umrla je lepo smrt. In moj oče poreče, da bi rad še enkrat živel, da bi videl tisto Klemento, za katero ni mogel dote zbrati... Vidite, gospod Micheli, to je moja predizpoved.«
Gospodu Miheliču je bilo sitno odgovoriti, primaknil se je k oknu, so začel brisati po čelu, kakor bi se potil, in je skrivši otrl s trepalnic solzo.
Vlak se je ustalil na mali postaji v dolini, v kupe sta vstopila star duhovnik, nemara penzijonist, in mlad teolog s skoraj dekliškim obrazom.
Od te postaje, ki je bila zadnja pred ono, na katero sta bila namenjena Klementa in gospod Mihelič, nista več govorila. Mihelič je gledal skoz okno in poslušal penzijonista, Klementa je slonela v svojem kotu in pazila na besede teologa.
Stari vpokojeni župnik je govoril z bo« goslovcem o praznikih, o slovesnostih, o procesiji, o spovedih. Tudi vojne nista pozabila, mislila sta na narod, ki trpi.
Na samotni postaji sta Klementa in njen spremljevalec izstopila. Od tu je bile še uro daleč do vasi, kamor Je bila namenjena Klementa.
Bela cesta je peljala navkreber proti malemu gričevju, ki je zakrivalo pogled v dolino.
Ko sta bila na vrhu, je Klementa Spregovorila prvo besedo: »Gospod Micheli. aH ste slišali, kaj jo rekel stari gospod v ko-larju: želja po nasladi in po denarju pije kri našega naroda? ...«
»Slišal sem,« Je odgovoril Mlhellč. »Nama jo je izpila ...«
»Jokala bom vse življenje zavoljo tega. Danes pojdem v cerkev, kamor sem hodila z materjo v edinem lepem času svojega življenja. Molila bom po dolgih letih prvikrat ...« je dejala Klementa.
»Kaj naj storim Jaz, ki sem v petintridesetih 1 etlh na vse to pozabil. Kako naj vse to popravim?« Je skoraj v mislih zašepetal gospod Mihellč.
»Če opazite, da bi hotela le stopinjo nazaj v življenje, ki ga zdaj objokujem, spomnite me na to pot!« Je preprosto odgovorila Klementa.
Pred Klemento In njenim prijateljem zasijala dolina v velikonočnem pričakovanju.
r i Z3L-^K*-
N. V.:
Obmolkli zvon.
Iz cerkve se Je glasila Aleluja, orgije In pevci so oznanjali vstajenje, zastave so vihrale, vrsta belo oblečenih deklet se je vsula iz cerkve in za njimi mej p svetlobe v velikonočno jutro.
»Aleluja!« je pel ?upn<k v zlatem plašču.
»Aleluja!« so mu odgovarjal! pevci s svečanim glasom.
Ljudstvo se je klanjalo in trkalo na prsi, solze ginjenosti so se blestele vernikom v očeh.
»Aleluja!« »Aleluja!«
»Kristus je od mrtvih vstal! Aleluja!«
A naenkrat, kakor bi dahnil mrtvaški dih v te silne množice, kakor bi neizmerna groza legla na vso cerkev. Obrazi so zbledeli, preplašenost je strmela iz oči. Tajen šepet je šel od ust do ust, kakor bi za-žgal suho travo v lesu. In kogar je šepet dosegel, je dvignil prestrašen glavo, po-sluhnil in na čelu se mu je zarezala plaha skrb. Mrtvaška tišina je legla po cerkvi. Aleluja je bila zastala pevcem sredi besede, omahnile so roke, dekletom so ugasnile sveče.
En sam otrok je kriknil v tej smrtni tišini, en sam otrok, in še ta je onemel. Ljudstvo je vrelo iz cerkve In strmelo v zvonik. Gori v lini se je majal veliki zvon, kembelj je nihal po zraku, vsi so videli, udarjal na bron, vsi so videli — toda iz kovine ni bilo ne glasu ne jeka...
»Zvon je umrl!« je zašumelo med mno-tico. Težka žalost in strah sta se polastila src, bleda lica so strmela v lino.
»Bog nam grozi!«
»O usmiljeni Bog!« je Šlo od ust do
tis t.
»Nekaj je v zvonu!« je dejal nekdo.
Fant, ki je pritrkaval, je zlezel iz line na tla in trdil, da je zvon kakor prej, le da nima glasu.
»Ko bi namazali; tri dni je kembelj počival in zarjavel.«
»Saj bije!«
Preiskali eo zvon in lino in zvonik iz-nova — vse v redu. Preiskali vrvi in kembelj in škripce •— vse v redu.
»Mora biti pa v fari nered,« je. vzdih-nila pol slepa ženica.
»Mora biti v srcih nered!« se je oglasil zamolkel glas kakor iz groba. Sto oči se je ozrlo, sto oči je zazrlo naenkrat v svoji sredi sivega plešastega starca kakor pro-roka. Nihče ga ni poznal, nihče ni vedel, kako mu je ime, kje ima stan in odkod prihaja.
»V srcih je nered!« je ponovila množica polglasno, klonila glave in poslušala težko vest.
»Sovraštvo je v Vaših srcih. Kristus je dejal: odpustite.«
Starec s sivo brado je dvignil roko in pokazal v nebo.
»Sovraštvo je v vaših srcih!« Je vzdih-nila množica.
»Odpustite — vsak objemi brata in soseda, sosed objemi soseda kot brata! Kristus je vstal v odpuščanje!«
Segel je v roke slepar osteparjenemu — oba sta imela solze v očeh; poljubil je oče morilca svojega sina — oba sta imela solze v očeh; mož je segel nezvesti ženi v roke — padla mu je skesano okoli vratu. Plač in ihtenje je trgalo srca in duše, solze sprave in pokore so hladile srčno bolest.
Množica je padala na kolena in molila:
»Usmiljenje, usmiljenje!«
V množici je zavrelo, roka Je šla iz roke, obrazi so zažareli sreče in olajšanja. Starec se je tajinstveno smehljal.
Zamajal se je lznova zvon, udaril kembelj — iz brona ni bilo glasu. Ogorčenje In razočaranje je planilo v množico.
»Lažeš, starec!« je zavalovilo v zboru. »Lažeš in briješ norce!«
»Lažeš, starec!«
»Iz nas se ne boš norčeval!«
»Udari starca!«
»Brado mu izcukaj!«
Plcšec — prerok je stal neizprosen med njimi, stegnil prst v drugič in pokazal s prstom na dva Ze onemogla, lil zgubana kmeta, ki sta stala ob cerkvenem zidu, obrnjena s hrbtom drug proti drugemu.
»Sezlta si v roEo, prijatelja osivela!« Sršeče in temno sta gledala kmeta osivela, jezno gledala pred se in stiskala gr-čavo palico v roki. Gnev in srd sta jima sijala iz oči.
»Do smrti ne!« je rekel prvi »Se po smrti ne!« je dejal drugi »Obrekoval me Je!« Je rekel prvL »Po krivem me je tožil!« Je dejal dragi. In nista si segla v roko ln se nista pogledala. Starec prerok Je spustil roko, in preden se je množica zavedla, Je IzginiL
Zvon v lini se je majal, a molčaL #
Ta pravljica se nI zgodila na Slovenskem, kajti v Sloveniji poje povsod velikonočni zvon.
Branko Jeglič:	| i i'- 08 i.
Velikonočna pesem begunca.
V revnem kotičku trepet mandoline spremlja otožno in gromko kitara ... sanja pomlad: tam jim nikdar ne mine, kjer breskve cvet* in dehti jim ozara; sanjal pod palmo, oranžo bi, spal, gledal v azur bi, v rebeško sinjino — a dvignil <-'oraz prm, otožen, upal..,
Kje ste, v« se^rne, pr.js.rie dežele? Solnca r'"-na sc kri v ril pretaka, Zdrava popevka rarnve kamene kliče: v--" te proč pisale trnke, saj vm le venčajo glav? n,»g1eT'®; stojiki vi, črnovidci, ve spake, kaj se omamljate s puhlimi klici, krepkih dejanj vaše srce naj hoče, z jasnimi cilji v trezni glavici — to naj mu vzor bo, ki pasti še noče, branikov stražečih ob Trstu, Gorici...
f^^rS?-
w 'u vr
Ciril Jeglič:
Zavržena.
Iz zbirke »Obrazil.
Tam na oknu cveto role: žive, bv^ne, kakor da so postavljene mimoidočim za spomin. Vso zimo so cvctelc in vselej, kadar sem se ozrl nanje, ^em ss zmishl na pomlad: na tisti čas, ko olje s>lnce zjutraj in na večer in je ljubezen v srcu kakor popek, z rosno von,avo r-^rken.
Pa zdaj je pomladi Tudi v rože, ki so na oknu, je dihnila tajna sila. Dvignile so svoje zardele cvetove in z opojno moč;o zadišale preko ulice; nato so poskrile svoj kras med listje in se nič več ne ganejo; komaj, da strepeče/o, če jih pogledaš, neka težka senca seva izza njih. Vsaj meni se zdi tako, da so prečudno žalostne te rože, četudi so lepe, da bi jih gledal in sanjal ob njih.
Zjutraj, ko odpiram okno, se zmirom ozrem preko ulice: »Dobi o jutro, prijateljico moje!« Pa mi odzdravijo, kakor vlažne oči dekletove, ki so premišljevale celo noč in je ostala solza v njih. Včasih se zgane tista težka, nema senca, ki seva va-nie. Takrat jo razločim in jo vidim od blizu: njo, ki je zasadila te rože v lončiče s črno prstjo, ki jih zaliva in vdihava življenje, njo, ki daje temu cvetju zadnji ostanek svoje ljubezni ter je to žrtev postavila na okno mimoidočim za spomin ...
Pravijo ii Rozalija. Menda je še zelo mlada, ker se polno ognja užge iz njenih oči, kadar zas!rmi preko ceste in hiš: tja daleč k brdom, od koder se dvigajo sinje meglice. Tam so vinogradi, nanovo prekopani, z znojem napojeni, s pesmijo in vriskom blagoslovljeni; zdravje in svežost pronica skozi tisto zemljo, žehti, puhti in dehti vse naokrog. Oj, pesem, ki odmevaš! A Rozalija je opravljena kakor nadložna vdo-vica: v temno bluzo, s črnim šalom krog vratu. In pravijo tudi, da je zaznamovana z večno, neizlečljivo sramoto na svojem telesu.,.
Kadakoli jo vidim, vedno je enaka; z desnico zaliva iz rdeče kanglice, počasi, sanjavo .kakor da prešteva kaplje, z levico zastira svoj mračni, suhotni obraz. Malokdaj me opazi in še takrat se naglo, siplašeno umakne v ozadje, Oj, spokornica nedolžna, kam bežiš? Kakor da je na svet pozabila...
Kaj neki dela dan na dan tam za spuščenimi zavesami, onkraj sence, ki jo loči od sveta? Ali plaka, ali prebira romane, ali se pripravlja na smrt? Ali H je ljubo, če kdo misli nanjo?
Joj Rozalija, samo pazi, da tvoje rože
ne uvenejo! ..... —g^g-fc ''
Ivan Baloh:
Slepec.
Bila je Velika noč...
Prejel sem pismo — dd bi ne prejel enakega nikdar več iz nobenih rok! Pismo je bilo pisano z velikimi črkami, vse črko so bile s šivanko prebodeno. Pisano je bilo i samo na eni strani, ker na obeh sploh ni bilo mogočo. Pismo Je bilo kratko: Razven
običajnega uvoda b Konca M Je glasilo
približno tako-le:
Usmiljena sestra ml Je čltala lz
nekega časopisa Vaše ime. Tedaj sem
se spomnil svojega učitelja. Jaz sem
slep. Raje bi bil mrtev. Spomnite se
nas v domovini.
ya8 F< &
Pismo sem odlo&I nem ln tih. Potopil sem se v svoje spomine za par let nazaj. Učencev s takim imenom Je bilo več. Spomnil sem se razglednice, ki mi Jo Je poslal vojak s soške fronte in ki se je odlikovala po svoji lepi pisavi, tedaj sem se domislil Franceta, enega svojih najboljših učencev. Bil Je pravj.
Sedel Je v prvi klopi v goli. Koj prvi dan, ko sem prestopil prag razreda in ga zagledal pred seboj, je napravil name dober utis. Sedel je nepremično ln gledal vame s svojimi velikimi očmi in požiral vsako besedo, ki jo je slišal.
Ampak tiste njegove velike, črne oči mi ni«o hotele iz spomina.
Njih krasote in globokosti ne popiše nobeno pero; te so bile pravo nasprotje vsega, kar je bilo na njena. Ko sem nekoč vprašal nadučitelja, odkod ima ta fant tako krasne oči, mi je odgovoril kratko: Njegova mati je bila orijentalka.
Naše življenje je ve*na selitev in ved-na ločitev, zato sem pozabil na Franceta ln na njegovi oči.
Petnvanje me je privefUo v nekdanjo, ! tako ljubo vas. Obiskal sem svoje znance ! in eni so m° sprejeli s toplimi besedami, drugi pa ?■ mrzlimi rokam?. Res je, tekom let postanejo tudi vrefa srca hladr.r, in tudi gorite roke mrzl?.
Tedaj sem s«1 spomnil Franceta. Vprašal sem. če se je že vrnil iz bolnišnice iu izv*dal ser", da je doma pri svoji materi, da jp s!"p in da plete košarice.
To rr.i je zadostovalo.
Na koncu vasi je stala mala hišica, dobro znana iz poprejšnjih let. Še sem se spominjal, da jc pred hišo stala lesena mi-zp, rad katero se je razprostirala mogočna fcmjda. Ta vinska trta je bila ponos domače hl.>. Ciii — oče in sin sta trto obreza-val.n vse."vo leto, in rodila je žlahten sad. Očeta jc vzela nesreča na železnici in ostala sta pri hiši le moti in siv.
Frar.ce je bil sklonil, da pojde čez morje, da bi plačal hišne dolgove, pa je bil pck!l"?an v vojno. Mati je ostala zapuščena, kot je bila zapuščena trta, ki ni več rodila.
Približa! sem se vasi in zagledal Francetovo kočo. Vso je bilo kot nekdaj, le zelenja ni bilo več pred hišo; vedel sem takoj, da se je trta posušila.
Sklepal sem z gotovostjo, da bo France doma. Z neznanim strahom sem se bližal koči. Bal sem so svidenja. Pri takih prilikah mi je najljubše, da ni ljudi pričujočih — in tega sem si bil v svesti, ker se je nagibal dan in so bili vsi ljudje na polju.
Ko pridem v vas, vidim, da je skoro prazna.
Približam se s tihimi koraki Francetovi koči. čudno se mi je zdelo, da sem se tega svidenja bal, kot še nobenega v živ-
Ko stojim za vogalom sosednje hiše, zaslišim glas citer.
Vedel sem takoj: France je doma in igra na citre.
Čudno je, da se mi ni mudilo; počakal sem, da so strune utihnile in da je pesem izzvenela.
Takrat mi je bilo tako težko pri srcu, da enakega trenotka ne pomnim v svojem življenju.
Opogumil sem se, korakal naprej — in stopil pred njega.
Odložil je bil ravno citre in prižgal cigareto.
»France, Bog te živi!« — tako sem ga pozdravil.
»Kdo je to? Tega glasu ne poznam, ta nI iz naše vasi.«
»Res ni iz vasi, ampak tisti je, ki si mu iz Gradca pisal.«
Takoj sva se spoznala.
Hotel mi je prinesti stol iz hiše, pa sem mu zabranil; saj bi bil kmalu padel, ker se je premalo poprijel za mizo.
»Pri miru bodi in zacitraj In zapoj!«
»O, citral bom, pel pa ne bom.«
»Zakaj ne?«
»Zato, ker ne morem.«
»Saj si včasih tako lepo pel.«
»Sem. Zdaj pa ne morem, aH pa nočem. Naj pojejo drugI — jaz bom citral, pel bom pa v srcu ž njimi.«
»No, pa kaj zacitraj!«
In citre so zapele: En hribček bom kupil, bom trte sadil. — Ko je končal, se jc zasmejal. Jaz sem ga vprašal: »France, zakaj se smeješ?«
Pa mi je odgovoril: »Zakaj se ne bi? Hribčka ne bom kupi! in trte ne bom sadil, saj se je še domača posušila.«
Molčal sem.
* France, še eno zaigraj!«
Strune so zapele: Lopa naSa domovina... Ko sem čul prve akorde, sem dejal: »France, vsaj to pesem mi zapoj, saj jo znaš.«
In začel je: Lepa naša domovina...
Prsti so se mu tresli in njegov glas tudL Komaj je končal prve besede, je počila struna.
France Je prenehal, položil je roke na Citre in glavo na roke.
Nastal je trenotek, ki ga ne pozabim. Njegov obraz je bil bled in glava kot mrtvaška, z globinami.
Nebo ve, kaj je takrat čutilo njegovo srce.
Videl sem, da je najbolje, da grem.
Hotel sem mu že podati roko in se posloviti, pa me nI pustil — še nekaj težkega je bilo v njegovi duši.
Naposled je prišlo na dan.
»Nekaj bi vas prosil.«
»Kaj pa?«
Mislil sem, da bo prosil podpore, pomoči za svojo mater ali bogve kaj. Dal bi mu bil vsega.
Rck^l pa je tako-le:
»GlneCi so bili pri meni fantje, pa so mi rekli, naj jim kaj zacitram. Jaz sem citral, oni so peli. Citral sem — pa sta se mi utrgali dve strun', danes pa še tretja, kot ste slišali sami. Zdaj skoro ne morem več igrati. Vi greste v mesto, prinesite mi, prosim, strun. Bom plačal, saj imam pokojnino.«
»Ne boš plačal, prinesem ali pošljem. Ti si že plačal, ko si dal svoje oči. —«•
Nato smo molčali vsi trije: on, jaz In citre.
Nastal je mrak.
S polja se Je vračala njegova mati. Videl sem jo od daleč in sklenil, da grem. Bal sem se sestanka vseh treh.
»France, strune dobiš, Igraj pa, kolikor Ie moreš.«
»Bom.«
Odšel sem — in žalost je šla pred menoj in za menoj. Še nebo se je zagrnilo y črno tkanino.
Na klancu sem se še enkrat ozrl nazaj v ravan.
Tedaj sem zaslišal še zadnji akord znane pesmi: Le enkrat bi videl... Ne vem, kaj mi je zastavilo pot.
Kot se je naslonil slepec na svoje citre, tako sem se naslonil jaz na svojo popotno palico in se zamislil... Le poj o zelenem hribčku in o sočnati trti in o lepi naši domovini, a videl jih ne boš več. Jokal no boš več, kadar boš jemal slovo. In tudi, ko boš umiral, ti zadnja solza ne bo potekla iz oči... Ob ti misli je počila struna tudi v meni in zaplakal sem v srcu.
Svet, ki praviš, da si pravičen, ali naj ti prinesemo v dar najdražje, kar imamo: vse svetle, lepe ln blage, odkrite in zlate oči naše mladosti, da jih pokrije tema, brezkončna noč?
Ko sem to pomislil, Je bil bled in žalosten tudi moj obraz, moje oko pa je bilo suho.
Pravijo pa, da je takrat človeška bolest največja, ko se celo solze posušijo.
;—1 11 ■ .-■jH^Sgsiijcr_ - ■ ■=
Milan Ivančič:
V zaporu.
Velikonočni spomin.
Prvi žarki jutranjega solncg, so boječe pogledali skozi ozko, zamračeno okno in plaho poljubili vlažno zldovje zaduhle celice, kot da se ga bojijo dotakniti, — ker vidijo le gorje, ki požira dan za dnem nešteto mladih žrtev, hrepenečih po zlati svobodi.
Na trdem ležišču leži mlad človek. Od trpljenja in gorj& izpite oči begajo nemirno po ozki celici in zro s hrepenenjem skozi okno k daljnjemu solncu, k luči... Zunaj vlada pomladno jutro v vsi svoji krasoti, polno moči in življenja, — a znotraj je samo prekletstvo in smrt. Neizprosna tujčeva roka ga je zgrabila kot hudodelca in ga vrgla med to vlažno zidovje, da mu izruje iz srca vse lepe misli o svobodi, da mu s silo iztrga iz mlade duše najblažje, najdragocenejše: ljubezen do domovine ...
Podprl si je glavo ob lakti in se je zamislil. Pred očmi so se mu vrstili ža--lostni spomini onega jutra, ko so ga i silo in po nedolžnem odvedli od doma v zapor.
Bilo je mračno, deževno, aprilovo jutro. Nizko nad vipavsko dolino se je pasla gosta, siva megla in ležala, ko težka m6ra nad vso tiho dolino in nad človeškimi srci.
Stal je pred hišo. Odpravljal se je z doma, da gre materi, ki so je borila s težko boleznijo, po zdravnika; hotel jo je iztrgati, četudi le za par trenutkov, ledenemu, smrtnemu objemu.
Izza hišnega vogala so se prikazali trije karabinierji in se mu približali hitrih j korakov. 7, nasmeškom so mu dejali, naj j gre 2 njimi. Pogledal jih je začudeno, ofi so se mu zarosile, z drhteTim, pojemajo-
čim glasom jih je vprašal: »Zakaj?« Niso
se zmenili za njegovo vprašanje, zapovedujoče so mu odgovorili, da mora ž njimi.
Tru, nepremičen, kakor da je izklesan iz kamna, je stal pred njimi. Njegova duša se je utopljala v srdu in bolesti. — Z njimi mora, četudi je nedolžen; zapustiti mora na smrt bolno mater, iti, da ga vržejo, kot nešteto drugih, v zaduhli zapor.
Kje je človeška pravica? Trpeča, nadvse ljubljena domovina! Kje je, tvoja prostost, po kateri hrepenijo tvoji otroci?
Premagal se je... Prosil je samo, če se sme posloviti od bolne matere. Dovolili so mu, toda eden je šel za njim, da mu ne uide.
Na postelji je ležala miti. skoraj nezavestna, ni ga več poznala, njegovo ime je klicala v mrzlični omotici. Nagnil s« je nad njo in jo strastno poljubil. Z ctročko udanostjo jo je objel, ki jo je ljubil v«* svoja mlada leta in ki ji je bil zdaj edino upanje in edina radost.
Stal je kot kip... Težka roka mu je legla molče na ramo: znamenje za odhod.
Še enkrat jo je objel in jo poljubil na blede ustnice, kot da hoče iz nje izsesati vso materino ljubezen, kot da se l»če napiti moči za trpljenje sužnjih dni...
Nenadoma je odprla široko svoje izmučene oči in vprla vanj pogled, poln materinske ljubezni, kot bi hotela reči:
.»Pojdi, ljubljeni edinec! Prenašaj moško svojo usodo... iz ljubezni do mene in iz ljubezni do domovine... Prišel bo dan, ko mene ne bo več, a domovina bo ostala... k nji se povrneš. Misli name in ljubi jo radi mene in ne sovraži nikogar, radi mene ne. Trobarvno solnce, naj bo solnce ljubezni in ne solnce srda... Ali me vidiš v srce, sin? Povej vsem, ki trpijo, da je to govorila mati zato, da ne bi več trpeli njih otroci... Z Bogom!«
Zaprla je izmučene oči, blažen mir je legel na njena lepa, bleda lica. Karabinisr je pristopil in ga je odvedel.
S silo so ga odtrgali od matere, siso ga pustili, da bi ji stal v poslednjih hipih ob strani, da bi ji v zadnjih trenutkih blažil trpljenje...
Vkovanega v težke okove kot hudodelca so ga gnali med nasajenimi bajoneti zato, ker je ljubil materine besede in ker ni hotel pričati na Iškarjotovo pif»rco.
Po dolgem maršu in trpljenju so dospeli do konca poti...
Težka pest duši tisoče nedolžnih žrtev in razjeda tisočero src, — da umira pod njeno težo nešteto mladih življenj. Od trpljenja obloženi hrbti se pripogibajo nizko k tlom, od bolesti izmučene oči gledajo s hrepenenjem k daljnemu solncu, k zlati svobodi, k vstajenju...
Tako je tedaj prišla Velikanoč, tako Je obiskala mnogotere tudi danes--—
Ključ je zaškripal v vratih in ga predramil iz težkih misli...
Vstopil je italijanski stražnik in mu prinesel jedi. Molče jo je postavil predenj in izginil.
Zaprla so se vrata, slišal se je težki zapah, ključ je zaškripal v zarjaveli ključavnici, po hodniku so odmevali koraki italijanske straže--. —
Ni pokusil jedi.
Izmučen se je vlegel na trdo ležišče, zaprl od slabosti trudne oči in njegove ustnice so šepetale tiho, skoraj neslišno:
O mati, o domovina!
Po dolgem hodniku so votlo odmevali težki koraki italijanske straže in trkali kot kladivo na ujetnikovo srce: pride čas!
i-
Silvester Škerl:
Iz dnevnika.
Ob vznožju stopnjišča katedrale je čepela stara ženica in je beračila. Ničesar ni videla; bila je popolnoma slepa. Oči je držala na široko odprte; siva zenica je bila razlita po očesu. V čelu je bilo razoranih. tisoč brazd, globokih in plitvih, kot od nevednega otroka oranih. Koža na licih se je svetila, bila je gladka, a i v njo so bile vrezane ostre črte. Ustnice so bile blede, kot da je iztekla vsa kri iz njih. Niso molile, a premikale so se v nioMtvi, Čer jam ena je imela ograjeno ogul^n^, napol ra/trgano sivo ruto, in tudi roke, okrog katerih se je tesno ovijal molek, so bile zavite v njo. Temno, od blata visoko gori poškropljeno krilo, je bilo zelo široko in jc pokrivalo polovico stopnjice.
Vsak d&n je sedela tam, in če si šel mimo zjutraj ob štirih, ali zvečer ob osmih, «i jo vedno videl na tistem mestu ...
Ni bilo megle. Vendar je človeka du-lilo in stiskialo. Nebo je jokalo... polagoma so se spuščale solze na zemljo in padale na nejevoljna lica, silile so v oči in v usta. Ceste so bile vse samo blato in človek je bil ves obupan od tega blata. — Mislil sem mimogrede: nebo joka na Ve-likonoč. Ali ni to čudno? še jaz bi jokal.,,
Zapazil sem staro, oslepelo ženico. Obstal sem na vogalu in sem jo gledal, dež pa se je usipal name ...
Žvonovi so zamolklo zapeli slavo. Obraz ženice jc naenkrat 7-adobil slove-
sen, zlat Izraz, a Je EoJ nato zopet postal
kot deževno nebo.
Nisem se zmenil za to. Stopal sem dalje po blatu in sem mislil na ubogo ženico.
Njeno življenje ne pozna dneva. V večni temi so zakopane njene oči. V njenem srcu je tudi izumrl dan. Vse, kar je njeno, je kamen, na katerem sedi in molek, ki ga drži morda že leta in leta v rokah ...
In njene ustnice se premikajo morda neprestano leta in leta in njene oči so leta in leta odprte in ne vidijo ničesar.
Morda je celo oglušela, morda... A ko je zaslišala tisti glas zvona, jo je zdramil i7. njene noči, srce se je zagibalo, ustnice so se ustavile, oči so se zagledale v .*oLnce, ki ga ni videla ne čutila dolgo — zaživela je.
A v hipu je zopet omahnila. Slepec ne more živeti. Legla je zopet v grob. Na cr.em mrzlem kamnu, z molkom v reki, s čepetajočimi ustnicami in s širokoodprtimi očmi.. ,,
* * *
Ljudje, ki so hodili po blr.ta, so obstali in poslušali Velikonočno pesem zvonov. Niso videli blata in niso čutili džja,. „ Velikanoč, Velikanoč!,.,
-----'-1 1 '*. -'.'•■'.v.
Rad. Peterih?-Petruška:
O Velikinooc
7r-wvi rr;r.!t?., t,-'.;- «*<—'to, pesem žirar-.zhg-.j sc v (3','J, bobni g-njite, piščali r—ir.Ite: On, Vr»'j, ne1! fo —»'.-"
Kako škripali rc z 7<-Hr.i pNmarj: in farizeji, ko jih bičal je za njih oš^bnet, kedar prsd čclrorl', cestninarji rjih blodnje prič?! j?!
Ko trumam ,'c z-.liraz.ih bednili ljubezni čiste moč oznanjeval, ko zdravil je telo in dušo nezavednih, —
spoznali r:>, da vre bi zanje daL * • •
rProstrits rjuhe, brttci, in stsljHc p*Ivuc, sestrice, dajte rož cvetočih sem, slavrte vsi, klobuke z glav in čalme! ,Hozan?! Kralj ocš spe v Jeruzalem!'« —
Treso po kotih se kuštravi farizeji, piemarji srepo skrivaj slavje zro; zvečer pri Ani se k veliki reji preplašeni in zbegani zbero.
No, stari Žid Jehuda s smehom reče: »Kaj niste čuli krikev: Kralj, naš car!? Pilat je v škripcih, on nam ne odreče, a drugo vse napravi naš — denari« —
Denar — sveta vladar, on vodi zla dejanja, ubojev in zločinov roj redi, a Judež Iškarjot o njem le sanja, se noč in dan mu pred očmi blešči.
Zdaj Njega, ki tako ga vedno ljubil, za trideset denarjev je prodal: pri svitu zvezd Ga v vrtu je poljubil; —• v zapor odvela Krista je drhal.
In dali so Mu križ na trudne rame
in odpeljali Ga na Golgoto.
Kdo Mu pretežki križ za hip vsaj sname,
tolaži Ga, pot spremi dolgo to?
Učenci vsi Njegovi so zbežali, le Janez je za Njim z Marijo šel, pa Peter skrival se za skale v dalji in v srcu vest pretežko je imel.,.
In vzdignili so križ, na križu Njega razpetega sred roparjev, barab. On, ki še mravlji storil ni nič zlega, umiral je v sramoti, reven, slab.
Ozrl se še na tolpo je s težavo, ljubav v očeh, v nebo pogled je vprl: »Odpusti, Oče, jim!« in sklonil glavo h krvavim prsim, vzdihnil in umrl.,.
In kakor z boljo strašno prepojena drhteč priroda je zaplakala in od noči in bliskov oslepljena je tolpa v grozi kazni čakala.
Smejč se židje zdaj. — Prezgodaj, Ana, rokž si maneš, in ti, farizej, veselja tvojega je pesem rana; pod skalo stopi v jutro in poglej:
Omamljeni leže na tleh vojniki in strgani pečati so navskriž, odvaljen z groba kamen je veliki in grob je prazen!.. Kajfež! Kaj drhtiš? —
Zvonovi zvonite, orgije donite,
pesem zmagalna razlegaj se v dalj,
bobni grmite, piščali zvenite:
On, naš k r a 1 j, n a š B o g j e vstal!
Jo2*?
Naši materi
(Ob njeni smrti 30, marca 1920.)
Mati spi med zelenjem in prvim cvetjem in sanja —. kot ni sanjala še nikdar. Niti ob valih in šumu belih voda, kjer se je rodila, niti ne ob deviški molitvi na našem najlepšem, najsvetejšem bregu, kjer se je učilo njeno srce služiti Velikemu in Svetemu, niti v raju našega doma, ki ga je tako vzljubila. Te sanje so večne.
Ne gleda nas več s svojimi mirnimi, globokimi očmi. V večnost zamišljene spe in zr6 svet&. Taka je kot so vsi, ki so izpili kelih življenja do dna: Mrtva. Bele roke, v dobroti in gostoljubju poznane in neprekosljive, oklepajo svetel križ. Nj«n obraz jn bled, globoko upal. Nemirno hodijo in begajo po njem s°nce belih luči, ki se skrivnostno svetlikajo Iz t°mnega zelenja. Čelo, prej polno skrbi, je danes ob-ledenelo, mirno. Kot njiva v svetlem solncu, je belo in razorano.
Katera dobra mati v svojem življenju ni bi)? m^^nica?
V	de! ,.t,vu pokorna Bogu in ljudem, skrbna in nedosegljiva v materinski dolžnosti. Sina, ki je stopil k mizi Gospodov', je spremljala v življenju, in g°, ppvemljala na zadnji poti. Ne vem. Še jp bil *r T>jp*>err> življenju dan. ki bi bil broz dobrih dsl. K^t od Poga preizkušena žlah+na roža je b?'a, Ts-ino močna in krepka kot Ma^abeika.
T", kot M?kabejka! K^o <=« no. jspo-rtfn.U "adnjih let? Skrb za skrbjo, bol zp, b^jo padala nanjo —- kar j« bi!a mati.
Ob Soči je bil ranjen njnn sin: v težki sltrtrj: je tedrj tmoetala vs* noči — in je tLTY\-j v domovini
Eruffi so je ponesrečil ob Airiji- ho-l?Li jc urrr^ti ob njegovi smrti, ko ga je sprTiljaJi rv zadnji poti.
In tretji? Bog, kaj j"! s trojim, ki Zi7i in ftoji ob njene-n mrtvem truplu, ne r^r.rp^n povedati. Ali je li3t v ve4n ali je hrart. predi ravn!-><\ dolgočasne in puste? Pam i«. k?r nima matero
In ostali... Polr.o nan je, ki smo te potrebovali in za kater*? si živeli. Dan^s čutimo, kaj si nam bila ...
V	začetku velikega tedna si izpraznila trpljenj"? do dna in ce poslovila v bridkosti od svfiti, ir. njegovega gorja. Zrli smo tc: bolest te je spremljala na zadnji poti — izmučeno in dc križa trpečo. — Ti si
i nas blagoslavljala: S tresočo roko si nam vdihnila zadnjo blago misel. Motno in govorila si, vrla Makabeika, velike besedo vere .katera moč te je podpirala v vseh tvojih težkih dneh.
O mati, težka je bila ta bol in zato je bila vredna globokih, večnih sanj. Zato spi in blagor ti!
Mi jočeiro za teboj in ko spiš med nami ni colnrn ne na nebu in ne v nas. Megle smrti so ga zastrle in oblaki so zakrili njegovo luč.
Le lahen pomladen dež rosi, rosi... In od rož in zelenih vej padajo njegove solze, kot bi vedele tudi one, da si umrla Ti, ki si ljubila vse brez razločka in z enako ljubeznijo.
Naj te nc obtožuje ta solza, mati, ki je padla ob spominu na te in v sožalju do onih, katerih dragocena last si bila. Po-' trti smo od žalosti in skoraj ne vidimo Vstajenja. Toda Tvoje oči ga zr6, kot ga niso zrle šc nikoli...
-- -=
Branko Jeglič:
Pravljica o potici.
Velikonočni prazniki že pozvanjajo. Deklice trgajo zvončke, dečki čutijo pomladno prostost. Cerkev hrani za vsake-i ga nekaj prijetnega, veličastnega, ki prehaja počasi v srce. Veličastno razpoloženje vlada povsod, tudi na strehi, kjer puši ponosni črnec obširnejše oblake, celo prebivalci kurnika na dvorišču se vznemirjajo, ker vtihotapili so izvoznice za rdeče-lične pisanice.
Pred hišo sedijo Ivanček, Tonček in Jožek in se prerekajo, zakaj da leži kamen sredi ceste. Ivanček, najstarejši med njimi, seda modro in temno razlaga pomen teh lepih časov. Črne hlačice in enak suknjič sta malo pobeljena, Porednež je gotovo stikal po kuhinji in opazoval kaj se vrši v peči. Hodi že v prvo ljudsko šolo in se uči pisati slovenski, Jožek mu je precej podoben. Tudi se rad sporeka za prazen nič. Rad pozvanja v žepu s sve-tinjcima, ki jih je kupil za drag denar. Že od nekdaj se rad krega z Ivančkom, ker vsak izmed njiju zahteva vse zase. Kdo-naj ustreže obema? Tonček je častni član vaških pretegnjencev, ki spremljajo vsako novico s svojimi prepiri. Jasno je, da ima zelo razvit govorilni organ. Torej, kdo naj se ž njim oporeka. Tako se oporekajo in ugibajo ime one živali, ki ji sekajo bedra in jih stavijo ob velikonočnem času lačnim na ogled. — Reši jih Tinka, zala ae-i vojčica ponosnega noska in kratkih las.
»Glejte fantič!, pisano potico icnam; kdo jo hoče?«
Tvančkova modrost (n samozavest, da so njegove besede čisti evangelij, jo zahteva, ker zna pisati. Jožek toži Ivančka, Ivanček črni Jožka. Tonček vriska in skače v svojih rdečih hlačicah. Hajd, vsi so na nogah, beseda da besedo, žalitev da žalitev. Vname se boj. Tinka, ovenčana z neštevilnimi lepimi cvetkami, je zgubila vse. Žalostno gleda v borenje mladih fantičev. Vsi se ji studijo, nihče ji ni simpatičen, akoravno je že davno pogledala čez mizo.
Zdaj ima potico Ivanček, zdaj spet Jožek. Tonček se krega brez odmora, po. tem zopet joče, gotovo še sam ne ve, kako velik revež je, brez pravic. Verižnik, ki vtapljaiš milijone v žlici kaše. Puhla
gosposka butica... itd____ (Saj že zna
vsak otrok te tako poljudne psovke današnjih dni.) Tako je nastal v sobi pravi shod, kjer vsak protestira in zahteva svoje pravice.
O, sladka, notica, kako te žro; komur prideš v roke, povsod te grizejo! —.
Tinka se že kesa, da jim je prinesla sladko^ potico; saj so vsi tako lačno zijali v kuhinjo. Zdaj, pa.., zdaj vidi, kako se obnašajo! Zaupila je: »Fantje, bodite pametni.«
Toda, drli so se dalje... »Jajmine, za božjo voljo! Glejte, oče prihaja!«
Vrata se odpro. Nekaj trdih besed, nekaj poljubov s šibo in — potice ni več. Vei teko jokaje za očetom, toda prepolno ,..
* • *
Zaklenkalo je iz visokih lin, Veselo vstajenje je pelo po cestah. Dolge vrste ljudi so spremljale ta pohod, še sam trdi or? je udeležil vstajenja in veselo jedel potico, — Ivanček, Jožek in Tonček pa ■edijo d oma v kotit in sanjajo o sladki medeni potici. Še nikdar niso bili tako zelo prijatelji Prepozen kes ne zadostuje, treba je pameti, pameti....
—■— ■ —18 * ■ 1 5=38 Maksim Gorkij:
Mati.
Imel sem prijatelja, ki je bil še mlad, ko ga je težko preizkusila usoda. Bil je človek, ki ni poznal stranpoti, zato je tudi dospel naravnost tja. odkjer ni več vrnitve .., Moj prijatelj je imel mater, triinšest-desetletno starko, na katero ie že čakala smrt za vrati. Istega dne, ko sem prejel zlo vest, kaj se je zgodilo mojemu prijatelju, sem prejel tudi pismo od njegove matere. V tem pismu mi je naznanjala, da me bo njen sin obiskal. Priporočila je mojemu varstvu njegovo dušo in njegovo telo in je vprašala, če morda ni že prišel in kako se kaj imava. Ko sem prebral pismo, sem gledal par trenotkov to malo, bolno, staro ženico pred seboj. Videl sem ugasel pogled, ki je razodeval neizmerno ljubezen do svojega sina in mislil sem nato, da napolnjuje skrb za njegovo srečo celo njeno življenje.
Ali naj ji razodenem grozno resnico? Resnice človek ne more prenesti. Take resnice namreč, ki prežene vso pregreš-nost iz človeške cluBe, Ti resnici kličem: Bedi pozdravljena!
Toda poznam tudi drugo resnico, ki pade na glavo kot kamen in nam vzame možnost, da bi živeli ter nas umori.
Če povem materi, da je njen sin izgubljen za vedno, tedaj jo umorim. Saj je pol svojega življenja zastavila za dobro svojega sina! In danes, na pragu smrti, naj izgubi vsaktero upanje, da men sin ne potrebuje te ali one pomoči, da se mora za-naprej sama bojevati in sama zmagovati? In nji, ki čaka zmage, naj vržem trde besede v obraz:
»Tvoj sin je padel,«
Nikdar! Raje bom lagal.
Posnel sem pisavo svojega prijatelja in pisal pismo, za pismom, in slednjega sem začel: »Draga, ljuba mamica!«
In odgovarjala mi je prisrčno in toplo in je prosila mene, mene, naj se varujem stoterih stvari.
Jaz pa, ki sem posnemal pisavo nje-nega sina, sem ji pisal, da sem zdrav in da mi gre dobro na svetu, opisoval sem ji uspehe, ki jih dosegam v življenju in v družbi sem ji zagotavljal, da se bom ravnal po njenih nasvetih. Odgovarjala mi je vsa vc-vesela:
»Moj dragi edinec. Še nikoli nisi bil tako prisrčen do mene, kot zdaj v teh pismih. Bog te blagoslovi!
Trudil sem se. da sem zopet naslikal z najlepšimi barvami svojo srečo in svoje veselje, ko imam tako dobro in tako pobožno mamico.
Odgovorila mi je:
»Materi, ki ima tako ljubega sina, jc lahko umreti.«
In umrla je v veri v srečo njenega sina ,ravno v onem trenotku, ko ie ta zapustil ječo in se napotil v prognnnrlvo. ki ne pozna vrnitve.