DOI 10.57589/srl.v70i1.4002
UDK 274:930.85(497.4)"15"
Kozma Ahačič
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
kozma.ahacic@zrc-sazu.si
NOVE NAJDBE SLOVENSKIH PROTESTANTIK 16. STOLETJA IN PREGLED 
TRENUTNEGA STANJA (1550–1575)
Prispevek kot prvi v vrsti dveh prinaša pregled že znanih in nedavno na novo evidentiranih 
nahajališč posameznih del slovenskih protestantskih piscev iz časovnega obdobja od 1550 do 
1575. Temu je dodan povzemalni pregled faksimilov, reprintov in drugih izdaj teh del skupaj z 
informacijo o njihovi digitalni dostopnosti. Temeljni namen prispevka je vzpodbuditi nadaljnje 
evidentiranje izvodov že znanih del, morda pa tudi odkritje kakega od treh zaenkrat izgubljenih 
del slovenskih protestantskih piscev. 
Ključne besede: slovenski jezik, bibliografija, 16. stoletje, Primož Trubar, Jurij Dalmatin, 
Adam Bohorič, Sebastijan Krelj
This article (the first in a series of two) summarizes previously known and newly docu-
mented works by Slovenian Protestant writers created between 1550 and 1575. In addition, 
there is an overview of facsimiles, reprints, and other editions of these works, accompanied 
by information on their digital availability. The essential purpose of this article is to stimulate 
further documentation of copies of works already known, along with the potential discovery 
of any of the three works by Slovenian Protestant writers that are currently considered lost.
Keywords: Slovenian, bibliography, sixteenth century, Primož Trubar, Jurij Dalmatin, 
Adam Bohorič, Sebastijan Krelj
Prispevek1 prinaša pregled trenutnega stanja vseh znanih in evidentiranih izvodov 
posameznih del slovenskih protestantskih piscev od leta 1550 do 1575. V naslednji 
številki revije mu bo sledil pregled od leta 1576 do 1603. Zadnji takšen pregled je 
opravil Branko Berčič (1968: 152–268), ki prinaša tudi natančne opise posameznih 
knjig. Pri raziskavah za monografijo o knjigah slovenskih protestantskih piscev (Ahačič 
2021) smo naleteli na večje število novih izvodov, pa tudi spremenjeni status nekaterih 
starejših izvodov, zato Berčičev pregled ponavljamo v skrajšani obliki s poudarkom 
na novem. Na druge vire opozarjamo sproti.
Vsako delo je uvedeno z zapovrstno številko (glede na rekonstruiran vrstni red 
izdaje), navedbo avtorja, posodobljenega (ali prevedenega) naslova in leta izida 
knjige. Sledi oznaka dela v spletnem seznamu VD 16 (Verzeichnis der im deutschen 
Sprachbereich erschienenen Drucke des 16. Jahrhunderts), za podpičjem še oznaka 
opisa dela v pregledu Branka Berčiča (1968). Z manjšimi črkami je naveden izvirni 
naslov posameznega dela (po potrebi tudi naslovi knjig, ki bi jih lahko pogojno šteli 
kot samostojne bibliografske enote) ter prestavitev naslova v sodobno slovenščino. Vsa 
1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa P6-0038, ki ga financira ARRS.
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 1, januar–marec34
nahajališča so označena z nazivom knjižnice, mestom in s signaturo. Na novodkrite 
izvode je posebej opozorjeno. Na kratko je opisan tudi obseg posamezne knjige in 
navedeno število natisnjenih izvodov (kjer je znano). 
Tem podatkom sledi navedba vseh faksimilov, reprintov, študijskih izdaj, spletnih 
izdaj in spletnih strani, na katerih so dostopne fotografije posamezne knjige. 
Od Berčiča dalje je bilo sistematično zbiranje tovrstnih podatkov manj intenzivno. 
Informacije o posameznih izvodih in dopolnitve informacij o nahajališčih so bile precej 
razpršene (prim. Ahačič 2013; Jonatan Vinkler v Zbranih delih; Glavan 1999, 2008; 
Weismann 1972, 2014; in posamično drugod, zlasti v navedenih reprintih in faksimilnih 
izdajah), povsem mogoče je, da smo tudi v našem pregledu spregledali kako navedbo 
novega izvoda v nam neznani literaturi. Prednost našega pregleda je čas, ko smo ga 
opravljali: digitalizacija najrazličnejših katalogov in bibliografij nam je omogočila 
lažji vpogled v trenutno stanje po svetu, poleg tega pa tudi iskanje neustrezno vpisanih 
knjig, ki jih v nedigitaliziranih katalogih ni bilo mogoče najti. Nekaj informacij smo 
dobili tudi ob direktni komunikaciji s posameznimi ustanovami. Skupaj smo našli 27 
izvodov, ki so bili doslej raziskovalcem slovenike 16. stoletja neznani (temu lahko 
prištejemo še tri izvode, ki smo jih našli leta 2013).
Ob tem opozarjamo na tri dela, ki jih še vedno iščemo. To so: Elementale Labacense 
in Nomenclatura trium linguarum, Latinae, Germanicae et Sclavonicae Adama Bohoriča 
iz sedemdesetih let,2 Formula concordiae Primoža Trubarja iz leta 1581 (Rupel 1962: 
213; Berčič §40) ter katoliški katekizem Compendium catechismi catholici in Slavonica 
lingua, ki ga je leta 1574 izdal Lenart Pachernecker.3
Dela so navedena po kronološkem redu izhajanja, kakor ga je bilo mogoče rekon-
struirati (Ahačič 2021).
1. Primož Trubar: Katekizem, Schwäbisch Hall, 1550 (VD16 T 2097, T 2104; 
Berčič §2)
Catechiſmus In der Windiſchenn Sprach, ſambt einer kürtzen Außlegung in geſang weiß. 
Item die Litanai vnd ein predig vom rechten Glauben, geſtelt, durch Philopatridum Illiricum. 
Anu kratku Poduuzhene ſkaterim vſaki zhlouik more vnebu pryti. [Katekizem v slovenskem 
jeziku s kratko razlago v obliki pesmi. Prav tako litanije in pridiga o pravi veri. Sestavil 
slovenski/slovanski domoljub. Kratek nauk, s pomočjo katerega lahko vsak človek pride v 
nebesa.]
Katekizem je ohranjen v enem samem izvodu v Österreichische Nationalbibliothek4 
na Dunaju (18.Z.44). Natisnjen je v dvanajsterki in vezan skupaj z abecednikoma iz let 
1550 in 1555. Knjiga obsega skupaj z naslovnim listom 260 strani. Izšli so trije reprinti 
2 Edini izvod je bil izgubljen na začetku 20. stoletja (Kidrič 1924: 128–30); Berčič §35.
3 Trubar, št. 24 v tem pregledu, str. 1 (A2a); Berčič §24.
4 Poimenovanj knjižnic v tem prispevku izjemoma ne prevajamo. Za to sta dva razloga: pri manj znanih 
knjižnicah bi lahko prihajalo do zamenjav; ob navedbi originalnega naziva ob vsakokratnem prevodu bi 
postalo besedilo težko berljivo.
35Kozma Ahačič: Nove najdbe slovenskih protestantik 16. stoletja in pregled trenutnega stanja (1550–1575)
(1935, brez spremne besede; 1997, brez spremne besede; 2000, spremna beseda Janko 
Kos), delni faksimile (1970, spremna beseda po poglavju iz knjige Mirka Rupla: Primož 
Trubar), popolni faksimile (2000, spremni besedi Matjaž Kmecl in Martin Žnideršič), 
izdaja v Zbranih delih 1 (2002, spremna beseda Igor Grdina in Fanika Krajnc Vrečko) 
in diplomatični prepis s prevodom v sodobno slovenščino (2009, prevod Vinko Ošlak, 
uredil in spremno besedo napisal Kozma Ahačič). Prepis besedila je dostopen v Korpusu 
16. Pesmi iz Katekizma so ponatiskovali v vseh nadaljnjih izdajah protestantskih pe-
smaric v 16. stoletju (1563, 1567, 1574, 1579, 1584 in 1595).
2. Primož Trubar: Abecednik in mali katekizem, Schwäbisch Hall, 1550 (VD16 
T 2096; Berčič §3)
Abecedarium vnd der klein Catechiſmus In der Windiſchen Sprach. Ane Buquice, is tih ſe 
ty Mladi inu preproſti Slouenci mogo lahku vkratkim zhaſu brati nauuzhiti, Vtih ſo tudi ty 
vegſhy ſtuki te kerſzhanſke Vere inu ane Molytue, te ſo prepiſane od aniga Peryatila vſeh 
Slouenzou. [Abecednik in mali katekizem v slovenskem jeziku. Knjižica, iz katere se lahko 
mladi in neuki Slovenci zlahka in v kratkem času naučijo brati. V njej so tudi poglavitni 
nauki krščanske vere in molitve – te je prepisal neki prijatelj vseh Slovencev.]
Abecednik je ohranjen v enem samem izvodu v Österreichische Nationalbibliothek 
pod signaturo 18.Z.44 (gl. 1). Knjižica obsega skupaj z naslovnico 27 tiskanih in tri 
prazne strani, natisnjena je v dvanajsterki. Izšli so reprint (1966, spremna beseda Branko 
Berčič), popolni faksimile (2000, spremni besedi Matjaž Kmecl in Martin Žnideršič), 
izdaja v Zbranih delih 1 (2002, spremna beseda Igor Grdina in Fanika Krajnc Vrečko) 
in diplomatični prepis s prevodom v sodobno slovenščino (2008, prevod in spremna 
beseda Kozma Ahačič). Slike ohranjenega izvoda so dostopne na spletu,5 prepis besedila 
je dostopen v Korpusu 16.
3. Primož Trubar: Ta evangeli svetiga Matevža, Tübingen [= Reutlingen], 1555 
(VD16 B 4901; Berčič §6)
TA EVANGELI SVETIGA MATEVSHA, SDAI PERVIZH VTA Slouenski Ieſig preober-
nen. EVANGELIVM D. N. IESV Chriſti, Authore Matthaeo. nunc primum uerſum in lingu-
am Schlauicam. [Evangelij sv. Mateja, zdaj prvič preveden v slovenski jezik.]
Knjiga je ohranjena v petih izvodih, in sicer so bili doslej znani izvodi v Stadtbibliothek 
v Schaffhausnu (signatura K St 2), v Österreichische Nationalbibliothek na Dunaju 
(BE. 1. V. 46) in v Zentralbibliothek v Zürichu (Bibl. 252), na novo pa smo našli še 
izvoda v Universitätsbibliothek v Frankfurtu ob Majni (Ms var oct. 2) in v Herzog-
August-Bibliothek v Wolfenbüttlu (Bibel-S. 1093 [719 Th. qu.]). Skupaj z naslovnico 
obsega 184 strani v osmerki. Ta evangeli svetiga Matevža je doživel več ponatisov. 
Prirejenega je že Trubar vključil v Ta prvi dejl tiga Noviga testamenta (1557) in v Ta 
celi Novi testament (1581–82). Izšli so dva reprinta (1993, spremna beseda Mihael 
Glavan; 2006, v zbirki Biblia Slavica s knjigo komentarjev) in izdaja v Zbranih delih 
5 http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0.
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 1, januar–marec36
12 (2007, spremne besede Klaudija Sedar, Geza Filo in Jonatan Vinkler). Frankfurtski6 
in dunajski7 izvod sta dostopna na spletu, prepis besedila je dostopen v Korpusu 16.
4. Primož Trubar: Katekizem, Tübingen [= Reutlingen], 1555 (VD16 T 2107; 
Berčič §5)
CATECHISMVS. Vslouenskim Ieſiku ſano kratko ſastopno Islago. Inu ene Molytue tar 
Nauuki Boshy. Vſeti is zhiſtiga ſuetiga piſma. [Katekizem v slovenskem jeziku s kratko in 
razumljivo razlago in molitve ter božji nauki, vzeti iz čistega Svetega pisma.]
Katekizem je ohranjen v dveh izvodih: v dunajski narodni knjižnici Österreichische 
Nationalbibliothek pod signaturo 31.X.45 in Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani 
pod signaturo 97994. Katekizem je najstarejša Trubarjeva knjiga, ki jo hranimo tudi v 
Sloveniji. Ljubljanski izvod je skrbno restavriran (1992) in je ena najlepših, hkrati pa 
tudi najmanjših Trubarjevih knjig v Narodni in univerzitetni knjižnici. Knjiga obsega 
204 strani (102 lista) v šestnajsterki. Izšli so popolni faksimile (1992, spremna beseda 
Mihael Glavan), reprint tega natisa (1999) in izdaja v Zbranih delih 1 (2002, spremna 
beseda Igor Grdina in Fanika Krajnc Vrečko). Ljubljanski izvod je dostopen na spletu,8 
prepis besedila pa v Korpusu 16.
5. Primož Trubar: Abecednik, Tübingen [= Reutlingen], 1555 (VD16 T 2098; 
Berčič §4)
ABECEDARIVM. ENE BVQVICE, is katerih ſe ti mladi inu preproſti Slouenci, mogo lahku 
tar hitru brati inu piſſati nauuzhiti. [Abecednik. Knjižica, iz katere se lahko mladi in neuki 
Slovenci zlahka in hitro naučijo brati in pisati.]
Abecednik je ohranjen v enem samem izvodu, privezanem h Katekizmu (1550) in 
Abecedniku (1550), pod signaturo 18.Z.44/Adl. 2 v Österreichische Nationalbibliothek 
(gl. 1). Knjižica obsega 15 strani (8 listov) v osmerki. Delo je izšlo v reprintu (1959, 
spremna beseda Mirko Rupel), v faksimilu (2000, spremna beseda Matjaž Kmecl in 
Martin Žnideršič) in v izdaji v Zbranih delih 1 (2002, spremna beseda Igor Grdina in 
Fanika Krajnc Vrečko). Prepis besedila je dostopen v Korpusu 16.
6. Peter Pavel Vergerij in Primož Trubar: Ena molitov tih krščenikov, Tübingen 
[= Reutlingen?], 1555 (VD16 V 674; Berčič §7)
ENA MOLITOV TIH KERSzhenikou, kir ſo ſa volo te praue Vere Vieſuſa Criſtuſa, pregnani. 
ORATIONE DE PERſeguitati, e foruſciti per lo Euangelio, e per Gieſu Criſto. [= Molitev 
kristjanov, ki so preganjani zaradi prave vere v Jezusa Kristusa.]
Knjižica je ohranjena v štirih izvodih: v Österreichische Nationalbibliothek (B.E. 
2.R.62(5)) na Dunaju, v Bibliotheca Nazionale di S. Marco (Misc. 1944.7 b) v Benetkah, 
v knjižnici Herzog-August-Bibliothek v Wolfenbüttlu, na novo pa smo našli še izvod 
Stadtbibliothek v Frankfurtu ob Majni (Ms. var. oct. 2/4). Knjiga obsega skupaj z 
6 http://sammlungen.ub.uni-frankfurt.de/urn/urn:nbn:de:hebis:30:2-336270. 
7 http://data.onb.ac.at/rep/10B0B382, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YJJAOL2
8 http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YWVRXRGL. 
37Kozma Ahačič: Nove najdbe slovenskih protestantik 16. stoletja in pregled trenutnega stanja (1550–1575)
naslovnico in dvema nepotiskanima stranema 16 strani v osmerki. Prepis slovenskega 
prevoda molitve je bil objavljen v Zbranih delih 4 (2006, spremna beseda Jonatan 
Vinkler). Frankfurtski in dunajski izvod sta dostopna na spletu,9 prepis besedila je 
dostopen v Korpusu 16.
7. Primož Trubar: Ta prvi dejl tiga Noviga testamenta, Tübingen, 1557 (VD16 
B 4580; Berčič §8)
»Nemška« različica knjige:
TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, VTIM SO VSI SHTYRI EVANGELI-
STI INV TV DIAne tih Iogrou, ſdai peruizh vta Slouenski Ieſik, Skuſi Primosha Truberia 
ſueiſtu preobernen. KAR IE VEZH PER TIM, INV kadai ta drugi Deil bode dokonan, tebi 
ta druga ſtran Letiga papyria pouei. [Prvi del Nove zaveze, v njem so vsi štirje evangelisti 
in Apostolska dela, v slovenščino ga je prvič zvesto prevedel Primož Trubar. Kaj še obsega 
knjiga in kdaj bo dokončan drugi del, ti pove druga stran tega lista.]
»Slovenska« različica knjige:
TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, VTIM SO VSI SHTYRI EVANGE-
LIſti, inu Diane tih Iogrou, ſdai Peruizh uta Slouenski Ieſik, Skuſi Primosha Truberia, ſueiſtu 
preobernen. PER TIM IMASH, OD SPRED en kratig Nauuk, kai vſe S. Piſmu uſebi dershi, 
Ta Kolendar, Inu eno dolgo Predguuor, Vti ſe ſaſtopnu vuzhe vſi potrebni Articuli oli Sh-
tuki te kerszhanske Vere, Inu potle na konzu, eno kratko Poſtillo. [Prvi del Nove zaveze, v 
njem so vsi štirje evangelisti in Apostolska dela, v slovenščino ga je prvič zvesto prevedel 
Primož Trubar. Ob tem stoji spredaj kratek nauk, kaj obsega Sveto pismo, koledar, in dolgi 
predgovor, v katerem je razumljiv nauk o vseh bistvenih členih krščanske vere; na koncu pa 
je dodana kratka postila.]
Vsebovane knjige:
Ta slovenski kolendar, Tübingen, 1557
TA SLOVENSKI KOLENDAR KIR VSELEI TERpi, Inu ena Tabla per nim, Ta kaſshe inu 
praui Try inu Sedemdeſſet Leit naprei, Kakou Nedelski Pushtab bode vſaku Leitu, Kuliku 
Nedel inu Dni od Boſshyza do Puſta. Eni Raimi, ty prauio, kadai bode dobru Vreme, Vſake 
Quatri, Ta dalshi dan, Ta kratshi Nuzh. Kadai ſe Leitu, Syma, Spomlat inu Ieſſen ſezheno, 
Kuliku ie Dni venim Leitu, Kuliku ie Leit kar ta Sueit ſtoy. En Regishter, ta praui, Kuliku ie 
Bucqui inu Capitolou vſiga S. Piſma, koku ſe uſake Bucque Bukouski inu Slouenski imenuio, 
kratku inu dolgu. Piſsheio. [Slovenski koledar, ki velja za vse čase, in ob njem tabela, ki kaže 
za 73 let vnaprej, katera nedeljska črka velja za posamezno leto, koliko nedelj in dni je od 
božiča do pusta. Rime, ki pravijo, kdaj bo dobro vreme, kdaj so kvatre, najdaljši dan, najkraj-
ša noč, kdaj se začnejo poletje, zima, pomlad in jesen, koliko dni je v enem letu, koliko let 
obstaja ta svet. Seznam, iz katerega je razvidno, koliko je knjig in poglavij v Svetem pismu, 
kako se vsaka knjiga imenuje v latinščini in v slovenščini ter kako se pišejo kratko in dolgo.]
Ena dolga predguvor, Tübingen, 1557
TIGA NOVIGA TESTAMENTA ENA DOLGA PREDGVVOR. VTI SO TY NER POT-
REBNISHI INV pridnishi Articuli oli shtuki te kerszhanske Vere, Inu kateri slishio hprauimu 
9 http://sammlungen.ub.uni-frankfurt.de/urn/urn:nbn:de:hebis:30:2-336304, http://data.onb.ac.at/
rep/10B2194D. 
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 1, januar–marec38
ſaſtopu vſiga S. Piſma, ſueiſtu inu ſaſtopnu Islosheni, skuſi Primosha Truberia Crainza. [Dolgi 
predgovor v Novo zavezo. V njem so natančno in razumljivo razloženi najpomembnejši in 
najkoristnejši artikuli ali členi krščanske vere, ki pomagajo k pravilnemu razumevanju celot-
nega Svetega pisma. Zvesto in razumljivo jih je razložil Primož Trubar Kranjec.]
En regišter, ena kratka postila, Tübingen, 1558
EN REGISHTER, TA KASHE, KEI TY NEDELSKI INV TIH DRVGIH PRASNIkou Eu-
angelij, vtim Nouim Teſtamentu, ſe imaio iskati inu naiti. Per tim ie tudi ena kratka Poſtilla, 
Vti ſe praui, kateri Nauuki inu Troshti vſakim Euangeliu ſuſeb, ſe imaio nerbule ſamerkati 
inu ohraniti. [Seznam, ki kaže, kje v Novi zavezi najdemo nedeljske in druge praznične 
evangelije. Ob njem je tudi kratka postila, v kateri razlagamo, na katere nauke in tolažbe v 
vsakem posamičnem evangeliju moramo biti najbolj pozorni in si jih moramo zapomniti.]
Knjigo imamo danes v osemnajstih izvodih, ki pa so zelo različno ohranjeni in 
dostopni. Podatek, da imajo v določeni knjižnici izvod te knjige, tako ne zadostuje, 
če želimo videti knjigo v celoti. Izvod s signaturo 88137 iz Narodne in univerzitetne 
knjižnice v Ljubljani na primer vsebuje le nekaj izredno poškodovanih listov. Dodaten 
problem je, da je knjiga strukturirana na način, ki zmede še tako izkušenega biblio-
tekarja, in da je izšla v dveh različicah. Najboljši izhodiščni izvod hranijo v dunajski 
narodni knjižnici Österreichische Nationalbibliothek (BE. 9. Q. 33(1)), manj poško-
dovani izvod v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani ima signaturo R 292964. 
Ostali preverjeni izvodi so: Ptuj: knjižnica minoritskega samostana, Basel: Öffentliche 
Bibliothek der Universität (F G VII 35), Dunaj: Institut für Slawistik (A Dr 1), London: 
The British Museum (C. 110. e. 6), München: Bayerische Staatsbibliothek (B. rel. 4 
O) in Universitätsbibliothek (4° Bibl. 1000), Gradec: Universitätsbibliothek (Teol II 
310), Neuchâtel: Bibliothèque des pasteurs, Schaffhausen: Stadtbibliothek (Z A 929). 
Nepreverjeni izvodi se po bibliotečnih zaznamkih nahajajo še na naslednjih mestih: 
Berlin: Deutsche Staatsbibliothek, Dresden: Sächsische Landesbibliothek, Erlangen: 
Universitätsbibliothek (novoodkriti izvod: Thl. II 56; Ahačič 2013: 553), Gradec: 
Steiermärkische Landesbibliothek, Regensburg: Staatliche Bibliothek in Frančiskanski 
samostan Nazarje. Poleg erlangenskega smo našli še dva izvoda: prvega hrani The 
Morgan Library and Museum v New Yorku (E1 04 A, prvi lastnik v 16. stoletju je bil 
»Philip Jacob Raunichar«), drugega pa University Library v Cambridgu (Young.119). 
Knjiga je natisnjena v osmerki.
Posamezni deli imajo naslednji obseg: besedilo slovenske različice uvodnih strani 
z naslovnico obsega 8 strani (na 4 listih); besedilo nemške različice uvodnih strani z 
naslovnico obsega 24 strani (na 12 listih); prevod svetopisemskih knjig obsega 431 strani 
(na 216 listih); Slovenski kolendar obsega 16 strani (na 8 listih); Ena dolga predguvor 
obsega 197 strani (na 98 listih), En regišter obsega 255 strani (na 128 listih). Skupni 
obseg celotnega dela, vseh knjig je torej 931 strani (na 466 listih). Popravljeni prevod 
svetopisemskih besedil iz te knjige je že Trubar vključil v svojo izdajo Ta celi novi 
Testamenent (1581–82). Leta 1986 je izšel reprint Ene dolge predguvori (spremna be-
seda Jože Rajhman), leta 1957 in 1986 faksimile Tiga slovenskiga kolendarja (spremni 
besedi Mirko Rupel in Bogomir Gerlanc), delo pa je bilo objavljeno tudi v Zbranih 
39Kozma Ahačič: Nove najdbe slovenskih protestantik 16. stoletja in pregled trenutnega stanja (1550–1575)
delih 3 in 6–8 (spremne besede Jonatan Vinkler in Fanika Krajnc Vrečko). Dunajski 
izvod je dostopen na spletu,10 prepis besedila je dostopen v Korpusu 16.
8. Primož Trubar: Ta drugi dejl tiga Noviga testamenta, Tübingen, 1560 (VD 
16 B 4581;11 Berčič §9)
TA DRVGI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, VTIM BOSH IMEL VSE LISTY INV 
PISma tih Iogrou, Skratkimi inu Saſtopnimi Islagami, Sdai Peruizh is mnogeterih Ieſikou, 
vta Slouenski, skuſi Primosha Truberia Crainza, ſueiſtu preobernen. [Drugi del Nove zaveze, 
v njem boš imel vsa pisma apostolov s kratkimi in razumljivimi razlagami – zdaj prvič v 
zvestem prevodu Primoža Trubarja Kranjca iz mnogih jezikov v slovenščino.]
Knjigo hranijo Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (R 10064, R I 85345), 
Študijska knjižnica Celje, minoritski samostan na Ptuju (4758), The British Library 
v Londonu (C. 110. e. 6), Universitätsbibliothek v Münchnu (0014/W 4 Bibl. 999a) 
in Österreichische Nationalbibliothek na Dunaju (BE.9.Q.33*.(2)). Knjiga obsega 91 
strani (46 listov). Natisnjena je v osmerki v tiskarni Ulricha Morharta. Popravljeni 
prevod svetopisemskih besedil iz te knjige je že Trubar vključil v Ta celi novi testament 
(1581–82). Izšli so faksimile (1998, spremna beseda Mihael Glavan), reprint (2006, v 
zbirki Biblia Slavica s knjigo komentarjev) in izdaja v Zbranih delih 13 (2018, spremna 
beseda Jonatan Vinkler). Ljubljanski in dunajski izvod sta dostopna na spletu,12 prepis 
besedila je dostopen v Korpusu 16.
9. Primož Trubar: Svetiga Pavla ta dva listi, Tübingen, 1561 (VD16 B 5048; 
Berčič §10)
SVETIGA PAVLA TA DVA LISTY HTIM CORINTARIEM, INV TA HTIM GALAtariem, 
Sdai peruizh is mnogeterih Ieſikou vta Slouenski ſueiſtu tolmazheni, Inu kratku tar ſaſtopnu 
Isloſzheni. SKVSI PRIMOSHA Truberia Crainza. [Pismi svetega Pavla Korinčanom in pis-
mo Galačanom, prvič iz mnogih jezikov v slovenščino prevedel in kratko ter razumljivo 
razložil Primož Trubar Kranjec.]
Knjiga je ohranjena v štirih izvodih, nobeden od njih pa ni popoln. Hranijo jih 
minoritski samostan na Ptuju, frančiškanski samostan v Nazarjah, The British Library 
v Londonu (C. 110. e. 6) in Institut für Slawistik na Dunaju (najmanj ohranjen izvod). 
Knjiga obsega 131 strani (66 listov). Natisnjena je v osmerki v tiskarni Ulricha Morharta. 
Popravljeni prevod svetopisemskih besedil iz te knjige je že Trubar vključil v delo Ta 
celi Novi testament (1581–82). Izšla sta reprint (2006, v zbirki Biblia Slavica s knjigo 
komentarjev) in izdaja v Zbranih delih 13 (2018, spremna beseda Jonatan Vinkler). 
Digitalna kopija rekonstruiranega idealnega izvoda je dostopna na spletu,13 prepis 
besedila je dostopen v Korpusu 16. 
10 http://data.onb.ac.at/rep/109D8853.
11 Napačen vpis.
12 http://data.onb.ac.at/ABO/%2BZ206151305 in http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CA4THIKL.
13 https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30HX1RC1.
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 1, januar–marec40
10. Primož Trubar: Seznam in kratek povzetek vsebine vseh slovenskih knjig, 
Tübingen, 1561 (VD16 ZV 25709; Berčič §11)
Regiſter vnd ſummariſcher Innhalt/ aller der Windiſcßen Bücher/ die von Primo Trubaro/ biß 
auff diß 1561. Jar in Truck geben ſeind/ Vnd jetzundt züm andern/ in der Crobatiſchen Spra-
ch mit zweylerley Crobatiſchen Geſchrifften/ nämlich/ mit Glagolla vnd Cirulitza/ werden 
getruckt/ (diſe Sprach vnnd Büchſtaben/ brauchen auch die Türcken) darbey iſt ein Vorred/ 
die zeigt an/ warumb diſer Elenchus oder Regiſter getruckt ſey/ vnd was hernach/ in gemelten 
Sprachen weitter verdolmeſcht vnnd getruckt werden ſoll. [Seznam in kratek povzetek vsebi-
ne vseh slovenskih knjig, ki jih je do leta 1561 dal natisniti Primož Trubar, in teh, ki se sedaj 
ponovno tiskajo v hrvaškem jeziku v dveh hrvaških pisavah, namreč v glagolici in cirilici (ta 
jezik in pisavo uporabljajo tudi v Turčiji). V uvodu je predgovor, ki pove, zakaj je bil ta elen-
hus ali popis natisnjen ter kaj bo v navedenih jezikih pozneje še prevedeno in natisnjeno.] 14
Edini doslej evidentirani izvod dela hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v 
Ljubljani (signatura R 6716). Manjka mu zadnji list, ki je nadomeščen s prepisom iz 
izvirnika.
Knjiga obsega 23 strani (12 listov). Natisnjena je v osmerki v tiskarni Ulricha 
Morharta. Leta 1997 je izšel faksimile (spremna beseda Martin Žnideršič in Mihael 
Glavan), knjiga pa je dostopna tudi na spletu.15
11. Primož Trubar: Artikuli oli dejli te prave, stare vere krščanske, Tübingen, 
1562 (VD16 C 4796, C 4800; Berčič §12)
ARTICVLI OLI DEILI, TE PRAVE STARE VERE KERSZHANSKE, IS S. PYSma poredu 
poſtauleni inu kratku ſaſtopnu Islosheni. Kateri ſo tudi taku, utim 1530. leitu, nashimu Ner-
miloſtiuishimu Goſpudi Ceſſaryu Carolu tiga Imena Petimu, ranicimu. Inu potle utim 1552. 
leitu, timu Concilyu Vtrienti, od enih uelikih Nembshkih Vyudou, Meiſt inu Pridigarieu, 
naprei polosheni inu dani, Sdai peruizh is Latinskiga inu Nembshkiga Ieſyka, uta Slouenski 
ſueiſtu Iſtolmazheni. Odſpreda uti Slouenski Predguuori ſe praui, katera Vera ie, od S. Troyce 
poſtaulena, ta ner prauishi inu nerſtarishi. skuſi. Primosha Truberia Crainza. [Articuli ali 
nauki prave, stare krščanske vere, urejeni na podlagi Svetega pisma in kratko ter razumljivo 
razloženi; leta 1530 so jih veliki nemški vojvode, mesta in pridigarji predložili našemu rajn-
kemu najmilostlivejšemu gospodu cesarju Karlu, petemu s tem imenom, nato pa še leta 1552 
koncilu v Tridentu; zdaj jih je prvič iz latinskega in nemškega jezika prevedel v slovenščino 
Primož Trubar Kranjec, spredaj pa je v slovenskem predgovoru razloženo, katero vero je 
postavila Sveta Trojica kot najbolj pravo in najstarejšo.]
Artikuli so ohranjeni v več izvodih, med katerimi je najlepši pred kratkim odkriti 
izvod iz mestnega arhiva v Memmingenu, ki ima v lesorezu na platnicah ohranjeno 
tudi nepoškodovano originalno pozlato. Druge izvode hranijo na naslednjih mestih: 
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (R 18290), Bayerische Staatsbibliothek 
v Münchnu (VD16 C 4800), Öffentliche Bibliothek der Universität v Baslu (F N X 11), 
Státní vědecká knihovna v Olomoucu (35.357), Universitätsbibliothek v Tübingenu 
(Gc 93. 40 R), Stadtbibliothek v Ulmu (2053), Österreichische Nationalbibliothek na 
14 Prevedel Edvard Vrečko (2011). Prevod »popis« smo spremenili zaradi tradicije v našem seznamu 
nazaj v »seznam«.
15 http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP5GZIHU.
41Kozma Ahačič: Nove najdbe slovenskih protestantik 16. stoletja in pregled trenutnega stanja (1550–1575)
Dunaju (31. W. 30) in v Herzog-August-Bibliothek v Wolfenbüttlu (224. 8 Theol.). 
Knjiga obsega 227 strani (114 listov).16 Natisnjena je v osmerki v tiskarni Ulricha 
Morharta, naklada je bila 1000 izvodov (Elze 1894: 50). Kritična izdaja je bila obja-
vljena v Zbranih delih 3 (2005, spremna beseda Jonatan Vinkler), delo pa je dostopno 
tudi na spletu.17 Prepis besedila je dostopen v Korpusu 16.
12. Matija Klombner in Jurij Juričič (ur.): Ene duhovne pejsni, Tübingen, 1563 
(VD16 ZV 26348; Berčič §13)
Avtorji: Primož Trubar, Jurij Juričič, Hans Klombner, Lukež Klinc, Gašper Rokavec, 
Sebastijan Krelj (?) in anonimni
ENE DVHOVNE PEISNI, KATERE SO SKVSI PRIMOSHA TRVBERIA VTA ſlauenski 
yeſik iſtolmazhene, inu vshe ſeday kdrugimu maly drukane. Sa leteimi ye tudi en drugi deil 
Kerſzhanskih peiſni. [Duhovne pesmi, ki jih je v slovenščino prevedel Primož Trubar in so 
zdaj že drugič natisnjene. Za temi je še drugi del krščanskih pesmi.]
Pesmarica je ohranjena v petih izvodih, od katerih so dosedanji pregledi upošte-
vali izvode v Öffentliche Bibliothek der Universität v Baslu (X E XI 29), Sächsische 
Landesbibliothek v Dresdnu (Lit. Slav. 122), Universitätsbibliothek v Tübingenu 
(Gi 170. 80 R) in Zentralbibliothek v Zürichu (III 209), pri pripravi monografije pa 
smo našli še manj znan izvod, ki ga hrani Slovenská národná knižnica v Martinu na 
Slovaškem (IE 10392).18
Knjiga obsega 206 strani (104 liste). Natisnjena je v dvanajsterki v tiskarni Ulricha 
Morharta, naklada je bila 1000 izvodov.19 Prepis pesmarice je bil objavljen v Zbranih delih 
4 (2006, urednik zbirke Igor Grdina, spremna beseda Jonatan Vinkler) in v Korpusu 16.
13. Primož Trubar: Cerkovna ordninga, Tübingen, 1564 (VD16 ZV 29698; 
Berčič §14)
Cerkovna ordninga [Cerkveni red]
Ohranjena sta dva izvoda. Prvega hrani Vatikanska apostolska knjižnica v Rimu 
(Pal. IV 1215), odkrit je bil leta 1971, drugega pa mestni arhiv v Memmingenu, odkrit 
je bil leta 2013. Prej je za edinega dolgo veljal izvod, ki ga je našel v Kraljevski javni 
knjižnici v Dresdnu v Nemčiji Theodor Elze.20 Dresdenski izvod je bil izvrstno popi-
san, ni pa bil fotografiran. Ko je bil ob bombardiranju Dresdna med 2. svetovno vojno 
uničen ali izgubljen, Cerkovna ordninga raziskovalcem ni bila več na razpolago. Knjiga 
obsega 352 strani (176 listov). Natisnjena je v osmerki v tiskarni Ulricha Morharta. 
Kritična izdaja je bila objavljena v Zbranih delih 3 (2005, spremna beseda Jonatan 
16 Dvakrat se ponovi oznaka strani 79, zato bi bil izračun na podlagi oznak strani napačen.
17 https://stadtarchiv.memmingen.de/blaetterkataloge/index.html?catalog=Stadtarchiv/Trubar-Articuli_1562, 
https://daten.digitale-sammlungen.de/~db/0007/bsb00078189/images/.
18 Vendar o njem že Vorndran 1977: 71.
19 Dular 2002: 71.
20 Elze 1894, 1896.
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 1, januar–marec42
Vinkler), sledila je kritična izdaja z diplomatičnim prepisom ter prestavitvijo v sodobno 
slovenščino (2014, spremna beseda Kozma Ahačič), izšla sta delni faksimile (Trofenik 
in Weismann, 1973) in transkribirana izdaja izbranih odlomkov (Šega in Drolc, 1975). 
Knjiga je dostopna na spletu21 in v Korpusu 16.
14. Primož Trubar: Ta celi psalter Davidov, Tübingen, 1566 (VD 16 B 3401; 
Berčič §15)
Ta Celi Pſalter Dauidou, VTIM SO VSI SHLAHT VISSOKI BOSHY Nauuki, Troshti, 
Pryteshi, Prerokouane, Te Ieſuſeue inu nega Suete Cerque, Molytue, Proshne, Huale inu 
Sahuale, &c. Sdai peruizh vta Slouenski Ieſik Iſtolmazhen, inu kratku ſaſtopnu Iſloshen, skuſi 
PRIMOSHA TRVBERIA. Crainza. [Celotni Davidov psalter, v katerem so raznovrstni viso-
ki božji nauki, tolažbe, opozorila, prerokovanja ter Jezusove in njegove svete Cerkve molit-
ve, prošnje, hvalnice in zahvale itd.; v slovenski jezik ga je zdaj prvič prevedel in kratko ter 
razumljivo razložil Primož Trubar Kranjec.]
Knjiga je ohranjena v dvanajstih izvodih, od katerih tri hrani Narodna in univerzi-
tetna knjižnica v Ljubljani (najlepši je R 0 97934, po nekaj uvodnih in vmesnih strani 
manjka izvodoma R 0 10027 in R 0 97998). Sicer knjigo hranijo še Semeniška knjižnica 
v Ljubljani (b IV 13), Öffentliche Bibliothek der Universität v Baslu (F N P IX 56), 
Univerzitná knižnica v Bratislavi (XVIII G 190), Universitätsbibliothek v Greifswaldu (Br 
191), Státní vědecká knihovna v Olomoucu (158), Württembergische Landesbibliothek 
v Stuttgartu (B slowen. 156601), Herzog-August-Bibliothek v Wolfenbüttlu (1222.70 
Theol.) in Zentralbibliothek v Zürichu (Gal VIII bis 96), poleg tega pa smo našli še 
neevidentiran izvod v knjižnici Univerze v Tartuju v Estoniji (Bergm 255).22 Knjiga 
obsega 572 strani (288 listov). Natisnjena je v dvanajsterki v tiskarni Ulricha Morharta. 
Kritična izdaja je bila objavljena v Zbranih delih 5 (2009, spremna beseda Jonatan 
Vinkler), izšel pa je tudi reprint (2006, v zbirki Biblia Slavica s knjigo komentarjev). 
Digitalna kopija rekonstruiranega idealnega izvoda in stuttgartski izvod sta dostopna 
na spletu,23 prepis besedila je dostopen v Korpusu 16. 
15. Primož Trubar: Abecedarium oli tablica, Tübingen, 1566 (VD 16 T 2099; 
Berčič §16)
ABECEDARIVM, OLI TABLIZA, IS KATEre ſe vſaki more lahku inu vkratkim, brati inu 
piſſati nauuzhiti. [Abecednik ali tablica, iz katere se vsak zlahka in hitro nauči brati in pisati.]
Edini izvod je ohranjen v Universitätsbibliothek v Schaffhausnu (Z A 151), uvezan 
med Ta celi katehizmus (1567) in Eno duhovsko pejsen zubper Turke (1567). Knjižica 
obsega 15 strani (8 listov). Natisnjena je v dvanajsterki v tiskarni Ulricha Morharta. 
Izšla sta faksimile (1965, spremna beseda Branko Berčič) in izdaja v Zbranih delih 
1 (2002, spremna beseda Igor Grdina in Fanika Krajnc Vrečko). Prepis besedila je 
dostopen v Korpusu 16.
21 https://stadtarchiv.memmingen.de/bestaende/trubar.html. 
22 https://www.ester.ee/record=b4065124*est.
23 http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-774BL5NN, http://digital.wlb-stuttgart.de/purl/
bsz353372714. 
43Kozma Ahačič: Nove najdbe slovenskih protestantik 16. stoletja in pregled trenutnega stanja (1550–1575)
16. Sebastijan Krelj: Otročja biblija, Regensburg, 1566 (VD 16 O 1450; Berčič §17)
OTROZHIA BIBLIA. Ein Handtbüchlein/ Darum iſt vnter anderm der Catechiſmus Von 
fünfferlei ſprachen. [Otroška biblija. Priročna knjižica, ki med drugim vsebuje katekizem v 
petih jezikih.]
Knjiga je ohranjena v dveh izvodih: v vatikanski knjižnici v Rimu (21838) in v The 
British Library v Londonu (C. 53. b. 26). Slovenski biografski leksikon (Logar 1932) 
omenja še izvod iz Ulma, ki pa ga nismo našli in ga tam tudi skoraj zagotovo ni (več). 
Knjiga obsega 126 strani (64 listov). Natisnjena je v osmerki v tiskarni Hansa Burgerja. 
Reprint je izšel leta 1987 (spremna beseda Martina Orožen in Bogomil Gerlanc). Prepis 
besedila je dostopen v Korpusu 16.
17. Primož Trubar: Ta celi katehizmus, Tübingen, 1567 (VD16 T 2110; Berčič §18)
TA CELI CATEHISMVS, SKRATKO SASTOPNO ISLAGO VZHETERtyzh, skuſi Pri-
mosha Truberia, iſtolmazhen, inu ſdai Slouenski inu Nemshki vkupe drukan. Is tiga ſe ty 
Mladi, vſe shtuke te praue ſtare Kerſzhanske Vere, inu ta Nemshki Ieſyk, mogo nauuzhyti. 
[Celotni katekizem s kratko in razumljivo razlago, v četrtem prevodu Primoža Trubarja, zdaj 
natisnjen skupaj v slovenščini in nemščini. Iz njega se lahko mladi naučijo naukov prave, 
stare krščanske vere in nemškega jezika.]
Knjižica je ohranjena v dveh evidentiranih izvodih: v Stadtbibliothek v Schaffhausnu 
(Z A 15) in Kungliga Bibliotek v Stockholmu, še en izvod v Deutsche Staatsbibliothek 
v Berlinu (Libri impr. rari oct. 327) pa je bil uničen v vojni. Knjižica obsega 31 strani 
(16 listov). Natisnjena je v dvanajsterki v tiskarni Ulricha Morharta. Delo je izšlo v 
Zbranih delih 2 (2003, spremna beseda Fanika Krajnc Vrečko). Prepis besedila je 
dostopen v Korpusu 16.
18. Primož Trubar: Svetiga Pavla listuvi, Tübingen, 1567 (VD16 B 5115; Berčič 
§19)
SVETIGA PAVLA LYSTVVI, HTIM EFESERIEM, FILIPERIEM, COLOSSERIEM, 
TESSALONIHERIEM, TImoteu, Titu inu Filemonu, piſſani, ſdai peruizh vta Slouenski 
Ieſyk tolmazheni, inu kratku ſaſtopnu iſlosheni, skuſi Primosha Truberia Crainza. [Pisma 
svetega Pavla, pisana Efežanom, Filipljanom, Kološanom, Tesaloničanom, Timoteju, Titu 
in Filemonu; zdaj prvič prevedel v slovenski jezik in kratko ter razumljivo razložil Primož 
Trubar Kranjec.]
Knjiga je ohranjena v petih izvodih, od katerih niso vsi popolni. Dobro je ohranjen 
izvod v Niedersächsische Staats- und Universitätsbibliothek v Göttingenu (80 Bibl. II, 
5217), izvod iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani pa obsega zgolj nekaj 
poškodovanih fragmentov (R 85295). Dostopni izvod hrani tudi The British Library 
v Londonu (C. 110. e. 6), medtem ko izvodov iz Staatliche Bibliothek v Regensburgu 
in z Inštituta za slavistiko na Dunaju, ki jih omenja starejša literatura (Berčič 1968: 
193), nismo našli.
Knjiga obsega 172 strani (88 listov). Natisnjena je v osmerki v tiskarni Ulricha 
Morharta. 
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 1, januar–marec44
Popravljeni prevod svetopisemskih besedil iz te knjige je že Trubar vključil v Ta celi 
Novi testament iz let 1581–82. Izšla sta reprint (2006, v zbirki Biblia Slavica s knjigo 
komentarjev) in izdaja v Zbranih delih 13 (2018, komentarji in spremna beseda Jonatan 
Vinkler). Fotografije fragmentov iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani so 
dostopne na spletu,24 prepis besedila je dostopen v Korpusu 16.
19. Primož Trubar: Ena duhovska pejsen zubper Turke, Tübingen, 1567 (VD16 
T 2100; Berčič §20)
ENA DVHOVSKA PEISSEN SVBPER TVRKE INV VSE SOVRASHnike te Cerque Bo-
shye: Enu opominane Hpokuri inu Kmolytui, S. Daniela inu druge Molytue, skuſi P. Trube-
ria sloshene inu tolmazhene. [Duhovna pesem proti Turkom in vsem sovražnikom Cerkve, 
opominjanje k pokori in molitvi, molitev svetega Danijela ter druge molitve, ki jih je sestavil 
in prevedel Primož Trubar.]
Knjižica se je ohranila v enem samem izvodu v Stadtbibliothek v Schaffhausnu 
(Z A 151) in je privezana k izvodu Tiga celiga katehizma iz leta 1567 in Abecedariju 
oli tablici iz leta 1566.
Obsega 15 strani (8 listov). Natisnjena je v dvanajsterki v tiskarni Ulricha Morharta. 
Na zadnji strani stoji Morhartov tiskarski signet. Izšla sta reprint (1966, spremna beseda 
Branko Berčič) in izdaja v Zbranih delih 4 (2006, spremna beseda Jonatan Vinkler). 
Prepis besedila je dostopen v Korpusu 16.
20. Primož Trubar (ur.): Eni psalmi, ta celi katehizmus inu tih vekših godi stare 
inu nove krščanske pejsni, Tübingen, 1567 (VD16 T 2101; Berčič §21)
Avtorji: Primož Trubar, Sebastijan Krelj, [Jurij Dalmatin ?], [Lukež Klinc ?], anonimni
ENI PSALMI, TA CELI CATEhiſmus, inu tih vegshih Gody, ſtare inu Noue kerszhanske 
Peiſni, od P. Truberia, S. Krelia, inu od drugih sloshene, druguzh popraulene inu pobulſhane. 
[Psalmi, celotni katekizem in stare in nove krščanske pesmi na večje godove, ki so jih sesta-
vili P. Trubar, S. Krelj in drugi ter v drugi izdaji popravili in izboljšali.]
Od enajstih tiskovnih pol in pol, kot jih je obsegala pesmarica v dvanajsterki (torej 
184 strani, 92 listov), sta od edinega znanega izvoda ohranjeni samo dve poli (32 stra-
ni). Izvod hrani Pfarramt St. Mang v Kemptnu. Delo je natisnil Ulrich Morhart. Izšla 
sta reprint (1967, spremna beseda Branko Berčič) in izdaja v Zbranih delih 4 (2006, 
spremna beseda Jonatan Vinkler). Prepis besedila je dostopen v Korpusu 16.
21. Sebastijan Krelj: Postila slovenska, Regensburg, 1567 (VD16 S 8006; Berčič 
§22)
POSTILLA SLOVENSKA. To ie, KARSHANSKE EVANGELISKE Predige, vèrhu vſaki 
Nedelſki Evangelion ſkusi Létu. SA HISHNE GOSPODARIE, SHOLE, Mlade inu priproſte 
Ldi. PERVI SIMSKI DEL. [Slovenska postila, to so krščanske pridige z evangelijsko tema-
24 http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KJCJE8MY.
45Kozma Ahačič: Nove najdbe slovenskih protestantik 16. stoletja in pregled trenutnega stanja (1550–1575)
tiko za vse nedeljske evangelije skozi leto. Za hišne gospodarje, šole, mlade in neuke ljudi. 
Prvi, zimski del.]
Knjiga je ohranjena v treh izvodih: doslej sta bila znana izvoda v Österreichische 
Nationalbibliothek na Dunaju (C. P. 2. B. 26) in v Staatliche Bibliothek v Regensburgu 
(Script. 1215 na novo pa smo našli izvod v Bayerische Staatsbibliothek v Münchnu 
(Res/4 Hom. 2074), ki je bil vpisan pod priimkom Crell. Knjiga obsega 350 strani (175 
listov), v dvanajsterki jo je natisnil Johannes Burger. Besedilo je bilo delno prirejeno 
in ponovno izdano kot prvi del Postile iz leta 1578. Münchenski izvod je dostopen na 
spletu,25 prepis besedila je dostopen v Korpusu 16.
22. Primož Trubar (ur.): Ta celi katehizmus, eni psalmi inu tih vekših godi stare 
inu nove krščanske pejsni, Tübingen, 1574 (VD16: /; Berčič §23)
Avtorji: Primož Trubar, Sebastijan Krelj, Jurij Dalmatin, Lukež Klinc, anonimni
TA CELI CATEHISMVS, ENI Pſalmi, inu tih vegshih Godij, ſtare inu Noue keſzhanske 
Peiſni, od P. Truberia S. Kreilia inu od drugih sloshene, tretyzh popraulene inu populshane. 
[Celotni katekizem, psalmi in stare in nove krščanske pesmi na večje godove, ki so jih sesta-
vili P. Trubar, S. Krelj in drugi ter v tretji izdaji popravili in izboljšali.]
Edini znani dostopni izvod hranijo v Universitätsbibliothek v Tübingenu (Gi 377. 
80 R), omenja se tudi izvod iz Kemptna (Pfarramt St. Mang ), kjer pa knjige že dolgo ni 
več. Knjiga obsega 192 strani (96 listov). Natisnjena je v dvanajsterki v tiskarni Georga 
Gruppenbacha. Kritična izdaja je bila objavljena v Zbranih delih 4 (2006, uredil in 
spremno besedo napisal Jonatan Vinkler), delo pa je dostopno tudi na spletu.26 Prepis 
besedila je dostopen v Korpusu 16.
23. Primož Trubar (ur.): Tri duhovske pejsni, Tübingen, 1575 (VD16: /; Berčič 
§25)
Avtorji: Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Janž Schweiger
Try Duhouske peiſsni. VTI ENI, IE TE CERQVE BOSHYE SVPER NEE 
SOVRASHIKE, TOSHba inu Molitou, Vti drugi inu trety, ſe vuzhi inu praui od prida 
inu dobrute Criſtuſeuiga Goriuſtanena inu hoiena Vnebeſſa. Od Primosha Truberia, vnega 
vnuuizhni dolgi teshki boleſni sloshene. PER TIM SO ENI PSALmi inu ena Boshizhna 
peiſſen, od Iuria Dalmatina inu Iansha Shvvageria, tolmazheni. [Tri duhovne pesmi. V 
prvi je tožba in molitev božje cerkve proti njenim sovražnikom, druga in tretja učita 
in pripovedujeta o koristi in dobroti Kristusovega vstajenja in vnebohoda. Njim so 
dodani psalmi in božična pesem, ki sta jih prevedla Jurij Dalmatin in Janž Schweiger.]
Knjižica ima 33 strani (17 listov). Natisnil jo je Georg Gruppenbach v Tübingenu. 
Ohranjena sta dva izvoda: hranijo jo v Universitätsbibliothek v Tübingenu (Gi 377. 80 R) 
25 https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb00025089.
26 http://idb.ub.uni-tuebingen.de/diglit/Gi377_1.
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 1, januar–marec46
in v Österreichische Nationalbibliothek na Dunaju (396.057.A.M.). Med izvodoma je 
pomembna razlika: tübingenskemu izvodu manjka zadnja pesem (in s tem zadnja pola 
z zgolj dvema listoma, ki sta tudi drugače označena [z )( namesto s črkami]), kar v po-
vezavi z naslovom, ki te pesmi ne omenja, dopušča možnost, da se je zadnja Trubarjeva 
pesem uporabljala (tudi?) kot letak, torej samostojen tisk brez naslovne strani. V prid 
temu govori tudi to, da zadnja pesem pred Trubarjevo nima svoje kustode, ki jo imajo 
sicer vse druge strani. Izšla sta faksimile (1997, spremna beseda Mihael Glavan) in 
izdaja v Zbranih delih 4 (2006, spremna beseda Jonatan Vinkler). Oba ohranjena izvoda 
sta dostopna na spletu,27 prepis besedila je dostopen v Korpusu 16.
24. Primož Trubar: Katehizmus z dvejma izlagama, Tübingen, 1575 (VD16 T 
2109; Berčič §26)
CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA. ENA PRIDIGA OD STAROſti te praue inu kriue 
Vere, Kerſtzhouane, Mashouane, zheſtzhena tih Suetnikou, od Cerkounih inu domazhih Bo-
shyh slushbi, Is S. Piſma, ſtarih Cronik inu Vuzhenikou vkupe sbrana. Ta mahina Agenda, 
Otrozhie Molitue, skuſi Primosha Truberia. [Katekizem z dvema razlagama. Pridiga o sta-
rosti prave in krive vere, krščevanju, maševanju, češčenju svetnikov, cerkvenih in doma-
čih božjih službah, zložena na podlagi Svetega pisma, starih kronik in učenjakov. Kratki 
obrednik, otroške molitve. Napisal Primož Trubar.]
Ohranjenih je sedem izvodov knjige, od katerih niso vsi popolni. Hranijo ga v 
Österreichische Nationalbibliothek na Dunaju (15.410–A), v Narodni in univerzi-
tetni knjižnici v Ljubljani (97935, poškodovan in fragmentarno ohranjen izvod), v 
Universitätsbibliothek v Gradcu, v Pfarramt St. Mang v Kemptnu, v The British Library 
v Londonu (C. 110. b. 6.), v Stadtbibliothek v Winterthuru (c 707/1) in v knjižnici 
Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu (R-1430). Znana, a izgubljena ste še 
dva izvoda: v Berlinu (Deutsche Staatsbibliothek) in Gießenu (Universitätsbibliothek). 
Knjiga obsega 534 strani (268 listov). Natisnjena je v dvanajsterki v tiskarni Georga 
Gruppenbacha. Izšla sta faksimile (1996, spremna beseda Mihael Glavan) in izdaja v 
Zbranih delih 2 (spremna beseda Fanika Krajnc Vrečko). Izvod z Dunaja je dosegljiv 
tudi na spletu,28 prepis besedila je dostopen v Korpusu 16.
25. Jurij Dalmatin: Jezus Sirah, Ljubljana, 1575 (Berčič §27)
JESVS SIRAH. ALI NEGOVE BVquice (Latinski ECCLESIASTICVS,) sa vſe shlaht 
Ludy, suſeb sa Kerſzhanske hishne Ozhete inu Matere, vſlouenski Iesik ſtolmazhene, sueiſtu 
pregledane, inu s’red enim kratkim nuznim regishtrom, sdai peruizh Drukane. [Jezus Sirah 
ali njegove knjižice (v latinščini imenovane Ecclesiasticus), namenjene vsem ljudem, zlasti 
krščanskim hišnim očetom in materam, prevedene v slovenščino, natančno pregledane in v 
prvo natisnjene skupaj s kratkim in uporabnim kazalom.]
Knjiga je ohranjena v štirih izvodih, od katerih na novo našli izvod z rokopisnimi 
jezikovnimi popravki v Universitäts- und Landesbibliothek pri Technische Universität 
27 https://digital.onb.ac.at/RepViewer/viewer.faces?doc=DTL_4442595&order=1&view=SINGLE, http://
idb.ub.uni-tuebingen.de/opendigi/Gi377_3#tab=info&p=2.
28 https://onb.digital/result/103052E4. 
47Kozma Ahačič: Nove najdbe slovenskih protestantik 16. stoletja in pregled trenutnega stanja (1550–1575)
v Darmstadtu (V 794) in (sicer na začetku in koncu nepopoln) izvod, ki ga hrani 
Staatliche Bibliothek v Regensburgu (999 Script. 5). Izvod, ki ga hrani Österreichische 
Nationalbibliothek na Dunaju (14.852--A) je ohranjen v celoti, nekaj strani pa manjka 
v izvodu, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (R 0 19147). En 
izvod naj bi hranili tudi v Herzog-August-Bibliothek v Wolfenbüttlu.29 Knjiga obsega 
253 strani (128 listov), v dvanajsterki jo je natisnil Janž Mandelc. Knjiga je bila v 
revidirani obliki vključena že v izdajo Dalmatinove Biblije (1584). Pozneje je izšla 
dvakrat v reprintu (1974, spremna beseda Branko Reisp; 2006, v zbirki Biblia Slavica 
s knjigo komentarjev). Dunajski in ljubljanski izvod sta dosegljiva na spletu,30 prav 
tako fragmentarni regensburški,31 prepis besedila je dostopen v Korpusu 16. 
Podatki o knjigah iz obdobja med letoma 1576 in 1603 bodo sledili v članku v 
naslednji številki revije.
Literatura
Kozma AhAčič, 2007: Zgodovina misli o jeziku in književnosti: protestantizem. Ljubljana: 
Založba ZRC, ZRC SAZU.
Kozma AhAčič, 2013: Nova odkritja o slovenski protestantiki. Slavistična revija 61/4. 
543–55.
Kozma AhAčič, 2021: Stati inu obstati: Prvih petdeset slovenskih knjig. Ljubljana: 
Cankarjeva založba.
Josip BAdAlić, 1959: Jugoslavica usque ad annum MDC. Bibliographie der südslawi-
schen Frühdrucke. Baden-Baden. 
Branko Berčič, 1968: Das slowenische Wort in den Drucken des 16. Jahrhunderts. 
Abhandlungen über die slowenische Reformation. München: Rudolf Trofenik. 
152–268.
Anja DuLar, 2002: Živeti od knjig: zgodovina knjigotrštva na Kranjskem do začetka 
19. stoletja. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije (Knjižnica Kronike, 
časopisa za slovensko krajevno zgodovino, 7).
Theodor eLze, 1894b: Die slowenischen protestantischen Ritual-, Streit-, Lehr- und 
Bekenntnisschriften des XVI. Jahrhunderts. Venedig.
Theodor eLze, 1896: Die slowenischen protestantischen Druckschriften des XVI. 
Jahrhunderts. Venedig.
Mihael GLavan, 1999: Vergerijeva dela v zbirki protestantik v NUK in drugih evropskih 
knjižnicah. Acta Histriae VIII/2. 173–90.
Mihael GLavan, 2008. Reprinti in faksimili Trubarjevih del. Kraji in ljudje v Trubarjevi 
fari: zbornik ob 500 letnici rojstva Primoža Trubarja. Škocjan pri Turjaku: Kulturno 
društvo Škocjan. 119–36.
29 Berčič 1968, Reisp 1974.
30 https://onb.digital/result/104A6F99 in http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KMPN8XHI.
31 https://reader.digitale-sammlungen.de/resolve/display/bsb11302253.html. 
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 1, januar–marec48
France Kidrič, 1924: Bohoričev Elementale Labacense cum Nomenclatura. Časopis 
za jezik, književnost in zgodovino IV. 128–30.
Korpus 16 = Korpus 16: Korpus besedil slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, 
različica 1.0. Ljubljana, 2019. Na spletu.
Janez LoGar, 1932: Krelj, Sebastijan (1538–1567). Slovenska biografija. Ljubljana: 
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 
2013. Na spletu. Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen–
Lužar. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka.
Vatroslav obLak, 1894: Protestantske postile v slovenskem prevodu. Letopis Matice 
slovenske za leto 1894. Ljubljana: Slovenska matica. 202–19. 
Branko reisp, 1974: Prva v Ljubljani natisnjena slovenska knjiga. Jurij Dalmatin: Jezus 
Sirah. Ljubljana: Mladinska knjiga. III–XVIII.
Mirko rupeL, 1962: Primož Trubar: življenje in delo. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Walter ŠmiD, 1904: Über Entstehung und Herausgabe der Bibel Dalmatins. Ljubljana: 
Buchdruckerei Kleinmayr & Bamberg. 
Jonatan vinkLer, 2006: Trden grad je naš Gospod. Zbrana dela Primoža Trubarja IV. 
Ljubljana: Rokus. 501–84.
Rolf vornDran, 1977: Südslawische Reformationsdrucke in der Universitätsbibliothek 
Tübingen. Tübingen: Mohr.
Edvard VrečKo (ur. in prev.), 2011: Primož Trubar: Nemški spisi 1550–1581. Ljubljana: 
Pedagoški inštitut (Zbrana dela Primoža Trubarja, XI).
Christoph Weismann, 1972: Die Slowenische Kirchenordnung Primus Trubers von 1564: 
ein Beitrag zur Bibliographie der südslawischen Reformationsdrucke. Gutenberg-
Jahrbuch 47. Wiesbaden: Harrasowitz. 197–210.
Christoph Weismann, Ulrich-Dieter oppitz, 2014: Die Slowenische Kirchenordnung 
von 1564 – ein neu gefundenes Exemplar. Gutenberg-Jahrbuch 89. 185–88.
Zbrana dela = Primož trubar, 2002–[2018]: Zbrana dela Primoža Trubarja I–[XIV]. 
(Ur. Igor Grdina, Jonatan Vinkler, Fanika Vrečko Krajnc, Edvard Vrečko, Maja 
Šetinc, Blaž Javornik). Ljubljana: Rokus, Slovensko protestantsko društvo Primož 
Trubar (do 2009); Pedagoški inštitut (od 2011).
summary
This article (the first in a series of two) provides an overview of the status quo of known 
and documented copies of individual works by Slovenian Protestant writers created between 
1550 and 1575. Every work is introduced by the following information: the name of its author, 
its conventional Slovenian title, and the year of its publication. This is followed by the refer-
ence to the work used in the online list VD 16 (Verzeichnis der im deutschen Sprachbereich 
erschienenen Drucke des 16. Jahrhunderts) and, after a semicolon, the reference to the work’s 
description in the overview by Branko Berčič (1968). The work’s original title is provided in 
a smaller font (along with the titles of books that could conditionally be considered independ-
ent bibliographic units) along with an interlingual translation in the contemporary Slovenian 
standard language. Information on all the locations the work is held includes the name of the 
library, the city, and the shelf mark, so that even readers that do not speak Slovenian can identify 
49Kozma Ahačič: Nove najdbe slovenskih protestantik 16. stoletja in pregled trenutnega stanja (1550–1575)
individual copies. If any copies are not found in previous overviews, this is indicated. A brief 
description of the work’s size is provided along with the number of printed copies (if known).
Listed after this are all the facsimiles, reprints, study editions, and online editions, as well 
as websites where photos of the work are available.
The essential purpose of this article is to stimulate further documentation of copies of 
works already known, along with the potential discovery of any of the following three works by 
Slovenian Protestant writers that are currently considered lost: the two-part Elementale Labacense 
and Nomenclatura trium linguarum, Latinae, Germanicae et Sclavonicae by Adam Bohorič 
from the 1570s; Formula concordiae by Primož Trubar from 1581; and the Catholic catechism 
Compendium catechismi catholici in Slavonica lingua by Lenart Pachernecker from 1574.